(a)

zavarovalne pogodbe, vključno s pozavarovalnimi pogodbami, ki jih izda;

(b)

pozavarovalne pogodbe, ki jih ima sklenjene; in

(c)

naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe, ki jih izda, če podjetje izdaja tudi zavarovalne pogodbe.

(a)

pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, razen:

(b)

naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe, kot je določeno v 3.(c) členu, razen za sklicevanja na zavarovalne pogodbe v 3.(c) členu in kot je opisano v 71. členu.

(a)

jamstva, ki jih zagotovi proizvajalec, distributer ali prodajalec v zvezi s prodajo blaga ali storitev kupcu (glej MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci);

(b)

sredstva in obveznosti delodajalcev iz programov zaslužkov zaposlencev (glej MRS 19 Zaslužki zaposlencev in MSRP 2 Plačilo z delnicami) ter pokojninske obveznosti v skladu s pokojninskimi programi z določenimi pokojninami (glej MRS 26 Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov);

(c)

pogodbene pravice ali pogodbene obveze, ki so odvisne od prihodnje uporabe ali pravice do uporabe nefinančne postavke (na primer nekatera nadomestila za licence, avtorske pravice, spremenljiva in druga pogojna plačila najemnin in podobne postavke: glej MSRP 15, MRS 38 Neopredmetena sredstva in MSRP 16 Najemi);

(d)

jamstva za preostalo vrednost, ki jih zagotovi proizvajalec, distributer ali prodajalec, in najemnikova jamstva za preostalo vrednost, če so vgrajena v finančni najem (glej MSRP 15 in MSRP 16);

(e)

pogodbe o finančnem poroštvu, razen če je izdajatelj predhodno izrecno navedel, da take pogodbe obravnava kot zavarovalne pogodbe, in je uporabil obračunavanje, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe. Izdajatelj se odloči, da bo za take pogodbe o finančnem poroštvu uporabljal MSRP 17 ali MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja in MSRP 9 Finančni instrumenti. Izdajatelj lahko sprejme to odločitev za vsako pogodbo posebej, odločitev za posamezno pogodbo pa je nepreklicna;

(f)

pogojna nadomestila kot obveznost ali terjatev v poslovni združitvi (glej MSRP 3 Poslovne združitve);

(g)

zavarovalne pogodbe, pri katerih je podjetje imetnik police, razen če so te pogodbe pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje (glej 3.(b) člen);

(h)

pogodbe o kreditnih karticah ali podobne pogodbe, ki zagotavljajo kreditne ali plačilne ureditve, ki ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe, če, in samo če podjetje ne upošteva ocene zavarovalnega tveganja, povezanega s posameznim kupcem, pri določanju cene pogodbe s tem kupcem (glej MSRP 9 in druge relevantne MSRP). Če in samo če MSRP 9 od podjetja zahteva, da loči sestavino zavarovalnega kritja (glej 2.1.(e)(iv) člen MSRP 9), vgrajeno v tako pogodbo, podjetje za to sestavino uporabi MSRP 17.

(a)

podjetje ne upošteva ocene tveganja, povezanega s posameznim kupcem, pri določanju cene pogodbe s tem kupcem;

(b)

nadomestilo po pogodbi se kupcu zagotovi z zagotovitvijo storitev in ne z denarnimi plačili; in

(c)

zavarovalno tveganje, preneseno s pogodbo, izhaja predvsem iz uporabe storitev s strani kupca in ne iz negotovosti glede nabavne vrednosti oziroma stroška teh storitev.

(a)

uporabi MSRP 9 za določitev, ali obstaja vgrajen izvedeni finančni instrument, ki ga je treba ločiti, in če ta obstaja, kako se ta izvedeni finančni instrument obračunava;

(b)

od gostiteljske zavarovalne pogodbe loči naložbeno sestavino, če in samo če je ta naložbena sestavina razločljiva od pogodbe (glej B31.–B32. člen). Podjetje za obračunavanje ločene naložbene sestavine uporabi MSRP 9, razen če gre za naložbeno pogodbo z možnostjo diskrecijske udeležbe, ki spada v področje uporabe MSRP 17 (glej 3.(c) člen).

(a)

uporabi MSRP 15 za razporeditev denarnih pritokov med zavarovalno sestavino in vse obljube za zagotovitev razločljivega blaga ali storitev, ki niso storitve zavarovalne pogodbe; in

(b)

razporedi denarne odtoke med zavarovalno sestavino in vse obljubljeno blago ali storitve, ki niso storitve zavarovalne pogodbe, obračunane v skladu z MSRP 15, tako da:

(a)

skupino pogodb, ki so ob začetnem pripoznanju kočljive, če obstajajo,

(b)

skupino pogodb, za katere je ob začetnem pripoznanju malo verjetno, da bodo pozneje postale kočljive, če obstajajo, in

(c)

skupino preostalih pogodb, če obstajajo.

(a)

na podlagi verjetnosti sprememb predpostavk, zaradi katerih bi, če bi nastopile, pogodbe postale kočljive;

(b)

z uporabo informacij o ocenah, zagotovljenih v okviru notranjega poročanja podjetja. Zato pri ocenjevanju, ali je za pogodbe, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, malo verjetno, da bodo postale kočljive:

(a)

več skupin pogodb, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, če se pri notranjem poročanju podjetja zagotovijo informacije, ki razlikujejo med:

(b)

več kot eno skupino pogodb, ki so ob začetnem pripoznanju kočljive, če se pri notranjem poročanju podjetja zagotovijo podrobnejše informacije o obsegu, v katerem so pogodbe kočljive.

(a)

začetek obdobja kritja skupine pogodb;

(b)

datum, ko zapade v plačilo prvo plačilo imetnika police iz skupine, in

(c)

pri skupinah kočljivih pogodb, ko skupina postane kočljiva.

(a)

za skupine zavarovalnih pogodb, ki izpolnjujejo katero koli merilo iz 53. člena, lahko podjetje poenostavi merjenje skupine z uporabo pristopa razporejanja premij iz 55.–59. člena;

(b)

za skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, podjetje uporabi 32.–46. člen, kot se zahteva v 63.–70.A členu. 45. člen (o zavarovalnih pogodbah z neposredno udeležbo) in 47.–52. člen (o kočljivih pogodbah) se ne uporabljajo za skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;

(c)

za skupine naložbenih pogodb z možnostjo diskrecijske udeležbe podjetje uporabi 32.–52. člen, kot so spremenjeni z 71. členom.

