Člen 1

Tehnične specifikacije za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil v prometu po celinskih plovnih poteh so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (ES) št. 415/2007 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 13. junija 2020.

PRILOGA

Sledenje in določanje položaja standardnih plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh

KAZALO

1.

Splošne določbe

37

1.1

Uvod

37

1.2

Viri

37

1.3

Opredelitev pojmov

38

1.4

Storitve sledenja in določanja položaja plovil ter minimalne zahteve sistemov za sledenje in določanje položaja plovil

40

2.

Funkcije sledenja in določanja položaja celinskih plovil

41

2.1

Uvod

41

2.2

Plovba

41

2.2.1

Plovba, srednjeročno vnaprej

41

2.2.2

Plovba, kratkoročno vnaprej

41

2.2.3

Plovba, zelo kratkoročno vnaprej

42

2.3

Upravljanje plovbe

42

2.3.1

Sistemi za nadzor plovbe

42

2.3.1.1

Informacijske storitve

42

2.3.1.2

Storitev navigacijske pomoči

42

2.3.1.3

Storitev organiziranja prometa

42

2.3.2

Načrtovanje in upravljanje zapornic

43

2.3.2.1

Dolgoročno načrtovanje zapornic

43

2.3.2.2

Srednjeročno načrtovanje zapornic

43

2.3.2.3

Upravljanje zapornic

43

2.3.3

Načrtovanje in upravljanje mostov

43

2.3.3.1

Srednjeročno načrtovanje mostov

43

2.3.3.2

Kratkoročno načrtovanje mostov

44

2.3.3.3

Upravljanje mostov

44

2.4

Preprečevanje nesreč

44

2.5

Upravljanje prometa

44

2.5.1

Načrtovanje plovbe

44

2.5.2

Prometna logistika

44

2.5.3

Intermodalno upravljanje pristanišč in terminalov

44

2.5.4

Upravljanje tovora in flote

45

2.6

Izvrševanje

45

2.7

Uporabnina za plovne poti in pristaniško infrastrukture

45

2.8

Potrebe po informacijah

45

3.

Tehnične specifikacije celinskega AIS

46

3.1

Uvod

46

3.2

Področje uporabe

47

3.3

Zahteve

48

3.3.1

Splošne zahteve

48

3.3.2

Vsebina informacij

48

3.3.2.1

Statične informacije o plovilih

49

3.3.2.2

Dinamične informacije o plovilih

49

3.3.2.3

Informacije, ki se nanašajo na plovbo plovil

50

3.3.2.4

Število oseb na krovu

50

3.3.2.5

Sporočila, povezana z varnostjo

50

3.3.3

Interval poročanja pri prenosu informacij

50

3.3.4

Tehnološka platforma

52

3.3.5

Združljivost z mobilnimi postajami AIS razreda A

52

3.3.6

Posebna identifikacijska oznaka

52

3.3.7

Zahteve v zvezi z uporabo

52

3.3.8

Homologacija

52

3.4

Spremembe protokola za mobilno postajo celinskega AIS

52

3.4.1

Preglednica 3.2: Poročilo o položaju

52

3.4.2

Statični in s plovbo povezani podatki ladje (sporočilo 5)

54

3.4.3

Ukaz skupinskega dodeljevanja (sporočilo 23)

57

3.5

Sporočila celinskega AIS

57

3.5.1

Dodatna sporočila celinskega AIS

57

3.5.2

Identifikator aplikacije za posebna sporočila aplikacije, značilna za celinski AIS

57

3.5.3

Vsebina informacij v posebnih sporočilih aplikacije

57

3.5.3.1

Statični in s plovbo povezani podatki ladje za plovbo po celinskih plovnih poteh (posebno sporočilo, značilno za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10)

57

3.5.3.2

Število oseb na krovu (posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55)

58

4.

Druge mobilne postaje AIS na celinskih plovnih poteh

59

4.1

Uvod

59

4.2

Splošne zahteve za mobilne postaje AIS razreda B na celinskih plovnih poteh

60

5.

Navigacijski pripomočki AIS pri plovbi po celinskih plovnih poteh

60

5.1

Uvod

60

5.2

Uporaba sporočila 21: Poročilo o navigacijskih pripomočkih

60

5.3

Razširitev sporočila 21 z vrsto navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh

64

1.   SPLOŠNE DOLOČBE

1.1   Uvod

Tehnične specifikacije za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil (v nadaljnjem besedilu: VTT) temeljijo na delu, ki so ga na tem področju opravile ustrezne mednarodne organizacije, in sicer na že obstoječih standardih in tehničnih specifikacijah na področju plovbe po celinskih plovnih poteh, pomorstva in drugih ustreznih področjih.

Zaradi uporabe sistemov VTT na mešanih prometnih območjih, vključno z okolji za plovbo po celinskih plovnih poteh in pomorsko plovbo, kot so morska pristanišča in obalna območja, so ti sistemi združljivi z mobilnimi postajami AIS razreda A iz poglavja V Konvencije SOLAS.

Kadar sistemi VTT zagotavljajo osnovne storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2016/1148 (1) o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji, se uporabljajo določbe navedene direktive.

1.2   Viri

Ta priloga vsebuje sklicevanja na naslednje mednarodne sporazume, priporočila, standarde in smernice:

Naslov dokumenta	Organizacija	Datum objave
Smernice in priporočila Svetovnega združenja za infrastrukturo vodnega prometa (PIANC) za rečne informacijske storitve	PIANC	2011
Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) Mednarodne pomorske organizacije (IMO), poglavje V – Varnost plovbe, iz leta 1974, kakor je bila spremenjena	IMO	1974
Mednarodna pomorska organizacija IMO MSC.74(69) Priloga 3, „Priporočila v zvezi s standardi učinkovitosti sistema za samodejno prepoznavanje na krovu ladje (AIS)“, 1998	IMO	1998
Resolucija IMO A.915(22), „Revidirana pomorska politika in zahteve za prihodnji globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS)“, 2002	IMO	2002
Resolucija IMO A.1106(29) „Revidirane smernice za operativno uporabo sistema za samodejno prepoznavanje na krovu ladje (AIS)“, 2015	IMO	2015
Priporočilo Mednarodne telekomunikacijske zveze ITU-R M.585 „Dodelitev in uporaba identitet na pomorski mobilni postaji“, 2015	ITU	2015
Priporočilo Mednarodne telekomunikacijske zveze ITU-R M.1371 „Tehnične značilnosti za univerzalni sistem za samodejno prepoznavanje na krovu ladje, ki uporablja večkratni dostop s časovno delitvijo v pomorskem mobilnem pasu VHF“	ITU	2014
Mednarodni standard Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) 61993-2, „Pomorska plovba ter radijska komunikacijska oprema in sistemi – Sistem za samodejno prepoznavanje, del 2: Razred A ladijske opreme univerzalnega sistema za samodejno prepoznavanje (AIS)“	IEC	2018
Mednarodni standard IEC 61162, „Pomorska plovba ter radijska komunikacijska oprema in sistemi – Digitalni vmesniki“, del 1: En govorec in več poslušalcev, del 2: En govorec in več poslušalcev, prenos velike hitrosti	IEC	del 1: 2016 del 2: 1998
Mednarodni standard Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC): 62287, „Pomorska plovba ter radijska komunikacijska oprema in sistemi – Ladijska oprema razreda B sistema za samodejno prepoznavanje (AIS)“, del 1: Tehnike večkratnega dostopa s časovno delitvijo pri prepoznavanju nosilca (CSTDMA), del 2: Tehnike večkratnega dostopa s samoorganizirano časovno delitvijo (SOTDMA)	IEC	2017
Priporočeni standardi Radiotehniške komisije za pomorske storitve (RTCM) za storitev diferencialnega GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem)	RTCM	2010
Priporočilo UN/ECE št. 28 „Kode vrst prevoznih sredstev“	UN/ECE	2010

1.3   Opredelitev pojmov

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

Sistem za samodejno prepoznavanje Sistem za samodejno prepoznavanje (AIS)   „Sistem za samodejno prepoznavanje (AIS)“ pomeni sistem za samodejno sporočanje in prepoznavanje, namenjen izboljšanju varnosti plovbe, tako da prispeva k učinkovitemu delovanju sistema za nadzor plovbe (VTS), javljanju z ladij ter operacij ladja-ladja in ladja-kopno. Celinski AIS   „Celinski AIS“ pomeni AIS za uporabo v plovbi po celinskih plovnih poteh, ki je interoperabilen s (pomorskim) AIS – tehnično omogočen s spremembami in razširitvami (pomorskega) AIS. Sledenje in določanje položaja   „Sledenje in določanje položaja“ pomeni proces spremljanja in beleženja preteklih in trenutnih lokacij ladijske pošiljke, ko ta na svoji poti v namembno pristanišče prehaja prek različnih posrednikov, in sicer prek omrežja. Določanje položaja se nanaša na pretekle lokacije proizvoda, medtem ko se sledenje nanaša na njegove prihodnje lokacije. Sledenje   „Sledenje“ pomeni pot med dvema položajema, ki se je ali se bo spremljala.

