(1)

Pandemija COVID-19 je povzročila znaten upad zračnega prometa zaradi precejšnjega zmanjšanja povpraševanja in neposrednih ukrepov, ki so jih sprejele države članice in tretje države za zajezitev pandemije.

(2)

Navedene okoliščine so izven nadzora letalskih prevoznikov, posledične prostovoljne ali obvezne odpovedi letalskih prevozov s strani letalskih prevoznikov pa so potreben odziv nanje.

(3)

Izvajalci storitev zemeljske oskrbe se še naprej soočajo z likvidnostnimi težavami, ki bi lahko povzročile prekinitev opravljanja storitev zemeljske oskrbe. To pa bi lahko privedlo do omejitve ali prekinitve zagotavljanja letaliških storitev na letališčih Unije.

(4)

Uredba (EU) 2020/696 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je za obdobje od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020 upravljavcu letališča ali pristojnemu organu države članice omogočila, da v primeru, kadar izvajalec storitev zemeljske oskrbe preneha opravljati svojo dejavnost pred koncem obdobja, za katero je bil izbran, neposredno izbere izvajalca storitev zemeljske oskrbe za opravljanje teh storitev za največ šest mesecev ali za obdobje do 31. decembra 2020, pri čemer se upošteva daljše obdobje. Poleg tega so bila z Uredbo (EU) 2020/696 na Komisijo prenesena pooblastila za podaljšanje navedenih obdobij.

(5)

V skladu s členom 24a(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 je Komisija 13. novembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila zbirno poročilo.

(6)

V zbirnem poročilu Komisije je poudarjeno, da je bil obseg zračnega prometa septembra 2020 kljub postopnemu povečanju med aprilom in avgustom 2020 še vedno občutno manjši v primerjavi z istim obdobjem leta 2019. Po podatkih Eurocontrola je bil zračni promet 25. novembra 2020 za 63 % manjši kot 25. novembra 2019.

(7)

Čeprav je težko točno napovedati, kako bo zračni promet okreval, je razumno pričakovati, da se stanje v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo ter se bo nadaljevalo do decembra 2021. Na podlagi najnovejše napovedi Eurocontrola o zračnem prometu iz septembra 2020 se pričakuje, da bo zračni promet februarja 2021 za 50 % manjši v primerjavi s februarjem 2020 (ob predpostavki neusklajenega pristopa držav članic k uvedbi operativnih postopkov in odpravi nacionalnih omejitev). Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je število tedensko zabeleženih primerov COVID-19 v Evropi 22. novembra 2020 doseglo 1,77 milijona (44 % novih primerov na svetovni ravni), kar je znatno preseglo število primerov spomladi 2020. Iz podatkov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je razvidno, da se 14-dnevna stopnja sporočenih primerov za Evropski gospodarski prostor in Združeno kraljestvo od poletja 2020 stalno povečuje. Glede na njegovo tedensko poročilo o spremljanju z dne 22. novembra 2020 je stopnja dosegla 549 primerov (razpon v državah: 58–1 186) na 100 000 prebivalcev.

(8)

Smiselno je upoštevati, da je vztrajno zmanjševanje obsega zračnega prometa posledica pandemije COVID-19. Razpoložljivi podatki o zaupanju potrošnikov po izbruhu COVID-19 kažejo, da je aprila 2020 približno 60 % anketirancev navedlo, da bodo v nekaj mesecih po umiritvi pandemije najverjetneje ponovno potovali z letalom, junija 2020 pa se je navedeni delež zmanjšal na 45 %. Iz razpoložljivih podatkov je tako jasno razvidna povezava med pandemijo COVID-19 in povpraševanjem potrošnikov po zračnem prometu, saj manjšega povpraševanja po zračnem prevozu ni mogoče pojasniti z nobenim drugim dogodkom.

(9)

Zbirno poročilo Komisije kaže, da tudi nacionalne in neusklajene omejitve, zahteve glede karantene in ukrepi za testiranje, ki so jih države članice uvedle kot odziv na vse večje število primerov COVID-19 v Evropi od sredine avgusta in so bili pogosto napovedani v zelo kratkem roku, spodkopavajo zaupanje potrošnikov in povzročajo manjše povpraševanje po zračnem prometu.

(10)

Glede na izjemno majhno število rezervacij letov, navedene epidemiološke napovedi in napovedi zračnega prometa ter negotovost in nepredvidljivost nacionalnih ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19 je razumno pričakovati, da se bosta majhen obseg letalskega prometa in povpraševanja potnikov zaradi pandemije COVID-19 nadaljevala tudi v letu 2021. Vrnitev obsega prometa na ravni pred pandemijo COVID-19 se ne pričakuje še več let. Vendar je zdaj še prezgodaj, da bi lahko ugotovili, ali se bodo zmanjšanja zmogljivosti po letu 2021 nadaljevala v podobno pomembnem obsegu.

(11)

Podjetja, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe, sta pandemija COVID-19 in posledično zmanjšanje zračnega prometa močno prizadela. Občutno manjše število letov od začetka pandemije negativno vpliva na njihove prihodke od opravljanja storitev zemeljske oskrbe na letališčih Unije. Številni izvajalci storitev zemeljske oskrbe so se zato znašli v finančnih težavah in pri nekaterih se je že začel postopek prestrukturiranja oziroma so prejeli sredstva iz državnega svežnja za reševanje ali prenehali delovati.

(12)

Na podlagi napovedi glede obsega zračnega prometa v prihodnjih mesecih je verjetno, da bodo zaradi omejenega števila letov, ki jih bo treba oskrbeti v letu 2021, tržne razmere v sektorju storitev zemeljske oskrbe še vedno težke. Negativni trend v zračnem prometu bo verjetno še poslabšal resno finančno stanje izvajalcev storitev zemeljske oskrbe, kar bo povzročilo tveganje dodatnih stečajev. V teh okoliščinah bo več izvajalcev storitev zemeljske oskrbe na letališčih, na katerih je število izvajalcev omejeno, verjetno moralo prenehati opravljati storitve zemeljske oskrbe pred koncem obdobja, za katero so bili izbrani. To lahko povzroči nenadne prekinitve storitev zemeljske oskrbe na teh letališčih, preden se lahko izbere nov izvajalec na podlagi postopka iz člena 11(1) Direktive 96/67/ES.

(13)

Zato je primerno, da se obdobje odstopanja iz člena 24a(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008 podaljša od 1. marca 2020 do 31. decembra 2021.

(14)

Da bi se izognili pravni negotovosti, zlasti za upravljavca letališča ali pristojni organ države članice, bi bilo treba to uredbo sprejeti po postopku v nujnih primerih iz člena 25b Uredbe (ES) št. 1008/2008, veljati pa bi morala začeti čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

„2.

Z odstopanjem od točke (e) člena 11(1) Direktive 96/67/ES lahko upravljavec letališča ali pristojni organ države članice, kadar izvajalec storitev zemeljske oskrbe preneha opravljati svojo dejavnost pred koncem obdobja, za katero je bil izbran, za obdobje od 1. marca 2020 do 31. decembra 2021 neposredno izbere izvajalca storitev zemeljske oskrbe za opravljanje teh storitev za največ šest mesecev ali za obdobje do 31. decembra 2021, pri čemer se upošteva daljše obdobje.“