(a)

denarnih tokov pri izpolnitvi, ki jih sestavljajo:

(b)

pogodbene storitvene marže, izmerjene z uporabo 38.–39. člena.

(a)

vključevati, na nepristranski način, vse primerne in dokazljive informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj, o znesku, času in negotovosti teh prihodnjih denarnih tokov (glej B37.–B41. člen). Da to zagotovi, podjetje oceni pričakovano vrednost (tj. z verjetnostjo tehtano povprečje) celotnega razpona možnih izidov;

(b)

odražati zorni kot podjetja, če so ocene vseh relevantnih tržnih spremenljivk skladne z razpoložljivimi tržnimi cenami za te spremenljivke (glej B42.–B53. člen);

(c)

biti aktualne – ocene odražajo pogoje, ki obstajajo na datum merjenja, vključno s predpostavkami na ta datum o prihodnosti (glej B54.–B60. člen);

(d)

biti nedvoumne (eksplicitne) – podjetje prilagoditev za nefinančno tveganje oceni ločeno od drugih ocen (glej B90. člen). Podjetje prav tako oceni denarne tokove ločeno od prilagoditve za časovno vrednost denarja in finančno tveganje, razen če najustreznejša tehnika merjenja združuje te ocene (glej B46. člen).

(a)

je podjetje dejansko zmožno ponovno oceniti tveganja določenega imetnika police in lahko posledično določi ceno ali raven koristi, ki v celoti odraža ta tveganja; ali

(b)

sta izpolnjeni obe naslednji merili:

(a)

odražajo časovno vrednost denarja, značilnosti denarnih tokov ter likvidnostne značilnosti zavarovalnih pogodb;

(b)

so skladne z razpoložljivimi trenutnimi tržnimi cenami (če obstajajo) za finančne instrumente z denarnimi tokovi, katerih značilnosti so skladne z značilnostmi zavarovalnih pogodb, na primer v smislu časa, valute in likvidnosti; ter

(c)

izključujejo učinek dejavnikov, ki vplivajo na take razpoložljive tržne cene, vendar nimajo učinka na prihodnje denarne tokove zavarovalnih pogodb.

(a)

začetnega pripoznanja zneska za denarne tokove pri izpolnitvi, merjene z uporabo 32.–37. člena;

(b)

katerih koli denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb v skupini na tisti datum;

(c)

odprave pripoznanja na datum začetnega pripoznanja:

(a)

obveznosti za preostalo kritje, sestavljene iz:

(b)

obveznosti za nastale zahtevke, ki jo sestavljajo denarni tokovi pri izpolnitvi, povezani s preteklo storitvijo, dodeljeni skupini na ta datum, ki se izmerijo z uporabo 33.–37. člena in B36.–B92. člena.

(a)

prihodki iz zavarovanja – za zmanjšanje obveznosti za preostalo kritje zaradi storitev, opravljenih v obdobju (merijo se z uporabo B120.–B124. člena);

(b)

odhodki iz zavarovalnih storitev – za izgube pri kočljivih skupinah pogodb in razveljavitve takih izgub (glej 47.–52. člen); in

(c)

finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja – za učinek časovne vrednosti denarja in učinek finančnega tveganja, kot je določeno v 87. členu.

(a)

odhodki iz zavarovalnih storitev – za povečanje obveznosti zaradi zahtevkov in odhodkov, nastalih v tem obdobju, brez kakršnih koli naložbenih sestavin;

(b)

odhodki iz zavarovalnih storitev – za vse naknadne spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi v zvezi z nastalimi zahtevki in nastalimi odhodki; in

(c)

finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja – za učinek časovne vrednosti denarja in učinek finančnega tveganja, kot je določeno v 87. členu.

(a)

učinek vseh novih pogodb, dodanih skupini (glej 28. člen);

(b)

obresti, natečene na knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže v poročevalskem obdobju, izmerjene po diskontnih stopnjah, določenih v B72.(b) členu;

(c)

spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi v zvezi s prihodnjo storitvijo, kot so navedene v B96.–B100. členu, razen v obsegu, v katerem:

(d)

učinek tečajnih razlik na pogodbeno storitveno maržo; in

(e)

znesek, pripoznan kot prihodek iz zavarovanja zaradi prenosa storitev zavarovalne pogodbe v obdobju, določen z razporeditvijo pogodbene storitvene marže, preostale na koncu poročevalskega obdobja (pred kakršno koli razporeditvijo), po tekočem in preostalem obdobju kritja z uporabo B119. člena.

(a)

učinek vseh novih pogodb, dodanih skupini (glej 28. člen);

(b)

sprememba zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so podlaga (glej B104.(b)(i) člen), razen v obsegu, v katerem:

(c)

spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi v zvezi s prihodnjo storitvijo, kot so navedene v B101.–B118. členu, razen v obsegu, v katerem:

(d)

učinek vse izhajajočih tečajnih razlik na pogodbeno storitveno maržo; in

(e)

znesek, pripoznan kot prihodek iz zavarovanja zaradi prenosa storitev zavarovalne pogodbe v obdobju, določen z razporeditvijo pogodbene storitvene marže, preostale na koncu poročevalskega obdobja (pred kakršno koli razporeditvijo), po tekočem in preostalem obdobju kritja z uporabo B119. člena.

(a)

neugodne spremembe, ki se nanašajo na prihodnjo storitev, denarnih tokov pri izpolnitvi, dodeljenih skupini, zaradi sprememb ocen prihodnjih denarnih tokov in prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja; in

(b)

za skupino zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo zmanjšanje zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so podlaga.

(a)

naknadne spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi obveznosti za preostalo kritje iz 51. člena na sistematični podlagi med:

(b)

izključno na sestavino izgube, dokler se ta sestavina ne zmanjša na nič:

Podjetje z uporabo 44.(c)(ii), 45.(b)(iii) in 45.(c)(iii) člena prilagodi pogodbeno storitveno maržo samo za presežek zmanjšanja nad zneskom, dodeljenim sestavini izgube.

(a)

ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov za zahtevke in odhodke, za katere ne velja več obveznost za preostalo kritje zaradi nastalih odhodkov iz zavarovalnih storitev;

(b)

spremembe prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, pripoznane v poslovnem izidu zaradi sprostitve iz tveganja; in

(c)

finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja.