(b)

Storitve Rečne informacijske storitve (RIS)   „Rečne informacijske storitve (RIS)“ pomenijo storitve, ki se zagotavljajo v skladu s členom 3(a) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES (2). Upravljanje plovbe (VTM)   „Upravljanje plovbe (VTM)“ pomeni funkcionalni okvir usklajenih ukrepov in storitev za povečanje varnosti, zaščite in učinkovitosti plovbe ter varstva morskega okolja v vseh plovnih vodah. Celinski sistem za nadzor plovbe (VTS)   „Celinski sistem za nadzor plovbe (VTS)“ pomeni storitve v smislu točke 2.5 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 414/2007 (3). Navigacijske informacije   „Navigacijske informacije“ pomenijo informacije, predložene častniku na krovu kot pomoč pri sprejemanju odločitev na krovu. Taktične prometne informacije (TTI)   „Taktične prometne informacije“ pomenijo informacije, ki vplivajo na sprejemanje takojšnjih navigacijskih odločitev v dejanskih prometnih situacijah in bližnjem geografskem okolju. Taktične prometne informacije se uporabljajo za ustvarjanje taktične prometne slike. Strateške prometne informacije (STI)   „Strateške prometne informacije“ pomenijo informacije, ki vplivajo na srednje- in dolgoročne odločitve uporabnikov RIS. Strateške prometne informacije se uporabljajo za ustvarjanje strateške prometne slike. Sledenje in določanje položaja plovil (VTT)   „Sledenje in določanje položaja plovil“ pomeni funkcijo v smislu točke 2.12 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 414/2007. Identifikacijska številka pomorske mobilne postaje (MMSI)   „Identifikacijska številka pomorske mobilne postaje (MMSI)“ pomeni serijo devetih števk, ki se prenašajo prek radijske poti za enotno identifikacijo ladje, postaj, obalnih postaj in klicev skupine. Mednarodno elektronsko poročanje (ERI)   „Mednarodno elektronsko poročanje (ERI)“ pomeni tehnične smernice in specifikacije, določene v skladu s členom 5(1)(b) Direktive 2005/44/ES. Elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS)   „Elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS)“ pomeni tehnične smernice in specifikacije, določene v skladu s členom 5(1)(a) Direktive 2005/44/ES. Akterji Poveljnik ladje   „Poveljnik ladje“ pomeni osebo na krovu ladje, ki daje ukaze ter je pooblaščena za sprejemanje vseh odločitev v zvezi s plovbo in upravljanjem ladje. Izrazi „poveljnik ladje“, „voditelj čolna“ in „častnik“ se štejejo za enakovredne. Častnik krova   „Častnik krova (navigacijski častnik)“ pomeni osebo, ki upravlja plovilo v skladu z navodili načrta plovbe poveljnika ladje. Pristojni organ za RIS   Pristojni organ za RIS pomeni organ, ki ga imenuje država članica v skladu s členom 8 Direktive 2005/44/ES. Operater RIS   „Operater RIS“ pomeni osebo, ki izvaja eno ali več nalog, povezanih s storitvami RIS. Uporabniki RIS   „Uporabniki RIS“ pomenijo vse različne skupine uporabnikov, kot so opredeljene v členu 3(g) Direktive 2005/44/ES.

1.4   Storitve sledenja in določanja položaja plovil ter minimalne zahteve sistemov za sledenje in določanje položaja plovil

Sistemi VTT lahko podpirajo naslednje storitve:

—

plovba,

—	prometne informacije,

—	upravljanje plovbe,

—	preprečevanje nesreč,

—	upravljanje prometa,

—	izvrševanje,

—	uporabnina za plovne poti in pristaniško infrastrukturo,

—	informacijske storitve za plovne poti,

—	statistika.

To ne posega v določbe Uredbe (ES) št. 414/2007, ki se uporabljajo za navedene storitve.

Najpomembnejše informacije sistemov VTT se nanašajo na identiteto in položaj plovila. Sistemi VTT so sposobni drugim plovilom in postajam na kopnem samodejno in redno zagotavljati vsaj naslednje informacije, če so ta plovila ali postaje na kopnem ustrezno opremljeni:

—	enotna identifikacijska številka plovila: enotna evropska identifikacijska številka plovila (ENI)/številka Mednarodne pomorske organizacije (številka IMO),

—	ime plovila,

—	klicni znak plovila,

—	navigacijski status,

—	vrsta plovila oziroma konvoja,

—	dimenzije plovila oziroma konvoja,

—

ugrez,

—	navedba o nevarnem tovoru (število modrih stožcev v skladu z ADN),

—	status natovorjenosti (natovorjenost/raztovorjenost),

—	namembno pristanišče,

—	predvideni čas prihoda (ETA) v namembno pristanišče,

—	število oseb na krovu,

—	položaj (+ oznaka kakovosti),

—	hitrost (+ oznaka kakovosti),

—	Kurz nad tlemi (COG) (+ oznaka kakovosti),

—	usmeritev (HDG) (+ oznaka kakovosti),

—	hitrost obrata (ROT),

—	informacije o modri oznaki,

—	časovni žig določitve položaja.

Te minimalne zahteve izražajo potrebe uporabnika in potrebne podatke za sisteme VTT v plovbi po celinskih plovnih poteh.

Sistem VTT je zasnovan tako, da ponuja zadostno prožnost za izpolnitev prihodnjih dodatnih zahtev.

2.   FUNKCIJE SLEDENJA IN DOLOČANJA POLOŽAJA CELINSKIH PLOVIL

2.1   Uvod

V tem oddelku so določene zahteve v zvezi z informacijami o VTT za različne kategorije storitev RIS. Zahteve za posamezne kategorije storitev so navedene skupaj z opisom skupin uporabnikov in uporabe informacij o VTT.

Pregled potreb po informacijah o VTT je v preglednici 2.1 na koncu tega oddelka.

2.2   Plovba

Sledenje in določanje položaja plovil se lahko uporablja za podporo pri aktivni plovbi na krovu. Glavna skupina uporabnikov so častniki krovov.

Postopek plovbe se lahko razdeli na tri faze:

(a)	plovba, srednjeročno vnaprej,

(b)	plovba, kratkoročno vnaprej,

(c)	plovba, zelo kratkoročno vnaprej.

Zahteve uporabnikov so za vsako fazo različne.

2.2.1   Plovba, srednjeročno vnaprej

Plovba srednjeročno vnaprej je faza plovbe, pri kateri častnik opazuje in analizira stanje prometa nekaj minut do ene ure vnaprej ter preučuje možnosti, kje bi lahko srečal, obvozil ali prehitel druga plovila.

Potrebna slika prometa je običajno „gledanje okoli vogala“, ki je večinoma zunaj dosega radarja na krovu.

Hitrost posodabljanja je odvisna od naloge in se razlikuje glede na stanje, v katerem se plovilo nahaja.

2.2.2   Plovba, kratkoročno vnaprej

Plovba kratkoročno vnaprej je faza odločanja v postopku plovbe. V tej fazi so prometne informacije pomembne za postopek plovbe, vključno z meritvami za izogibanje trkom, če je to potrebno. Ta funkcija se ukvarja z opazovanjem drugih plovil v bližnji okolici plovila.

Dejanske prometne informacije se izmenjavajo neprekinjeno vsaj vsakih 10 sekund. Za nekatere poti oblasti lahko vnaprej določijo hitrost posodabljanja (največ dve sekundi).

2.2.3   Plovba, zelo kratkoročno vnaprej

Plovba zelo kratkoročno vnaprej je operativni postopek plovbe. Sestavljena je iz izvajanja odločitev, sklenjenih predhodno na kraju samem, in spremljanja njihovih učinkov. Potrebne prometne informacije drugih plovil so zlasti v tem primeru povezane s položajem lastnega plovila, kot sta relativni položaj, relativna hitrost. V tej fazi je treba uporabljati izredno natančne informacije.

Zato informacij o sledenju in določanju položaja ni mogoče uporabljati za zelo kratkoročno plovbo.

2.3   Upravljanje plovbe

Upravljanje plovbe (VTM) vključuje najmanj naslednje elemente:

(a)	sisteme za nadzor plovbe,

(b)	načrtovanje zapornic in njihovo upravljanje,

(c)	načrtovanje mostov in njihovo upravljanje.

2.3.1   Sistemi za nadzor plovbe

Sistemi za nadzor plovbe vključujejo naslednje storitve:

(a)	informacijske storitve,

(b)	storitve navigacijske pomoči,

(c)	storitve organiziranja prometa.

Skupine uporabnikov sistemov za nadzor plovbe (VTS) so operaterji VTS in častniki krovov.

Potrebe uporabnikov, povezane s prometnimi informacijami, so navedene v točkah 2.3.1.1 do 2.3.1.3.

2.3.1.1   Informacijske storitve

Informacijske storitve se zagotavljajo z oddajanjem informacij ob določenih časih in intervalih ali ko to zahtevajo VTS ali na zahtevo plovila ter lahko vključujejo poročila o položaju, identiteti in namenih drugih plovil, stanju plovnih poti, vremenskih razmerah, nevarnih situacijah ali kakršnih koli drugih dejavnikih, ki bi lahko vplivali na tranzit plovila.

Za informacijske storitve je potreben pregled prometa v omrežju ali na odseku plovne poti.

Pristojni organ lahko vnaprej določi hitrost posodabljanja, če je to potrebno za varno in zanesljivo prečkanje območja.

2.3.1.2   Storitev navigacijske pomoči

Storitev navigacijske pomoči častnika krova obvešča o težkih plovnih ali vremenskih razmerah ali mu pomaga v primeru napak ali okvar. Te storitve se navadno izvajajo na zahtevo plovila ali VTS, kadar je to potrebno.

Za zagotavljanje posameznih informacij častniku krova operater VTS potrebuje podrobno sliko dejanskega prometa.

Dejanske prometne informacije se morajo izmenjavati neprekinjeno (vsake tri sekunde, skoraj v realnem času ali z drugo vnaprej določeno hitrostjo posodabljanja, ki jo določi pristojni organ).

Vse ostale informacije morajo biti na voljo na zahtevo operaterja VTS ali ob posebnih priložnostih.

2.3.1.3   Storitev organiziranja prometa

Storitev organiziranja prometa se nanaša na operativno vodenje prometa in načrtovanje gibanja plovil, da se preprečijo preobremenjenost in nevarne razmere, ter je zlasti pomembna v času visoke gostote prometa ali ko premikanje posebnega prometa lahko vpliva na pretok drugega prometa. Storitev lahko vključuje tudi vzpostavitev in delovanje sistema redčenja prometa ali načrte plovbe VTS ali oboje, glede na prednost gibanja, dodelitev prostora (kot so privezna mesta, prostor med zapornicami, poti plovbe), obvezno poročanje o gibanju v območju VTS, proge, ki jim je treba slediti, omejitve hitrosti, ki jih je treba upoštevati, ali druge ustrezne ukrepe, za katere organ VTS meni, da so potrebni.

2.3.2   Načrtovanje in upravljanje zapornic

Postopki načrtovanja zapornic – dolgo- in srednjeročni – ter postopek upravljanja zapornic so opisani v točkah 2.3.2.1 do 2.3.2.3. Glavne skupine uporabnikov so upravitelji zapornic, častniki krovov, poveljniki ladij in upravitelji flot.

2.3.2.1   Dolgoročno načrtovanje zapornic

Dolgoročno načrtovanje zapornic se nanaša na načrtovanje zapornic nekaj ur do enega dneva vnaprej.

V tem primeru se prometne informacije uporabljajo za izboljšanje informacij o čakanju in hitrosti pretoka na zapornicah, ki prvotno temeljijo na statističnih informacijah.

Predvideni čas prihoda (ETA) je na voljo na zahtevo ali se izmenja, če odstopanje od prvotnega ETA presega odstopanje, ki ga dovoljuje pristojni organ. Zahtevani čas prihoda (RTA) je odziv na poročilo ETA ali se lahko pošlje z zapornic za predlaganje časa zapiranja zapornic.

2.3.2.2   Srednjeročno načrtovanje zapornic

Srednjeročno načrtovanje zapornic se nanaša na načrtovanje zapornic do dva ali štiri cikle vnaprej.

V tem primeru se prometne informacije uporabljajo za vpis prispelih plovil v razpoložljive cikle zapornic in temeljijo na načrtovanju obveščanja častnikov krovov o RTA.

ETA je na voljo na zahtevo ali se izmenja, če odstopanje od prvotnega ETA presega odstopanje, ki ga dovoljuje pristojni organ. Vse ostale informacije se posredujejo ob prvem stiku ali na zahtevo. RTA je odziv na poročilo ETA ali se lahko pošlje z zapornic za predlaganje časa zapiranja zapornic.

2.3.2.3   Upravljanje zapornic

V fazi upravljanja zapornic poteka postopek dejanskega zapiranja.

Dejanske prometne informacije se morajo izmenjavati neprekinjeno ali z drugo vnaprej določeno hitrostjo posodabljanja, ki jo določi pristojni organ.

Točnost informacij o VTT ne omogoča zelo natančnih uporab, kot je zapiranje zapornic.

2.3.3   Načrtovanje in upravljanje mostov

Postopki načrtovanja mostov – srednje- in kratkoročni – ter postopek upravljanja mostov so opisani v točkah 2.3.3.1 do 2.3.3.3. Glavne skupine uporabnikov so upravitelji mostov, častniki krovov, poveljniki ladij in upravitelji flot.

2.3.3.1   Srednjeročno načrtovanje mostov

Srednjeročni postopek načrtovanja mostov se nanaša na optimizacijo pretoka prometa na takšen način, da se mostovi pravočasno odprejo za prečkanje plovil (zeleni val). Načrtovanje traja od 15 minut do 2 uri. Časovni okvir je odvisen od lokalnih razmer.

ETA in informacije o položaju se posredujejo na zahtevo ali pa se izmenjajo, če odstopanje med posodobljenim in prvotnim ETA presega predhodno določeno vrednost, ki jo določi pristojni organ. Vse ostale informacije se posredujejo ob prvem stiku ali na zahtevo. RTA je odziv na poročilo ETA ali se lahko pošlje z mostu za predlaganje časa prečkanja.

2.3.3.2   Kratkoročno načrtovanje mostov

Pri kratkoročnem načrtovanju mostov se odloča na podlagi strategije odpiranja mostu.

Dejanske prometne informacije o položaju, hitrosti in smeri se posredujejo na zahtevo ali izmenjajo v skladu s predhodno določeno hitrostjo posodabljanja, ki jo določi pristojni organ, na primer vsakih pet minut. ETA in informacije o položaju se posredujejo na zahtevo ali pa se izmenjajo, če odstopanje med posodobljenim in prvotnim ETA presega predhodno določeno vrednost, ki jo določi pristojni organ. Vse ostale informacije se posredujejo ob prvem stiku ali na zahtevo. RTA je odziv na poročilo ETA ali se lahko pošlje z mostu za predlaganje časa prečkanja.

2.3.3.3   Upravljanje mostov

V fazi upravljanja mostov poteka dejansko odpiranje mostu in prečkanje plovil skozenj.

Dejanske prometne informacije se izmenjavajo neprekinjeno ali z drugo hitrostjo posodabljanja, ki jo določi pristojni organ.

Točnost informacij o VTT ne omogoča zelo natančnih uporab, kot je odpiranje ali zapiranje mostu.

2.4   Preprečevanje nesreč

Preprečevanje nesreč se v tem okviru osredotoča na represivne ukrepe: ravnanje v primeru pravih nesreč in zagotavljanje pomoči v nujnih primerih. Glavne skupine uporabnikov so operaterji v centrih za preprečevanje nesreč, operaterji VTS, častniki krovov, poveljniki ladij in pristojni organi.

V primeru nesreče se lahko prometne informacije zagotovijo samodejno ali ustrezne informacije zahteva odgovorna organizacija.

2.5   Upravljanje prometa

Upravljanje prometa je razdeljeno na naslednje štiri dejavnosti:

(a)	načrtovanje plovbe,

(b)	prometna logistika,

(c)	upravljanje pristanišč in terminalov,

(d)	upravljanje tovora in flote.

Glavne skupine uporabnikov so poveljniki ladij, odpravniki tovora, upravitelji flot, pošiljatelji, prejemniki, odpravniki dobave, pristaniški organi, upravitelji terminalov, upravitelji zapornic in upravitelji mostov.

2.5.1   Načrtovanje plovbe

Načrtovanje plovbe se v tem okviru osredotoča na načrtovanje med plovbo. Med plovbo poveljnik ladje preverja svojo prvotno načrtovano pot.