(a)

podjetje utemeljeno pričakuje, da se meritev obveznosti za preostalo kritje za skupino na podlagi take poenostavitve ne bi bistveno razlikovala od meritve na podlagi zahtev iz 32.–52. člena; ali

(b)

obdobje kritja vsake pogodbe v skupini (vključno s storitvami zavarovalne pogodbe, ki izhajajo iz vseh premij znotraj pogodbenih meja, določenih na ta datum z uporabo 34. člena) znaša eno leto ali manj.

(a)

obsegom, v katerem so prihodnji denarni tokovi povezani z morebitnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vgrajenimi v pogodbe; in

(b)

trajanjem obdobja kritja skupine pogodb.

(a)

ob začetnem pripoznanju je knjigovodska vrednost obveznosti enaka:

(b)

na koncu vsakega poznejšega poročevalskega obdobja je knjigovodska vrednost obveznosti knjigovodska vrednost na začetku poročevalskega obdobja:

(a)

knjigovodsko vrednostjo obveznosti za preostalo kritje, določeno z uporabo 55. člena; in

(b)

denarnimi tokovi pri izpolnitvi, povezanimi s preostalim kritjem skupine, z uporabo 33.–37. ter B36.–B92. člena. Vendar pa, če podjetje pri uporabi 59.(b) člena obveznosti za nastale zahtevke ne prilagodi za časovno vrednost denarja in učinek finančnega tveganja, v denarne tokove pri izpolnitvi ne vključi nobene take prilagoditve.

(a)

se lahko podjetje odloči pripoznati vse denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj kot odhodke, kot ti stroški nastanejo, če obdobje kritja za vsako pogodbo v skupini ob začetnem pripoznanju ni daljše od enega leta;

(b)

podjetje meri obveznost za nastale zahtevke za skupino zavarovalnih pogodb po denarnih tokovih pri izpolnitvi v zvezi z nastalimi zahtevki z uporabo 33.–37. in B36.–B92. člena. Vendar podjetju ni treba prilagoditi prihodnjih denarnih tokov za časovno vrednost denarja in učinek finančnega tveganja, če naj bi bili ti denarni tokovi po pričakovanjih plačani ali prejeti v enem letu ali manj od datuma nastanka zahtevkov.

(a)

začetka obdobja kritja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje. in

(b)

datuma, na katerega podjetje z uporabo 25.(c) člena pripozna kočljivo skupino zavarovalnih pogodb, ki so podlaga, če je podjetje na ta datum ali pred njim sklenilo povezano pozavarovalno pogodbo iz skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.

(a)

denarnih tokov pri izpolnitvi;

(b)

zneska, v višini katerega se na ta datum odpravi pripoznanje sredstva ali obveznosti, prej pripoznane za denarne tokove, povezane s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima;

(c)

denarnih tokov, ki nastanejo na ta datum; in

(d)

prihodkov, pripoznanih v poslovnem izidu z uporabo 66.A člena.

(a)

učinek vseh novih pogodb, dodanih skupini (glej 28. člen);

(b)

obresti, natečene na knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže, izmerjene po diskontnih stopnjah, določenih v B72.(b) členu;

(ba)

prihodke, pripoznane v poslovnem izidu v poročevalskem obdobju z uporabo 66.A člena;

(bb)

razveljavitve sestavine iz naslova povračila izgub, pripoznane z uporabo 66.B člena (glej B119.F člen), v obsegu, v katerem te razveljavitve niso spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;

(c)

spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, merjene po diskontnih stopnjah, določenih v B72.(c) členu, v obsegu, v katerem se sprememba nanaša na prihodnjo storitev, razen če:

(d)

učinek vse izhajajočih tečajnih razlik na pogodbeno storitveno maržo; in

(e)

znesek, pripoznan v poslovnem izidu zaradi storitev, prejetih v obdobju, določen z razporeditvijo pogodbene storitvene marže, preostale na koncu poročevalskega obdobja (pred kakršno koli razporeditvijo), po tekočem in preostalem obdobju kritja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, z uporabo B119. člena.

(a)

podjetje utemeljeno pričakuje, da se rezultat take meritve ne bi bistveno razlikoval od rezultata uporabe zahtev iz 63.–68. člena; ali

(b)

obdobje kritja vsake pogodbe v skupini pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje (vključno z zavarovalnim kritjem iz naslova vseh premij znotraj pogodbenih meja, določenih na ta datum z uporabo 34. člena), znaša eno leto ali manj.

(a)

obsegom, v katerem so prihodnji denarni tokovi povezani z morebitnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vgrajenimi v pogodbe; in

(b)

trajanjem obdobja kritja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje.

(a)

datum začetnega pripoznanja (glej 25. in 28. člen) je datum, ko podjetje postane stranka v pogodbi;

(b)

pogodbene meje (glej 34. člen) se spremenijo, tako da so denarni tokovi znotraj pogodbenih meja, če izhajajo iz materialne obveze podjetja, da bo izročilo denar na sedanji ali prihodnji datum. Podjetje nima materialne obveze izročiti denar, če je dejansko zmožno določiti ceno za obljubo izročitve denarja, ki v celoti odraža obljubljeni znesek denarnih sredstev in povezana tveganja.

(c)

dodelitev pogodbene storitvene marže (glej 44.(e) in 45.(e) člen) se spremeni tako, da podjetje pripozna pogodbeno storitveno maržo za obdobje trajanja skupine pogodb na sistematičen način, ki odraža prenos naložbenih storitev v okviru pogodbe.

(a)

če bi bili spremenjeni pogoji vključeni na začetku kritja pogodbe:

(b)

prvotna pogodba je ustrezala opredelitvi zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo, vendar spremenjena pogodba ne ustreza več tej opredelitvi oziroma obratno; ali

(c)

podjetje je za prvotno pogodbo uporabilo pristop razporejanja premij iz 53.–59. člena ali 69.–70. člena, vendar spremembe pomenijo, da pogodba ne izpolnjuje več meril primernosti za ta pristop iz 53. ali 69. člena.

(a)

pogodba preneha, tj. obveza, določena v zavarovalni pogodbi, poteče, je izpolnjena ali razveljavljena; ali

(b)

je izpolnjen kateri koli pogoj iz 72. člena.