2.5.2   Prometna logistika

Prometna logistika je sestavljena iz organizacije, načrtovanja, izvedbe in nadzora prometa.

Vse prometne informacije se posredujejo na zahtevo lastnika ladje ali deležnikov v logistiki.

2.5.3   Intermodalno upravljanje pristanišč in terminalov

Intermodalno upravljanje pristanišč in terminalov se nanaša na načrtovanje virov v pristaniščih in na terminalih.

Upravitelj terminala in upravitelj pristanišča zahtevata prometne informacije ali privolita, da se v vnaprej določenih primerih prometne informacije pošljejo samodejno.

2.5.4   Upravljanje tovora in flote

Upravljanje tovora in flote se nanaša na načrtovanje in optimizacijo uporabe plovil, organiziranje tovora in prevoza.

Odpravnik ali lastnik ladje zaprosi za prometne informacije ali pa so mu v vnaprej določenih primerih prometne informacije poslane.

2.6   Izvrševanje

Obseg naloge izvrševanja je omejen na storitve v zvezi z nevarnim blagom, nadzorom priseljevanja in carino. Glavne skupine uporabnikov so carinski organi, pristojni organi in poveljniki ladij.

Prometne informacije se posredujejo ustreznim organom. Prometne informacije se posredujejo na zahtevo ali na stalnih, vnaprej določenih točkah, ali v posebnih okoliščinah, ki jih določi pristojni organ.

2.7   Uporabnina za plovne poti in pristaniško infrastrukture

Na različnih lokacijah v Uniji se za uporabo plovnih poti in pristanišč plačujejo pristojbine. Glavne skupine uporabnikov so pristojni organi, poveljniki ladij, upravitelji flot, organi, pristojni za plovne poti, in pristaniški organi.

Prometne informacije se izmenjajo na zahtevo ali na stalnih točkah, ki jih določi organ, pristojen za plovne poti ali pristanišča.

2.8   Potrebe po informacijah

Preglednica 2.1 zagotavlja pregled potreb po informacijah pri različnih storitvah.

Preglednica 2.1

Pregled potreb po informacijah

Identifikacija

Ime

Klicni znak

Navigacijski status

Vrsta

Dimenzije

Ugrez

Nevarno blago

Status natovorjenosti

Namembno pristanišče

ETA na cilju

Število oseb

Položaj in čas

Hitrost

Kurz/smer

Usmeritev

Hitrost obrata

Modra oznaka

Druge informacije

Plovba – srednjeročno

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Plovba – kratkoročno

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Plovba – zelo kratkoročno

VTT trenutno ne izpolnjuje zahtev

VTM – storitve VTS

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

VTM – upravljanje zapornic

X

X

X

X

X

X

X

X

prosta višina

VTM – načrtovanje zapornic

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

število pomožnih vlečnih čolnov, prosta višina, ETA/RTA

VTM – upravljanje mostov

X

X

X

X

X

X

X

prosta višina

VTM – načrtovanje mostov

X

X

X

X

X

X

X

X

prosta višina, ETA/RTA

Preprečevanje nesreč

X

X

X

X

X

X

X

X

X

TM – načrtovanje plovbe

X

X

X

X

X

X

X

X

prosta višina, ETA/RTA

TM – prometna logistika

X

X

X

X

X

TM – upravljanje pristanišč in terminalov

X

X

X

X

X

X

X

X

X

ETA/RTA

TM – upravljanje tovora in flote

X

X

X

X

X

X

X

X

ETA/RTA

Izvrševanje

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Uporabnina za plovne poti in pristaniško infrastrukturo

X

X

X

X

X

X

X

3.   TEHNIČNE SPECIFIKACIJE CELINSKEGA AIS

3.1   Uvod

V pomorski plovbi je IMO uvedla uporabo sistema za samodejno prepoznavanje (AIS): vsa morska plovila na mednarodni plovbi iz poglavja V Konvencije SOLAS morajo biti od konca leta 2004 opremljena z mobilnimi postajami AIS razreda A.

Z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je vzpostavljen sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet za morska plovila, ki prevažajo nevarno ali okolju škodljivo blago z uporabo AIS za poročanje in spremljanje ladij.

Tehnologija AIS se šteje za ustrezno rešitev za samodejno prepoznavanje ter sledenje in določanje položaja plovil v plovbi po celinskih plovnih poteh. Za uporabo, povezano z varnostjo, sta koristna predvsem delovanje AIS v realnem času ter razpoložljivost svetovnih standardov in smernic.

Za izpolnjevanje posebnih zahtev plovbe po celinskih plovnih poteh se mora AIS nadalje razviti v tako imenovane tehnične specifikacije celinskega AIS ter hkrati ostati v celoti združljiv s pomorskim AIS in že obstoječimi standardi in tehničnimi specifikacijami e plovbe po celinskih plovnih poteh.

Ker je celinski AIS združljiv s pomorskim AIS, omogoča neposredno izmenjavo podatkov med morskimi in celinskimi plovili, ki plujejo v mešanih prometnih območjih.

AIS:

—	je sistem, ki ga je uvedla IMO za podpiranje pomorske varnosti plovbe; obvezna zahteva glede prevoza za vsa plovila v skladu s poglavjem V Konvencije SOLAS;

—	deluje v neposrednem načinu ladja-ladja ter v načinih ladja-kopno in kopno-ladja;

—	je varnostni sistem z visokimi zahtevami glede razpoložljivosti, stalnosti in zanesljivosti;

—	je sistem v realnem času zaradi neposredne izmenjave podatkov z ladje na ladjo;

—	je samostojno delujoč sistem, ki se organizira sam, brez glavne postaje. Ni nobene potrebe po obveščevalnem centru za nadzor;

—	temelji na mednarodnih standardih in postopkih v skladu s poglavjem V Konvencije SOLAS;

—	je homologiran sistem za povečanje varnosti plovbe na podlagi postopka potrjevanja;

—	je globalno interoperabilen.

Namen tega oddelka je določiti vse potrebne tehnične zahteve, spremembe in razširitve obstoječih mobilnih postaj AIS razreda A, da bi ustvarili mobilno postajo celinskega AIS za uporabo v plovbi po celinskih plovnih poteh.

3.2   Področje uporabe

Sistem za samodejno prepoznavanje (AIS) je radijski podatkovni sistem na krovu, ki izmenjava statične, dinamične in s potovanjem povezane podatke plovila med opremljenimi plovili ter med opremljenimi plovili in postajami na kopnem. Postaje AIS na krovu oddajajo informacije o identiteti plovila, položaju in drugih podatkih v rednih intervalih. S sprejemanjem teh prenosov lahko postaje AIS na krovu ali na kopnem znotraj radijskega frekvenčnega območja samodejno poiščejo, prepoznajo in izsledijo plovila, opremljena z AIS, na zaslonu, podobnem radarju, ali sistemih za elektronski prikaz navigacijskih kart, kot je elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS), kot je opredeljen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 909/2013 (5). AIS je namenjen povečanju varnosti plovbe pri uporabi načina ladja-ladja, nadzoru (VTS), sledenju in določanju položaja plovil ter podpori preprečevanju nesreč.

Mobilne postaje AIS so razdeljene na naslednje vrste:

(a)	mobilne postaje razreda A, ki jih uporabljajo vsa pomorska plovila iz Poglavja V Konvencije SOLAS o zahtevah glede prevoza;

(b)	mobilno postajo celinskega AIS s polno funkcionalnostjo razreda A na ravni podatkovne zveze VHF, ki se razlikuje v dodatnih funkcijah, zasnovanih za uporabo na celinskih plovilih;

(c)	mobilne postaje SO/CS razreda B z omejeno funkcionalnostjo, ki jih lahko uporabljajo plovila, za katera se ne uporabljajo zahteve glede prevoza za mobilne postaje razreda A ali mobilne postaje celinskega AIS;

(d)	postaje AIS na kopnem, vključno z baznimi postajami AIS in repetitorskimi postajami AIS.

Ločimo lahko naslednje načine delovanja:

(a)	delovanje ladja-ladja: vsa plovila, opremljena z AIS, lahko znotraj radijskega frekvenčnega območja sprejemajo statične in dinamične informacije od vseh drugih plovil, opremljenih z AIS;

(b)	delovanje ladja-kopno: podatke s plovil, opremljenih z AIS, lahko prejemajo tudi postaje AIS na kopnem, povezane s centrom RIS, kjer je mogoče ustvariti prometno sliko (taktično prometno sliko in/ali strateško prometno sliko);

(c)	delovanje kopno-ladja: s kopnega na plovilo se lahko prenašajo podatki, povezani s plovbo in varnostjo.

Značilnost AIS je samodejen način, ki uporablja večkratni dostop s samoorganizirano časovno delitvijo (SOTDMA) brez kakršne koli potrebe po organizaciji glavne postaje. Radijski protokol je oblikovan tako, da postaje plovila delujejo samostojno na samoorganiziran način z izmenjavo parametrov dostopne povezave. Čas je razdeljen na 1-minutne slike z 2 250 časovnimi režami na radijsko postajo, ki so usklajene s časom GNSS UTC. Vsak udeleženec organizira svoj dostop do radijske postaje z izbiro prostih časovnih rež glede na prihodnjo uporabo časovnih rež drugih postaj. Obveščevalni center za nadzor dodeljevanja rež ni potreben.

Mobilna postaja celinskega AIS je navadno sestavljena iz naslednjih sestavnih delov:

(a)	sprejemnika-oddajnika VHF (1 oddajnik/2 sprejemnika),

(b)	sprejemnika GNSS,

(c)	obdelovalca podatkov.

Univerzalni AIS na krovu, kot ga opredeljujejo IMO, ITU in IEC ter priporočajo za uporabo v plovbi po celinskih plovnih poteh, uporablja SOTDMA v pomorskem mobilnem pasu VHF. AIS deluje na mednarodno določenih VHF-frekvencah AIS 1 (161,975 MHz) in AIS 2 (162,025 MHz) ter ga je mogoče preklopiti na druge frekvence v pomorskem mobilnem pasu VHF.

Da bi AIS zadostil posebnim zahtevam plovbe po celinskih plovnih poteh, se mora nadalje razviti v tako imenovani celinski AIS in hkrati ostati združljiv s pomorskim AIS.

Sistemi za sledenje in določanje položaja plovil v plovbi po celinskih plovnih poteh so združljivi z mobilnimi postajami AIS razreda A, kot določa IMO. Zato lahko sporočila celinskega AIS zagotavljajo naslednje vrste informacij:

(a)	statične informacije, kot so uradna številka plovila, klicni znak plovila, ime plovila, vrsta plovila;

(b)	dinamične informacije, kot je položaj plovil s prikazom točnosti in statusom celovitosti;

(c)	informacije, ki se nanašajo na plovbo, kot so dolžina in širina konvoja, nevaren tovor na krovu;

(d)	informacije, značilne za plovbo po celinskih plovnih poteh, kot so število modrih stožcev/luči, v skladu z ADN, ali ETA do zapornice/mostu/terminala/meje.

Za plovila v gibanju je hitrost posodabljanja dinamičnih informacij na taktični ravni od 2 do 10 sekund. Za zasidrana plovila je priporočljivo, da se posodabljajo vsakih nekaj minut ali da se posodabljanje sproži ob spremembi informacij.

Mobilna postaja celinskega AIS ne nadomešča, temveč podpira navigacijske storitve, kot je radar, opremljen s sistemom za sledenje plovil in VTS. Mobilna postaja celinskega AIS zagotavlja dodatne vhodne podatke za navigacijske informacije: njena dodana vrednost je, da zagotavlja sredstvo za nadzor in sledenje plovil, opremljenih s celinskim AIS. Točnost položaja, ki izhaja iz mobilne postaje celinskega AIS, ki uporablja notranji (nepopravljeni) GNSS, je ponavadi več kot 10 metrov. Če se položaj popravi z uporabo DGNSS iz diferencialnega popravka pomorskega radiosvetilnika, sporočila 17 AIS ali EGNOS (SBAS), točnost ponavadi odstopa za manj kot 5 m. Zaradi različnih lastnosti se mobilna postaja celinskega AIS in radar medsebojno dopolnjujeta.

3.3   Zahteve

3.3.1   Splošne zahteve

Mobilna postaja celinskega AIS temelji na mobilni postaji AIS razreda A v skladu s Konvencijo SOLAS.

Mobilna postaja celinskega AIS vključuje glavno funkcionalnost mobilnih postaj AIS razreda A, ob upoštevanju posebnih zahtev za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Celinski AIS je združljiv s pomorskim AIS in omogoča neposredno izmenjavo podatkov med morskimi in celinskimi plovili, ki plujejo v mešanih prometnih območjih.

Zahteve iz točk 3.3 do 3.5 so dopolnilne ali dodatne zahteve za celinski AIS, ki se razlikuje od mobilnih postaj AIS razreda A.

Pri načrtovanju mobilne postaje celinskega AIS se upoštevajo „Tehnična pojasnila o standardu sledenja in določanja položaja plovil“.

Privzeta nastavitev prenosne zmogljivosti je visoka zmogljivost in se na nizko zmogljivost nastavi le, če tako naroči pristojni organ.

3.3.2   Vsebina informacij

Prek mobilne postaje celinskega AIS se lahko prenašajo samo informacije, povezane s sledenjem, določanjem položaja in varnostjo.

Vsebina informacij iz točk 3.3.2.1 do 3.3.2.5 se uporablja tako, da se lahko pošlje z mobilne postaje celinskega AIS brez potrebe po zunanji aplikaciji.

Sporočila celinskega AIS vključujejo naslednje informacije (postavke z oznako „*“ se obravnavajo drugače kot za morska plovila).

3.3.2.1   Statične informacije o plovilih

Statične informacije o plovilih za celinska plovila imajo enake parametre in enako strukturo kot v mobilnih postajah AIS razreda A, če se uporabljajo. Vsaka pretvorba iz celinskih v pomorske parametre se, če je to izvedljivo, izvede samodejno. Neuporabljena polja parametra se označijo z „ni na voljo“.

Dodajo se statične informacije o plovilih, značilne za celino.

Statične informacije o plovilih se prenašajo samodejno s plovila ali na zahtevo.

Oznaka uporabnika (MMSI)	v vseh sporočilih
Ime plovila	sporočilo 5 AIS
Klicni znak plovila	sporočilo 5 AIS
Številka IMO	sporočilo 5 AIS (ni na voljo za celinska plovila)
Vrsta plovila/konvoja in tovora*	sporočilo 5 AIS + posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10
Skupna dolžina (natančnost do decimetra)*	sporočilo 5 AIS + posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10
Skupna širina (natančnost do decimetra)*	sporočilo 5 AIS + posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10
Enotna evropska identifikacijska številka plovila (ENI)	posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10
Referenčna točka sporočenega položaja na plovilu (lokacija antene)*	sporočilo 5 AIS

3.3.2.2   Dinamične informacije o plovilih

Dinamične informacije o plovilih za celinska plovila imajo enake parametre in enako strukturo kot v mobilnih postajah AIS razreda A, če se uporabljajo. Neuporabljena polja parametra se označijo z „ni na voljo“.

Dodajo se dinamične informacije o plovilih, značilne za celino.

Dinamične informacije o plovilih se prenašajo samodejno s plovila ali na zahtevo.

Položaj v skladu s svetovnim geodetskim sistemom iz leta 1984 (WGS 84)	sporočila 1, 2 in 3 AIS
Hitrost nad tlemi (SOG)	sporočila 1, 2 in 3 AIS
Kurz COG	sporočila 1, 2 in 3 AIS
Usmeritev HDG	sporočila 1, 2 in 3 AIS
Hitrost obrata ROT	sporočila 1, 2 in 3 AIS
Točnost položaja (GNSS/DGNSS)	sporočila 1, 2 in 3 AIS
Čas elektronske naprave za določanje položaja	sporočila 1, 2 in 3 AIS
Navigacijski status	sporočila 1, 2 in 3 AIS
Status modre oznake*	sporočila 1, 2 in 3 AIS
Kakovost informacij o hitrosti	posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10
Kakovost informacij o smeri	posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10
Kakovost informacij o usmeritvi	posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

3.3.2.3   Informacije, ki se nanašajo na plovbo plovil

Informacije, ki se nanašajo na plovbo plovil za celinska plovila, imajo enake parametre in enako strukturo kot v mobilnih postajah AIS razreda A, če se uporabljajo. Neuporabljena polja parametra se označijo z „ni na voljo“.

Dodajo se informacije o plovbi, značilne za celino.

Informacije, ki se nanašajo na plovbo plovila, se prenašajo samodejno z ladje ali na zahtevo.

Namembno pristanišče (lokacijska koda ISRS)	sporočilo 5 AIS
Kategorija nevarnega tovora	sporočilo 5 AIS
ETA	sporočilo 5 AIS
Največji trenuten statičen ugrez*	sporočilo 5 AIS + posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10
Navedba o nevarnem tovoru	posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10
Natovorjeno/raztovorjeno plovilo	posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

3.3.2.4   Število oseb na krovu

Informacije o številu oseb na krovu se prenašajo kot oddajno sporočilo ali kot naslovljeno sporočilo s plovila na kopno na zahtevo ali ob dogodku.