(a)

denarni tokovi pri izpolnitvi, dodeljeni skupini, se prilagodijo, da se izločita sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov in prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja, povezana s pravicami in obvezami, za katere se je odpravilo pripoznanje v skupini, z uporabo 40.(a)(i) in 40.(b) člena;

(b)

pogodbena storitvena marža skupine se prilagodi za spremembo denarnih tokov pri izpolnitvi, opisano pod točko (a), v obsegu, ki se zahteva s 44.(c) in 45.(c) členom, razen če se uporablja 77. člen; in

(c)

število enot kritja za pričakovane preostale storitve zavarovalne pogodbe se prilagodi tako, da odraža enote kritja, za katere se je odpravilo pripoznanje v skupini, znesek pogodbene storitvene marže, pripoznane v poslovnem izidu v obdobju, pa temelji na prilagojenem številu, pri čemer se uporablja B119. člen.

(a)

prilagodi pogodbeno storitveno maržo skupine, iz katere se je odpravilo pripoznanje pogodbe, v obsegu, ki se zahteva s 44.(c) in 45.(c) členom, za razliko med zneskom iz točke (i) in zneskom iz točke (ii) za pogodbe, prenesene na tretjo osebo, ali zneskom iz točke (iii) za pogodbe, za katere se je odpravilo pripoznanje z uporabo 72. člena, tj. med:

(b)

izmeri novo pripoznano pogodbo z uporabo 72. člena ob predpostavki, da je podjetje prejelo premijo, opisano v točki (a)(iii), na datum spremembe.

(a)

izdanih zavarovalnih pogodb, ki so sredstva;

(b)

izdanih zavarovalnih pogodb, ki so obveznosti;

(c)

pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ki so sredstva; in

(d)

pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ki so obveznosti.

(a)

rezultat zavarovalnih storitev (83.–86. člen), ki ga sestavljajo prihodki iz zavarovanja in odhodki iz zavarovalnih storitev; in

(b)

finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja (87.–92. člen).

(a)

denarne tokove iz pozavarovanja, ki so pogojeni z zahtevki pri pogodbah, ki so njegova podlaga, obravnava kot del zahtevkov, ki naj bi se po pričakovanjih povrnili v okviru pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;

(b)

zneske od pozavarovatelja, ki naj bi jih po pričakovanjih prejelo, ki niso pogojeni z zahtevki pri pogodbah, ki so podlaga za pozavarovanje (na primer nekatere vrste odstopnih provizij), obravnava kot zmanjšanje premij, ki se morajo plačati pozavarovatelju;

(ba)

zneske, povezane s povračilom izgub, pripoznane z uporabo 66.(c)(i)–(ii) in 66.A–66.B člena, obravnava kot zneske, ki jih je povrnil pozavarovatelj; in

(c)

dodelitve plačanih premij ne prikaže kot zmanjšanje prihodkov.

(a)

učinka časovne vrednosti denarja ter sprememb časovne vrednosti denarja; in

(b)

učinka finančnega tveganja ter sprememb finančnega tveganja; vendar

(c)

brez vseh takih sprememb za skupine zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo, ki bi prilagodile pogodbeno storitveno maržo, vendar do tega ne pride pri uporabi 45.(b)(ii), 45.(b)(iii), 45.(c)(ii) ali 45.(c)(iii) člena. Te se vključijo v odhodke iz zavarovalnih storitev.

(a)

B117.A člen za finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja, ki izhajajo iz uporabe B115. člena (zmanjševanje tveganj); in

(b)

88. in 89. člen za vse druge finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja.

(a)

vključitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za obdobje v poslovni izid; ali

(b)

razdružitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za obdobje, tako da se v poslovni izid vključi znesek, določen s sistematično razporeditvijo pričakovanih skupnih finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja v obdobju trajanja skupine pogodb z uporabo B130.–B133. člena.

(a)

vključitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za obdobje v poslovni izid; ali

(b)

razdružitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za obdobje, tako da se v poslovni izid vključi znesek, s katerim se odpravijo računovodske neskladnosti s prihodki ali odhodki, vključenimi v poslovni izid posedovanih postavk, ki so podlaga, z uporabo B134.–B136. člena.

(a)

v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitev (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov) prerazvrsti vse preostale zneske za skupino (ali pogodbo), ki so bili prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, ker je podjetje izbralo računovodsko usmeritev iz 88.(b) člena;

(b)

v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitev (glej MRS 1) ne prerazvrsti vseh preostalih zneskov za skupino (ali pogodbo), ki so bili prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, ker je podjetje izbralo računovodsko usmeritev iz 89.(b) člena.

(a)

zneskih, pripoznanih v njegovih računovodskih izkazih za pogodbe iz področja uporabe MSRP 17 (glej 97.–116. člen);

(b)

pomembnih presojah in spremembah teh presoj pri uporabi MSRP 17 (glej 117.–120. člen); in

(c)

vrsti in obsegu tveganj, ki jih vsebujejo pogodbe iz področja uporabe MSRP 17 (glej 121.–132. člen).

(a)

vrsta pogodbe (na primer glavne družine produktov);

(b)

geografsko območje (na primer država ali regija); ali

(c)

odsek, o katerem se poroča, kot je opredeljeno v MSRP 8 Poslovni odseki.

(a)

katera merila iz 53. in 69. člena izpolnjuje;

(b)

ali opravlja prilagoditev za časovno vrednost denarja in učinek finančnega tveganja z uporabo 56., 57.(b) in 59.(b) člena; in

(c)

metodo, ki jo je izbralo za pripoznanje denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj z uporabo 59.(a) člena.

(a)

v obliki tabele razkrije uskladitve iz 100.–105.B člena in

(b)

za vsako uskladitev prikaže čiste knjigovodske vrednosti na začetku in na koncu obdobja, razdružene na skupni znesek za portfelje pogodb, ki so sredstva, in skupni znesek za portfelje pogodb, ki so obveznosti, ki sta enaka zneskom, prikazanim v izkazu finančnega položaja z uporabo 78. člena.

(a)

čiste obveznosti (ali sredstva) za sestavino preostalega kritja, brez vseh sestavin izgube;

(b)

vse sestavine izgube (glej 47.–52. in 57.–58. člen);

(c)

obveznosti za nastale zahtevke. Za zavarovalne pogodbe, za katere se je uporabil pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. ali 69.–70.A členu, podjetje razkrije ločene uskladitve za:

(a)

ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov,

(b)

prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja in

(c)

pogodbeno storitveno maržo.