Število članov posadke na krovu	posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55
Število potnikov na krovu	posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55
Število ladijskega osebja na krovu	posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55

3.3.2.5   Sporočila, povezana z varnostjo

Sporočila, povezana z varnostjo (tj. besedilna sporočila), se prenašajo po potrebi kot oddajna ali naslovljena sporočila.

Naslovljeno sporočilo, povezano z varnostjo	sporočilo 12 AIS
Oddajno sporočilo, povezano z varnostjo	sporočilo 14 AIS

3.3.3   Interval poročanja pri prenosu informacij

Različne vrste informacij sporočil celinskega AIS se prenašajo z različnimi hitrostmi poročanja.

Za plovila v gibanju po celinskih plovnih poteh se lahko hitrost poročanja za dinamične informacije preklaplja med samodejnim in določenim načinom. Hitrost poročanja se lahko v določenem načinu zviša do 2 sekundi. Način poročanja se preklaplja iz bazne postaje AIS (prek sporočila 23 AIS za skupinsko dodelitev ali sporočila 16 za posamično dodelitev) in z ukazi z zunanjih sistemov na krovu prek vmesnika IEC 61162, kot je opredeljen v Dodatku B.

Za statične informacije in informacije v zvezi s plovbo je hitrost poročanja 6 minut, na zahtevo ali ob spremembi informacij.

Uporabljajo se naslednje hitrosti poročanja:

Statične informacije o plovilih	vsakih 6 minut, na zahtevo ali ob spremembi podatkov
Dinamične informacije o plovilih	odvisne so od navigacijskega statusa in načina delovanja plovila, ki je bodisi samodejen (privzet) bodisi določen način, glej preglednico 3.1
Informacije o plovilih, povezane s plovbo	vsakih 6 minut, na zahtevo ali ob spremembi podatkov
Število oseb na krovu	kot je zahtevano ali na zahtevo
Sporočila, povezana z varnostjo	kot je zahtevano
Posebna sporočila aplikacije	kot je zahtevano (določi pristojni organ)

Preglednica 3.1

Hitrost posodabljanja dinamičnih informacij o plovilih

Dinamični pogoji plovila	Nominalni interval poročanja
Status plovila, ki je „zasidrano“ in se premika s hitrostjo, manjšo od 3 vozlov	3 minute (6)
Status plovila, ki je „zasidrano“ in se premika s hitrostjo, večjo od 3 vozlov	10 sekund (6)
Plovilo, ki deluje v samodejnem načinu in se premika s hitrostjo 0–14 vozlov	10 sekund (6)
Plovilo, ki deluje v samodejnem načinu, se premika s hitrostjo 0–14 vozlov in spreminja smer	3 1/3 sekunde (6)
Plovilo, ki deluje v samodejnem načinu in se premika s hitrostjo 14–23 vozlov	6 sekund (6)
Plovilo, ki deluje v samodejnem načinu, se premika s hitrostjo 14–23 vozlov in spreminja smer	2 sekundi
Plovilo, ki deluje v samodejnem način in se premika s hitrostjo, večjo od 23 vozlov	2 sekundi
Plovilo, ki deluje v samodejnem način, se premika s hitrostjo, večjo od 23 vozlov, in spreminja smer	2 sekundi
Plovilo, ki deluje v določenem načinu (7)	določen med 2 sekundama in 10 sekundami

3.3.4   Tehnološka platforma

Platforma za mobilno postajo celinskega AIS je mobilna postaja AIS razreda A.

Tehnična rešitev mobilne postaje celinskega AIS temelji na enakih tehničnih standardih kot mobilne postaje AIS razreda A (priporočilo ITU-R M.1371 in mednarodni standard IEC 61993-2).

3.3.5   Združljivost z mobilnimi postajami AIS razreda A

Mobilne postaje celinskega AIS so skladne z mobilnimi postajami AIS razreda A ter lahko sprejemajo in obdelujejo vsa sporočila AIS (v skladu s priporočilom ITU-R M.1371 in tehničnimi pojasnili o priporočilu ITU-R M.1371 Mednarodno združenje uradov za navigacijske pripomočke in svetilnike (IALA)), poleg tega pa tudi sporočila, opredeljena v točki 3.4.

3.3.6   Posebna identifikacijska oznaka

Za zagotovitev združljivosti s pomorskimi plovili je treba uporabiti številko oznake pomorske mobilne postaje (MMSI) kot posebno oznako postaje (oznaka radijske opreme) za mobilne postaje celinskega AIS.

3.3.7   Zahteve v zvezi z uporabo

Informacije iz točke 3.3.2 so vhodni podatki, shranjeni in prikazani neposredno v mobilni postaji celinskega AIS.

Mobilna postaja celinskega AIS lahko v notranji pomnilnik shranjuje tudi statične podatke, značilne za celino, da bi se informacije ohranile, ko naprava ni priključena na električno omrežje.

Potrebne pretvorbe podatkov za najmanjšo tipkovnico in zaslon (MKD) za vsebino informacij celinskega AIS (npr. vozli v km/h) ali vnos MKD in prikaz informacij v zvezi z vrstami celinskih plovil se izvajajo v mobilni postaji celinskega AIS.

Posebna sporočila aplikacije (ASM) se morajo vnašati/prikazovati v zunanji aplikaciji, z izjemo posebnih sporočil aplikacije, značilnih za celinski AIS, DAC = 200 FI = 10 (statični in s plovbo povezani podatki ladje za plovbo po celinskih plovnih poteh) in DAC = 200 FI = 55 (število oseb na krovu celinskega plovila), ki se izvajata neposredno v mobilni postaji celinskega AIS.

Da bi v transponder AIS vprogramirali podatke, značilne za celino, so stavki digitalnega vmesnika opredeljeni v Dodatku B.

Mobilna postaja celinskega AIS zagotavlja vsaj zunanji vmesnik za vnos popravka DGNSS in informacij o celovitosti v skladu z določbami posebnega odbora Radiotehniške komisije za pomorske storitve 104 o DGNSS.

3.3.8   Homologacija

Mobilna postaja celinskega AIS se homologira za skladnost s temi tehničnimi specifikacijami.

3.4   Spremembe protokola za mobilno postajo celinskega AIS

Zaradi razvoja priporočila ITU-R M.1371 več parametrov omogoča uporabo novih kod statusa. To ne škoduje delovanju AIS, vendar lahko povzroči prikaz neznanih kod statusa pri opremi, ki temeljijo na prejšnjih revizijah standarda.

3.4.1   Preglednica 3.2: Poročilo o položaju

Preglednica 3.2

Poročilo o položaju

Parameter	Število bitov	Opis
Oznaka sporočila	6	oznaka za to sporočilo 1, 2 ali 3
Kazalnik ponovitev	2	Uporablja ga merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila. 0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več
Oznaka uporabnika (MMSI)	30	številka MMSI
Navigacijski status	4	0 = med plovbo z uporabo motorja; 1 = zasidrana; 2 = ni pod poveljstvom; 3 = omejeno manevriranje; 4 = omejena z ugrezom; 5 = privezana; 6 = na kopnem; 7 = izvaja ribolovne aktivnosti; 8 = med plovbo brez uporabe motorja; 9 = predvidena za prihodnjo spremembo navigacijskega statusa za visokohitrostno plovilo; 10 = predvidena za prihodnjo spremembo navigacijskega statusa za plovilo s talnim učinkom (WIG); 11 = plovilo na motorni pogon z vleko nazaj (regionalna uporaba) (8); 12 = plovilo na motorni pogon s potiskom naprej ali vleko ob strani (regionalna uporaba) (8); 13 = predvidena za prihodnjo uporabo; 14 = AIS-SART (aktiven); 15 = ni določen = privzeto (uporablja ga tudi AIS)
Hitrost obrata ROT AIS	8	od 0 do +126 = obrača se desno s hitrostjo 708 stopinj na minuto ali več od 0 do –126 = obrača se levo s hitrostjo 708 stopinj na minuto ali več Vrednosti med 0 in 708 stopinj na minuto, kodirane z ROTAIS = 4,733 SQRT(ROTsensor) stopinj na minuto, pri čemer je ROTsensor hitrost obrata kot vhodni podatek zunanjega kazalnika hitrosti obrata. ROTAIS je zaokrožena na najbližje celo število. +127 = obrača se desno s hitrostjo več kot 5 stopinj na 30 sekund (kazalnik obratov ni na voljo) – 127 = obrača se levo s hitrostjo več kot 5 stopinj na 30 sekund (kazalnik obratov ni na voljo) – 128 = (80 hex) kaže, da informacije o obratih niso na voljo (privzeto) Podatki ROT se ne smejo izpeljati iz informacij COG.
Hitrost nad tlemi	10	hitrost nad tlemi v 1/10 vozlov (0–102,2 vozla) 1 023 = ni na voljo; 1 022 = 102,2 vozla ali več (9)
Točnost položaja	1	Oznaka za točnost položaja (PA) se mora določiti v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371. 1 = visoka (=< 10 m) 0 = nizka (> 10 m) 0 = privzeta
Zemljepisna dolžina	28	zemljepisna dolžina v 1/10 000 min (± 180°, vzhod = pozitivna (popravek za 2 s), zahod = negativna (popravek za 2 s), 181 = (6791AC0 hex) = ni na voljo = privzeto)
Zemljepisna širina	27	zemljepisna dolžina v 1/10 000 min (± 90°, sever = pozitivna (popravek za 2 s), jug = negativna (popravek za 2 s), 91 = (3412140 hex) = ni na voljo = privzeto)
Kurz nad tlemi	12	kurz nad tlemi v 1/10° (0–3599), 3 600 (E10 hex) = ni na voljo = privzeto; 3 601 –4 095 se ne uporablja
Dejanska usmeritev	9	stopinje (0–359) (511 označuje ni na voljo = privzeto)
Časovni žig	6	Sekunda UTC, ko je sistem elektronske naprave za določanje položaja (EPFS) ustvaril poročilo (0–59 ali 60, če časovni žig ni na voljo, kar je tudi privzeta vrednost, ali 61, če je sistem določanja položaja v načinu ročnega vnosa, ali 62, če sistem elektronske naprave za določanje položaja deluje v načinu ocenjevanja (na slepo), ali 63, če sistem določanja položaja ne deluje).
Kazalnik posebnega manevra: modra oznaka	2	Navedba, ali je modra oznaka nastavljena (10). 0 = ni na voljo = privzeto, 1 = ni vključena v posebni manever = modra oznaka ni nastavljena, 2 = vključena v posebni manever = modra oznaka je nastavljena, da, 3 se ne uporablja
Rezerva	3	Neuporabljena. Nastaviti se mora na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.
Zastava RAIM	1	Zastava samostojnega spremljanja integritete prek sprejemnika (Receiver autonomous integrity monitoring – RAIM) elektronske naprave za določanje položaja; 0 = RAIM ni v uporabi = privzeto; 1 = RAIM v uporabi. Zastava RAIM se mora določiti v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371.
Stanje komunikacije	19	Stanje komunikacije se mora določiti v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371.
Skupaj	168	Zaseda eno režo.

3.4.2   Statični in s plovbo povezani podatki ladje (sporočilo 5)

Preglednica 3.3

Poročilo o statičnih in dinamičnih podatkih ladje

Parameter	Število bitov	Opis
Oznaka sporočila	6	oznaka za to sporočilo 5
Kazalnik ponovitev	2	Poslal ga je merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila. 0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več
Oznaka uporabnika (MMSI)	30	številka MMSI
Kazalnik različice AIS	2	0 = postaja v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371-1; 1 = postaja v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371-3 (ali poznejšim); 2 = postaja v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371-5 (ali poznejšim); 3 = postaja v skladu s prihodnjimi izdajami
Številka IMO	30	0 = ni na voljo = privzeto – se ne uporablja za zrakoplove za iskanje in reševanje; 0000000001–0000999999 = se ne uporablja; 0001000000–0009999999 = veljavna številka IMO; 0010000000–1073741823 = uradna številka države zastave (11)
Klicni znak	42	7 × 6-bitni znaki ASCII, „24252627282930“ = ni na voljo = privzeto Plovila, povezana z matičnim plovilom, morajo uporabljati znak „A“, ki mu sledi zadnjih šest števk številke MMSI matičnega plovila. Primeri teh plovil vključujejo vlečna plovila, reševalne čolne, pomožna plovila, rešilne čolne in rešilne splave.
Ime	120	največ 20 6-bitnih znakov ASCII, glej priporočilo ITU-R M. 1371; 3435363738394041424344454647484950515253 = ni na voljo = privzeto. Za zrakoplove za iskanje in reševanje (SAR) mora biti nastavljeno na „SAR AIRCRAFT NNNNNNN“, pri čemer je NNNNNNN registrska številka zrakoplova.
Vrsta plovila in tovora	8	0 = ni na voljo ali ni plovila = privzeto; 1–99 = kot je opredeljeno v priporočilu ITU-R M. 1371; (12) 100–199 = predvideno za regionalno uporabo; 200–255 = predvideno za prihodnjo uporabo Se ne uporablja za zrakoplove SAR.
Skupne dimenzije plovila/konvoja in referenčna točka za položaj	30	Referenčna točka za sporočeni položaj; navaja tudi dimenzije plovila v metrih (glej priporočilo ITU-R M. 1371). O uporabi tega polja za zrakoplove SAR lahko odloči ustrezna uprava. Če se uporablja, morajo biti v njem navedene dimenzije plovila. Vrednosti za A = B = C = D morajo biti privzeto nastavljene na „0“. (13)  (14)  (15)
Vrsta elektronske naprave za določanje položaja	4	0 = nedoločena (privzeto), 1 = GPS, 2 = GLONASS, 3 = kombinirani GPS/GLONASS, 4 = Loran-C, 5 = čajka, 6 = integrirani navigacijski sistem, 7 = pregledana, 8 = Galileo, 9–14 = neuporabljena, 15 = notranji GNSS
ETA	20	ETA; MMDDHHMM UTC biti 19–16: mesec; 1–12; 0 = ni na voljo = privzeto; biti 15–11: dan; 1–31; 0 = ni na voljo = privzeto; biti 10–6: ura; 0–23; 24 = ni na voljo = privzeto; biti 5–0: minuta; 0–59; 60 = ni na voljo = privzeto O uporabi tega polja za zrakoplove SAR lahko odloči ustrezna uprava.
Največji trenutni statični ugrez	8	v 1/10 m, 255 = ugrez 25,5 m ali več, 0 = ni na voljo = privzeto (16)
Namembno pristanišče	120	največ 20 6-bitnih znakov ASCII; 7273747576777879808182838485868788899091 = ni na voljo (17)
Podatkovna terminalska oprema (DTE)	1	podatkovni terminal pripravljen (0 = na voljo, 1 = ni na voljo = privzeto)
Rezerva	1	Rezerva. Neuporabljena. Nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.
Skupaj	424	Zaseda dve reži.

Slika 3.1

Referenčna točka za sporočeni položaj in skupna dimenzija plovila/konvoja

	Število bitov	Bitna polja	Razdalja (m)
A	9	od 21- do 29-bitno	0–511 511 = 511 m ali več	referenčna točka za sporočeni položaj
B	9	od 12- do 20-bitno	0–511 511 = 511 m ali več
C	6	od 6- do 11-bitno	0–63 63 = 63 m ali več
D	6	od 0- do 5-bitno	0–63 63 = 63 m ali več
L = A + B	opredeljeno v posebnem sporočilu za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10			skupna dimenzija, uporabljena v mobilni postaji celinskega AIS
W = C + D
Dimenzijo je treba izračunati glede na smer iz posredovanih informacij o usmeritvi (premec). Referenčna točka sporočenega položaja ni na voljo, vendar so na voljo dimenzije plovila/konvoja: A = C = 0 in B ≠ 0 in D ≠ 0. Referenčna točka sporočenega položaja in dimenzije plovila/konvoja niso na voljo: A = B = C = D = 0 (= privzeto). Za uporabo preglednice sporočil, A = najpomembnejše polje. D = najmanj pomembno polje.

3.4.3   Ukaz skupinskega dodeljevanja (sporočilo 23)

Mobilne postaje celinskega AIS se obravnavajo za skupinske dodelitve s sporočilom 23 z uporabo vrste postaje „6 = celinske plovne poti“.

3.5   Sporočila celinskega AIS

3.5.1   Dodatna sporočila celinskega AIS

Za zadovoljitev potreb po informacijah so opredeljena posebna sporočila celinskega AIS. Poleg vsebine informacij, ki se uporablja neposredno v postaji celinskega AIS, lahko mobilna postaja celinskega AIS prenaša tudi dodatne informacije prek posebnih sporočil aplikacije (ASM). To vsebino informacij navadno obdela zunanja aplikacija, kot je celinski ECDIS.