(a)

prihodke iz zavarovanja;

(b)

odhodke iz zavarovalnih storitev, pri čemer se ločeno prikažejo:

(c)

naložbene sestavine, izključene iz prihodkov iz zavarovanja in odhodkov iz zavarovalnih storitev (združene s povračili premij, razen če so povračila premij predstavljena kot del denarnih tokov v obdobju, opisanih v 105.(a)(i) členu).

(a)

spremembe, ki se nanašajo na prihodnjo storitev, z uporabo B96.–B118. člena, pri čemer se ločeno prikažejo:

(b)

spremembe, ki se nanašajo na trenutno storitev, tj.:

(c)

spremembe, ki se nanašajo na preteklo storitev, tj. spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, ki se nanašajo na nastale zahtevke (glej B97.(b) in B113.(a) člen).

(a)

denarne tokove v obdobju, vključno s:

(b)

učinek sprememb tveganja neizpolnitve s strani izdajatelja pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;

(c)

finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja; in

(d)

vse dodatne vrstične postavke, ki so morda potrebne za razumevanje spremembe čiste knjigovodske vrednosti zavarovalnih pogodb.

(a)

zneske, povezane s spremembami obveznosti za preostalo kritje, kot je določeno v B124. členu, pri čemer se ločeno razkrijejo:

(b)

dodelitev dela premij, ki se nanašajo na povračilo denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj (glej B125. člen).

(a)

ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, pri čemer se ločeno prikaže znesek denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj;

(b)

ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih pritokov;

(c)

prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja in

(d)

pogodbeno storitveno maržo.

(a)

pogodb, pridobljenih od drugih podjetij pri prenosih zavarovalnih pogodb ali pri poslovnih združitvah, in

(b)

skupin pogodb, ki so kočljive.

(a)

razlog, zakaj je podjetje moralo spremeniti podlago za razčlenitev;

(b)

znesek vsake prilagoditve za vsako vrstično postavko v računovodskih izkazih, na katero je vplivala sprememba, in

(c)

knjigovodsko vrednost skupine zavarovalnih pogodb, za katere se je uporabila sprememba, na datum spremembe.

(a)

zavarovalne pogodbe, ki so obstajale na datum prehoda, za katere je podjetje uporabilo prilagojeni retrospektivni pristop;

(b)

zavarovalne pogodbe, ki so obstajale na datum prehoda, za katere je podjetje uporabilo pristop poštene vrednosti, in

(c)

vse druge zavarovalne pogodbe.

(a)

metode, uporabljene za merjenje zavarovalnih pogodb iz področja uporabe MSRP 17, in postopke za ocenjevanje vhodnih podatkov za te metode. Razen če ni izvedljivo, podjetje zagotovi tudi kvantitativne informacije o teh vhodnih podatkih;

(b)

vse spremembe metod in postopkov za ocenjevanje vhodnih podatkov, uporabljenih za merjenje pogodb, razlog za vsako spremembo in vrste pogodb, na katere so vplivale spremembe;

(c)

v obsegu, ki ni zajet v točki (a), pristop, uporabljen za:

(a)

izpostavljenosti tveganju in kako nastanejo;

(b)

svoje cilje, usmeritve in postopke za obvladovanje tveganj ter metode, ki se uporabljajo za merjenje tveganj; in

(c)

morebitne spremembe pri (a) ali (b) glede na prejšnje obdobje.

(a)

povzetek kvantitativnih informacij o svoji izpostavljenosti zadevnemu tveganju na koncu poročevalskega obdobja. To razkritje temelji na internih informacijah, zagotovljenih ključnemu poslovodnemu osebju podjetja;

(b)

razkritja, zahtevana v 127.–132. členu, kolikor niso razkrita že v skladu s točko (a) tega člena.

(a)

analizo občutljivosti, ki prikazuje, kako bi na poslovni izid in lastniški kapital vplivale spremembe spremenljivk tveganja, ki so bile na koncu poročevalskega obdobja utemeljeno verjetne:

(b)

metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize občutljivosti; in

(c)

spremembe metod in predpostavk, uporabljenih za pripravo analize občutljivosti, glede na prejšnje obdobje in razloge za te spremembe.

(a)

pojasnitev metode, uporabljene pri pripravi take analize občutljivosti, in glavnih parametrov in predpostavk, na katerih temeljijo zagotovljene informacije; in

(b)

pojasnitev cilja uporabljene metode in morebitnih omejitev v zvezi z informacijami, zagotovljenimi na podlagi metode.

(a)

znesek, ki najbolj natančno odraža njegovo največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju na koncu poročevalskega obdobja, ločeno za izdane zavarovalne pogodbe in pozavarovalne pogodbe, ki jih ima; in

(b)

informacije o kreditni kakovosti pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ki so sredstva.

(a)

opis, kako obvladuje likvidnostno tveganje;

(b)

ločene analize dospelosti za portfelje izdanih zavarovalnih pogodb, ki so obveznosti, in portfelje pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ki so obveznosti, ki prikazujejo vsaj čiste denarne tokove portfeljev ločeno za vsako od prvih petih let po datumu poročanja, za obdobje po prvih petih letih pa v skupnem znesku. Podjetju v te analize ni treba vključiti obveznosti za preostalo kritje, izmerjenih z uporabo 55.–59. člena in 69.–70.A člena. Analize so lahko v obliki:

(c)

zneske, plačljive na poziv, pri čemer pojasni razmerje med takimi zneski in knjigovodsko vrednostjo povezanih portfeljev pogodb, če tega ni razkrilo z uporabo točke (b) tega člena.

(a)

negotov prihodnji dogodek (glej B3.–B5. člen);

(b)

plačila v naravi namesto v denarju (glej B6. člen);

(c)

razločevanje med zavarovalnim in drugimi tveganji (glej B7.–B16. člen);

(d)

pomembno zavarovalno tveganje (glej B17.–B23. člen);

(e)

spremembe v stopnjah zavarovalnega tveganja (glej B24.–B25. člen); in

(f)

primere zavarovalnih pogodb (glej B26.–B30. člen).

(a)

verjetnost, da se bo zavarovani dogodek zgodil;

(b)

kdaj se bo zgodil zavarovani dogodek; ali

(c)

koliko bo moralo podjetje plačati, če se zavarovani dogodek zgodi.

(a)

izgube možnosti, da se imetniku police zaračuna prihodnja storitev. Na primer, pri pogodbi o naložbenem življenjskem zavarovanju smrt imetnika police pomeni, da podjetje ne more več opravljati storitev upravljanja naložb in za to zaračunavati provizijo. Vendar pa takšna ekonomska izguba za podjetje ne izhaja iz zavarovalnega tveganja, prav tako kot upravitelj vzajemnega sklada ne prevzame zavarovalnega tveganja v povezavi z morebitno smrtjo stranke. Posledično potencialna izguba bodočih provizij za upravljanje naložb ni pomembna pri ocenjevanju, koliko zavarovalnega tveganja je prenesenega s pogodbo;

(b)

v primeru smrti, odpustka stroškov, ki bi sicer nastali ob odpovedi ali odstopu od pogodbe. Ker omenjeni stroški začnejo obstajati šele s pogodbo, odpustek takih stroškov ne predstavlja nadomestila imetniku police za tveganje, ki je obstajalo že pred tem. Posledično niso pomembni pri ocenjevanju, koliko zavarovalnega tveganja je prenesenega s pogodbo;

(c)

plačila, pogojenega z dogodkom, ki ne povzroči pomembne izgube za imetnika pogodbe. Vzemimo za primer pogodbo, ki od izdajatelja zahteva plačilo enega milijona DE (1), če na sredstvu nastane fizična škoda, ki za imetnika predstavlja neznatno ekonomsko izgubo v višini ene DE. V tej pogodbi imetnik nepomembno tveganje izgube ene DE prenese na izdajatelja. Hkrati pa pogodba ustvarja ne-zavarovalno tveganje, da bo moral izdajatelj plačati 999 999 DE, če se zgodi določen dogodek. Ker tako ni scenarija, v katerem zavarovani dogodek povzroči znatno izgubo za imetnika pogodbe, izdajatelj ne prevzame pomembnega zavarovalnega tveganja od imetnika in ta pogodba ni zavarovalna pogodba.

(d)

možna povračila iz naslova pozavarovanja. Te podjetje obračuna ločeno.

(a)

zavarovanje za primer kraje ali škode;

(b)

zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti, poklicne odgovornosti, civilne odgovornosti ali zavarovanje stroškov postopka;

(c)

življenjsko zavarovanje in vnaprej plačane pogrebne storitve (čeprav je smrt gotova, pa ni gotovo, kdaj bo nastopila ali, v nekaterih primerih življenjskih zavarovanj, ali bo smrt nastopila v obdobju, ki ga pokriva zavarovanje);

(d)

dosmrtne rente in pokojnine, tj. pogodbe, ki nudijo nadomestila za negotov prihodnji dogodek – doživetje rentnika ali upokojenca – ki rentniku ali upokojencu zagotavljajo raven dohodka, na katerega bi sicer njegovo doživetje negativno vplivalo (obveznosti delodajalcev, ki izhajajo iz programov ugodnosti za zaposlence, in pokojninske obveznosti v skladu s pokojninskimi programi z določenimi pokojninami ne spadajo v področje uporabe MSRP 17 na podlagi 7.(b) člena);

(e)

zavarovanje za primer invalidnosti in za stroške zdravljenja;

(f)

poroštva, osebna jamstva, garancije za dobro izvedbo posla ter jamstva za resnost ponudbe, tj. pogodbe, ki zagotavljajo imetniku nadomestilo v primeru, da druga stranka ne izpolni svoje pogodbene obveze, na primer obveze za izgradnjo objekta;

(g)

jamstva za izdelke. Jamstva za izdelke, ki jih izda tretja oseba za blago, ki ga prodaja proizvajalec, distributer ali prodajalec, spadajo v področje uporabe MSRP 17. Vendar jamstva za izdelke, ki jih neposredno izda proizvajalec, distributer ali prodajalec, na podlagi člena 7.(a) ne spadajo v področje uporabe MSRP 17, temveč spadajo v področje uporabe MSRP 15 ali MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva;

(h)

zavarovanje lastninske pravice (tj. zavarovanje za primer odkritja napak v zvezi z lastninsko pravico do zemlje ali zgradb, ki niso bile očitne v trenutku, ko je bila zavarovalna pogodba sklenjena). V takem primeru je zavarovani dogodek odkritje napake v zvezi z lastninsko pravico, ne pa sama napaka;

(i)

zavarovanje za potovanje (nadomestilo v denarju ali v naravi imetnikom police za izgube, ki jih utrpijo pred ali med potovanjem);

(j)

katastrofne obveznice, ki določajo nižja plačila glavnice, obresti ali obojega, če določen dogodek negativno vpliva na izdajatelja obveznice (razen če tak določen dogodek, kot je na primer sprememba obrestne mere ali deviznega tečaja, ne ustvari pomembnega zavarovalnega tveganja);

(k)

zamenjave zavarovanj in druge pogodbe, ki zahtevajo plačilo glede na podnebne, geološke ali druge fizične spremenljivke, specifične za eno od pogodbenih strank.

(a)

naložbene pogodbe, ki imajo pravno obliko zavarovalne pogodbe, vendar na izdajatelja ne prenašajo pomembnega zavarovalnega tveganja. Na primer, pogodbe o življenjskem zavarovanju, pri katerih podjetje ne prevzame pomembnega tveganja umrljivosti ali obolevnosti, niso zavarovalne pogodbe; take pogodbe so finančni instrumenti ali pogodbe o opravljanju storitev – glej B28. člen. Naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe ne ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe, vendar lahko na podlagi 3.(c) člena spadajo v področje uporabe MSRP 17, če jih izda podjetje, ki izdaja tudi zavarovalne pogodbe;

(b)

pogodbe, ki imajo pravno obliko zavarovanja, vendar prenesejo vsa pomembna zavarovalna tveganja nazaj na imetnika police prek nepreklicnih in izvršljivih mehanizmov, ki prilagodijo bodoča plačila imetnika police izdajatelju neposredno na podlagi zavarovanih izgub. Na primer, nekatere finančne pozavarovalne pogodbe ali določene skupinske pogodbe prenesejo vsa pomembna zavarovalna tveganja nazaj na imetnike polic; take pogodbe so običajno finančni instrumenti ali pogodbe o opravljanju storitev (glej B28. člen);

(c)

samozavarovanje (tj. zadržanje tveganja, ki bi se lahko pokrilo z zavarovanjem). V takem primeru ne gre za zavarovalno pogodbo, saj ni dogovora z drugo stranko. Zato, če podjetje izda zavarovalno pogodbo svojem obvladujočemu podjetju, svojemu odvisnemu podjetju ali drugemu odvisnemu podjetju v skupini, v konsolidiranih računovodskih izkazih ni izkazana nobena zavarovalna pogodba, ker pogodba z drugo stranko ne obstaja. V posameznih ali ločenih računovodskih izkazih izdajatelja ali imetnika pa je zavarovalna pogodba izkazana;

(d)

pogodbe (kot so na primer pogodbe o igrah na srečo), ki zahtevajo plačilo, če se zgodi določen negotov dogodek, kot pogodbenega predpogoja za plačilo pa ne zahtevajo, da ima ta dogodek neugoden (negativen) učinek na imetnika police. Vendar to iz opredelitve zavarovalne pogodbe ne izključuje pogodb, ki določajo vnaprej določena plačila za ovrednotenje izgube, ki jo povzroči določen dogodek, kot je na primer smrt ali nesreča (glej B12. člen);

(e)

izvedeni finančni instrumenti, ki pogodbeno stranko izpostavljajo finančnemu tveganju, ne pa tudi zavarovalnemu tveganju, saj od te stranke zahtevajo, da izvršijo plačilo (ali jim dajo pravico do prejema plačila) izključno na podlagi spremembe ene ali več od naslednjih spremenljivk: določene obrestne mere, cene finančnega instrumenta, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen ali tečajev, bonitetne ocene ali kreditnega indeksa ali druge spremenljivke, če v primeru nefinančne spremenljivke taka spremenljivka ni specifična za eno od pogodbenih strank;

(f)

s krediti povezana poroštva, ki zahtevajo plačilo tudi v primeru, ko imetnik police ni utrpel izgube zaradi dolžnikovega nepravočasnega plačila; take pogodbe se obračunavajo z uporabo MSRP 9 Finančni instrumenti (glej B29. člen);

(g)

pogodbe, ki zahtevajo plačilo, odvisno od podnebnih, geoloških ali katerih koli drugih fizičnih spremenljivk, ki niso specifične za eno od pogodbenih strank (poznane kot izvedeni finančni instrumenti na vremenske dejavnike);

(h)

pogodbe, ki določajo nižja plačila glavnice, obresti ali obojega na podlagi podnebnih, geoloških ali kakršnih koli drugih fizičnih spremenljivk, učinek katerih ni specifičen za eno od pogodbenih strank (poznane kot katastrofne obveznice).

(a)

ne glede na to, ali nasprotna stranka poseduje dolžniški instrument, ki je podlaga za pogodbo; ali

(b)

ob spremembi bonitetne ocene ali kreditnega indeksa in ne v primeru nepravočasnega plačila določenega dolžnika.

(a)

naložbena sestavina in zavarovalna sestavina nista tesno medsebojno povezani;

(b)

pogodbo s podobnimi pogoji prodajajo ali bi jo lahko prodajale ločeno na istem trgu ali v isti pravni ureditvi podjetja, ki izdajajo zavarovalne pogodbe, ali druge osebe. Podjetje pri tem upošteva vse pod razumnimi pogoji dostopne informacije. Podjetju ni treba iskati izčrpnih informacij, da ugotovi, ali se naložbena sestavina prodaja ločeno.

(a)

podjetje ne more meriti ene sestavine, ne da bi upoštevalo drugo. Zato, če se vrednost ene sestavine spreminja glede na vrednost druge, podjetje za obračunavanje združene naložbene in zavarovalne sestavine uporabi MSRP 17; ali

(b)

imetnik police ne more koristiti ene sestavine, če ni prisotna tudi druga. Zato, če predčasna prekinitev ali dospelost ene sestavine povzroči predčasno prekinitev ali dospelost druge, podjetje za obračunavanje združene naložbene in zavarovalne sestavine uporabi MSRP 17.

(a)

so denarni tokovi in tveganja, povezana z blagom ali storitvami, tesno medsebojno povezani z denarnimi tokovi in tveganji, povezanimi z zavarovalnimi sestavinami pogodbe; in

(b)

podjetje zagotovi pomembno storitev s tem, ko blago ali storitev poveže z zavarovalnimi sestavinami.

(a)

denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, ki se lahko neposredno pripišejo skupini zavarovalnih pogodb:

(b)

denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, ki se lahko neposredno pripišejo portfelju zavarovalnih pogodb, z izjemo tistih iz točke (a), na skupine pogodb v portfelju.

(a)

podjetje v poslovnem izidu pripozna izgubo zaradi oslabitve in zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, tako da knjigovodska vrednost sredstva ne presega pričakovanega čistega denarnega pritoka za povezano skupino zavarovalnih pogodb, določenega z uporabo 32.(a) člena;

(b)

kadar podjetje razporedi denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj na skupine zavarovalnih pogodb z uporabo B35.A(a)(ii) člena, v poslovnem izidu pripozna izgubo zaradi oslabitve in zmanjša knjigovodsko vrednost povezanih sredstev za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj v obsegu, v katerem:

(a)

nepristransko uporabo vseh primernih in dokazljivih informacij, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj (glej B37.–B41. člen);

(b)

tržne in netržne spremenljivke (glej B42.–B53. člen);

(c)

uporabo sprotnih ocen (glej B54.–B60. člen); in

(d)

denarne tokove znotraj pogodbenih meja (glej B61.–B71. člen).

(a)

informacije o zahtevkih, ki so jih imetniki police že prijavili;

(b)

druge informacije o znanih ali ocenjenih značilnostih zavarovalnih pogodb;

(c)

podatke iz preteklih obdobij o lastnih izkušnjah podjetja, po potrebi dopolnjene s preteklimi podatki iz drugih virov. Podatki iz preteklih obdobij se prilagodijo tako, da odražajo trenutne pogoje, na primer če:

(d)

informacije o trenutnih cenah, če so na voljo, za pozavarovalne pogodbe in druge finančne instrumente (če obstajajo) za kritje podobnih tveganj, kot so katastrofne obveznice in izvedeni finančni instrumenti na vremenske dejavnike, ter zadnje tržne cene za prenose zavarovalnih pogodb. Te informacije se prilagodijo, da odražajo razlike med denarnimi tokovi, ki izhajajo iz teh pozavarovalnih pogodb ali drugih finančnih instrumentov, in denarnimi tokovi, do katerih bi prišlo pri izpolnjevanju obvez do imetnika police po pogodbah, ki so podlaga.

(a)

tržne spremenljivke – spremenljivke, ki jih je mogoče pridobiti na trgih ali se lahko izpeljejo neposredno s trgov (na primer cene vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, ali obrestne mere); in

(b)

netržne spremenljivke – vse druge spremenljivke (na primer pogostost in velikost zavarovalnih zahtevkov in umrljivost).

(a)

notranje statistike o umrljivosti so lahko prepričljivejše kot nacionalni podatki o umrljivosti, če nacionalni podatki temeljijo na veliki populaciji, ki ni reprezentativna za zavarovano populacijo. To je lahko zaradi tega, ker bi se lahko na primer demografske značilnosti zavarovane populacije pomembno razlikovale od značilnosti populacije države, kar pomeni, da bi moralo podjetje notranjim podatkom pripisati večji pomen, državnim statistikam pa manjšega;

(b)

podjetje nasprotno, če notranje statistike temeljijo na majhni populaciji z značilnostmi, ki veljajo za podobne značilnostim populacije države, in so nacionalne statistike aktualne, večji pomen pripiše nacionalnim statistikam.

(a)

posodobljene ocene natančno predstavljajo pogoje na koncu poročevalskega obdobja;

(b)

spremembe ocen natančno predstavljajo spremembe pogojev v obdobju. Na primer, predpostavljajmo, da so bile ocene na začetku obdobja na enem koncu sprejemljivega razpona. Če se pogoji niso spremenili, s premikom ocen na drugi konec razpona na koncu obdobja ne bi natančno predstavili, kaj se je zgodilo v obdobju. Če se najnovejše ocene podjetja razlikujejo od njegovih prejšnjih ocen, vendar se pogoji niso spremenili, podjetje oceni, ali so nove verjetnosti, pripisane vsakemu scenariju, utemeljene. Podjetje pri posodabljanju ocen teh verjetnosti upošteva tako dokaze, na katerih so temeljile njegove prejšnje ocene, kot tudi vse nove dokaze, pri čemer večji pomen pripiše prepričljivejšim dokazom.

(a)

trajne spremembe umrljivosti;

(b)

spremembe značilnosti zavarovane populacije (na primer, spremembe pri prevzemanju v zavarovanje ali porazdelitvi, ali pa selektivne predčasne prekinitve imetnikov police, ki so nepričakovano dobrega zdravja);

(c)

naključna nihanja; ali

(d)

neponovljivi vzroki, ki jih je mogoče ugotoviti.

(a)

zahtevali odstop od pogodbe, če obstaja določena verjetnost, da ga nekateri imetniki police ne bodo; ali

(b)

nadaljevali pogodbe, če obstaja določena verjetnost, da jih nekateri imetniki police ne bodo.

(a)

premije (vključno s prilagoditvami premij in obročnimi premijami) imetnika police in vse dodatne denarne tokove, ki izhajajo iz teh premij;

(b)

plačila imetniku police (ali v njegovem imenu), vključno z zahtevki, ki so že bili prijavljeni, vendar še niso bili plačani (tj. prijavljeni zahtevki), nastalimi zahtevki za dogodke, ki so se zgodili, vendar zahtevki za njih še niso bili prijavljeni, in vsemi prihodnjimi zahtevki, za katere ima podjetje materialno obvezo (glej 34. člen);

(c)

plačila imetniku police (ali v njegovem imenu), ki se spreminjajo glede na donose postavk, ki so podlaga;

(d)

plačila imetniku police (ali v njegovem imenu), ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov, na primer opcij ali jamstev, vgrajenih v pogodbo, v obsegu, v katerem te opcije in jamstva niso ločene od zavarovalne pogodbe (glej 11.(a) člen);

(e)

razporeditev denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj, ki se lahko pripišejo portfelju, v katerega spada pogodba;

(f)

nabavne vrednosti oziroma stroške pri obravnavi zahtevkov (tj. nabavne vrednosti oziroma stroške za podjetje pri preiskovanju, obdelavi in reševanju zahtevkov iz obstoječih zavarovalnih pogodb, vključno s pravnimi stroški in stroški agentov za poravnavo zahtevkov, ter notranje stroške preiskovanja zahtevkov in obdelave plačil zahtevkov);

(g)

nabavne vrednosti oziroma stroške za podjetje pri zagotavljanju pogodbenih upravičenj, ki se izplačajo v naravi namesto v denarju;

(h)

stroške upravljanja in vzdrževanja polic, kot so stroški zaračunavanja premij in obravnavanja sprememb polic (na primer pretvorbe in obnovitve). Ti stroški vključujejo tudi večkratne provizije, ki naj bi se plačale posrednikom, če določeni imetnik police še naprej plačuje premije znotraj pogodbenih meja zavarovalne pogodbe;

(i)

davke, ki izhajajo iz transakcij (kot so davki na premije, davki na dodano vrednost ter davki na blago in storitve), in dajatve (na primer za storitve protipožarne varnosti in ocene škodnih skladov), ki izhajajo neposredno iz obstoječih zavarovalnih pogodb ali ki se jim lahko pripišejo na utemeljeni in dosledni podlagi;

(j)

plačila zavarovatelja v vlogi fiduciarja za namen izpolnjevanja davčnih obveznosti imetnika police in povezane prejemke;

(k)

potencialne denarne pritoke iz naslova povračil (kot so iztržki od prodaje rešenega premoženja in subrogacije) pri prihodnjih zahtevkih, kritih z obstoječimi zavarovalnimi pogodbami, in, v obsegu, v katerem niso primerni za pripoznanje kot ločena sredstva, potencialne denarne pritoke iz naslova povračil pri preteklih terjatvah;

(ka)

nabavne vrednosti oziroma stroške za podjetje pri:

(l)

razporeditev stalnih in spremenljivih splošnih stroškov (kot so stroški računovodstva, zaposlenih, informacijske tehnologije in povezane podpore, amortizacije zgradb, najemnin, vzdrževanja ter komunalnih in javnih storitev). Takšni splošni stroški se razporedijo na skupine pogodb na podlagi sistematičnih in razumnih metod ter se dosledno uporabljajo za vse stroške, ki imajo podobne značilnosti;

(m)

vse druge stroške, ki se lahko zaračunajo konkretno imetniku police pod pogoji iz pogodbe.

(a)

donosi od naložb. Naložbe se pripoznavajo, merijo in predstavljajo ločeno;

(b)

denarni tokovi (plačila ali prejemki), ki izhajajo iz pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje. Pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, se pripoznavajo, merijo in predstavljajo ločeno;