Za uporabo posebnih sporočil aplikacije, značilnih za celinski AIS, so odgovorni rečna komisija ali pristojni organi.

3.5.2   Identifikator aplikacije za posebna sporočila aplikacije, značilna za celinski AIS

Posebna sporočila aplikacije so sestavljena iz okvira mobilne postaje AIS razreda A v skladu s priporočilom ITU-R M.1371 (oznaka sporočila, kazalnik ponovitev, oznaka pristanišča izplutja, oznaka namembnega pristanišča), identifikatorja aplikacije (AI = DAC + FI) in vsebine podatkov (spremenljiva dolžina do določene najvišje vrednosti).

16-bitni identifikator aplikacije (AI = DAC + FI) je sestavljen iz naslednjih elementov:

(a)	10-bitne kode določenega območja (DAC): mednarodna (DAC = 1) ali regionalna (DAC > 1);

(b)	6-bitnih funkcijskih oznak (FI) – omogočajo 64 posebnih sporočil aplikacije.

Za evropska usklajena posebna sporočila aplikacije, značilna za celinski AIS, se uporablja DAC „200“.

Poleg tega se lahko v lokalnih posebnih sporočilih aplikacije, npr. za pilote za preizkusne lete, uporablja nacionalna (regionalna) DAC. Vendar pa se močno priporoča izogibanje uporabi regionalnih posebnih sporočil aplikacije.

3.5.3   Vsebina informacij v posebnih sporočilih aplikacije

Posebni sporočili aplikacije, značilni za celinski AIS, DAC = 200 FI = 10 (statični in s plovbo povezani podatki ladje za plovbo po celinskih plovnih poteh) in DAC = 200 FI = 55 (število oseb na krovu celinskega plovila), se izvajata neposredno v mobilni postaji celinskega AIS (glej točki 3.5.3.1 in 3.5.3.2).

3.5.3.1   Statični in s plovbo povezani podatki ladje za plovbo po celinskih plovnih poteh (posebno sporočilo, značilno za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10)

To sporočilo uporabljajo samo celinska plovila za prenos statičnih in s plovbo povezanih podatkov poleg sporočila 5. Sporočilo se v najkrajšem možnem času pošlje z binarnim sporočilom 8 (z vidika AIS) po sporočilu 5.

Preglednica 3.4

Podatkovno poročilo celinskih plovil

	Parameter	Število bitov	Opis
	Oznaka sporočila	6	oznaka za sporočilo 8; vedno 8
	Kazalnik ponovitev	2	Uporablja ga merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila. 0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več
	Oznaka pristanišča izplutja	30	številka MMSI
	Rezerva	2	Se ne uporablja, nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.
Binarni podatki	Identifikator aplikacije	16	DAC = 200, FI = 10
	Enotna evropska identifikacijska številka plovila (ENI)	48	8*6-bitni znaki ASCII 00000000 = ENI ni dodeljena = privzeto
	Dolžina plovila/konvoja	13	1–8 000 (ostalo se ne uporablja) dolžina plovila/konvoja v 1/10 m; 0 = privzeto
	Širina plovila/konvoja	10	1–1 000 (ostalo se ne uporablja) širina plovila/konvoja v 1/10 m; 0 = privzeto
	Vrsta plovila in konvoja	14	Številčna oznaka vrste plovila in konvoja, kot je opisana v Dodatku C. 0 = ni na voljo = privzeto
	Navedba o nevarnem tovoru	3	število modrih stožcev/luči 0–3; 4 = B-zastava, 5 = privzeto = neznano
	Največji trenutni statični ugrez	11	1–2 000 (ostalo neuporabljeno) ugrez v 1/100 m, 0 = privzeto = neznano
	Natovorjeno/raztovorjeno	2	1 = natovorjeno, 2 = raztovorjeno, 0 = ni na voljo/privzeto, 3 se ne uporablja
	Kakovost informacij o hitrosti	1	1 = visoka, 0 = nizka/GNSS = privzeto (*1)
	Kakovost informacij o smeri	1	1 = visoka, 0 = nizka/GNSS = privzeto (*1)
	Kakovost informacij o usmeritvi	1	1 = visoka, 0 = nizka = privzeto (*1)
	Rezerva	8	Se ne uporablja, nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.
	Skupaj	168	Zaseda eno režo.

3.5.3.2   Število oseb na krovu (posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55)

To sporočilo pošljejo samo celinska plovila za obveščanje o številu oseb (potnikov, posadke, ladijskega osebja) na krovu. Sporočilo se pošlje z binarnim sporočilom 6, po možnosti ob dogodku ali na zahtevo z uporabo binarnega funkcijskega sporočila 2 mednarodnega identifikatorja aplikacije.

Preglednica 3.5

Poročilo o število oseb na krovu

	Parameter	Bit	Opis
	Oznaka sporočila	6	oznaka za sporočilo 6; vedno 6
	Kazalnik ponovitev	2	Uporablja ga merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila. 0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več
	Oznaka pristanišča izplutja	30	številka MMSI izvorne postaje
	Zaporedna številka	2	0–3
	Oznaka namembnega pristanišča	30	številka MMSI ciljne postaje
	Ponovno pošiljanje zastave	1	Ponovno pošiljanje zastave se določi ob ponovnem prenosu: 0 = brez ponovnega pošiljanja = privzeto; 1 = ponovno poslana.
	Rezerva	1	Se ne uporablja, nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.
Binarni podatki	Identifikator aplikacije	16	DAC = 200, FI = 55
	Število članov posadke na krovu	8	0–254 članov posadke, 255 = neznano = privzeto
	Število potnikov na krovu	13	0–8 190 potnikov, 8 191 = neznano = privzeto
	Število ladijskega osebja na krovu	8	0–254 članov ladijskega osebja, 255 = neznano = privzeto
	Rezerva	51	Se ne uporablja, nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.
	Skupaj	168	Zaseda eno režo.

4.   DRUGE MOBILNE POSTAJE AIS NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH

4.1   Uvod

Plovila, ki jim ni treba uporabljati mobilne postaje celinskega AIS, lahko uporabljajo druge mobilne postaje AIS. Uporabljata se lahko naslednji mobilni postaji:

(a)	mobilna postaja AIS razreda A v skladu s členoma 35(2) in 35(3) Direktive 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(b)	mobilna postaja AIS razreda B v skladu s točko 4.2.

O uporabi takih postaj na celinskih plovnih poteh odloča pristojni organ, odgovoren za plovbo na zadevnem območju.

Če se take postaje uporabljajo prostovoljno, poveljnik ladje stalno posodablja ročno vnesene podatke sistema AIS. Nepravilni podatki se ne pošiljajo prek sistema AIS.

4.2   Splošne zahteve za mobilne postaje AIS razreda B na celinskih plovnih poteh

AIS razreda B ima omejene funkcionalnosti v primerjavi z mobilnimi postajami celinskega AIS. Sporočila, ki jih pošilja mobilna postaja AIS razreda B, se posredujejo z nižjo prioriteto kot sporočila iz mobilnih postaj celinskega AIS.

Poleg zahtev, ki izhajajo iz drugih pravnih aktov Unije, zlasti Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19) ter Odločbe Komisije 2005/53/ES (20), mobilne postaje AIS razreda B, nameščene na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh Unije, izpolnjujejo zahteve iz:

(a)	priporočila ITU-R M. 1371;

(b)	mednarodnega standarda IEC 62287 (vključno z upravljanjem kanala DSC).

Opomba:

Pristojni organ, odgovoren za plovbo na navedenem območju, mora pred izdajo dovoljenja za ladijsko postajo potrditi skladnost mobilnih postaj AIS razreda B s standardi in zahtevami iz drugega pododstavka z dodelitvijo številke oznake pomorske mobilne postaje (MMSI), na primer s homologacijo ustreznih mobilnih postaj AIS razreda B.

5.   NAVIGACIJSKI PRIPOMOČKI AIS PRI PLOVBI PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH

5.1   Uvod

Navigacijski pripomočki so oznake, ki zagotavljajo podporo med plovbo. Taki pripomočki vključujejo oznake za svetilnike, boje, signale za meglo in neosvetljene znake. Seznam navigacijskih pripomočkov je vključen v preglednici 5.2.

Tehnologija AIS zagotavlja možnost dinamičnega prenosa informacij o navigacijskih pripomočkih.

Za uporabo pri plovbi po celinskih plovnih poteh je treba poročilo o navigacijskih pripomočkih pomorskega AIS (sporočilo 21) razširiti, tako da izraža posebnosti sistema postavljanja boj na celinskih plovnih poteh.

Poročilo o navigacijskih pripomočkih pomorskega AIS temelji na sistemu postavljanja boj IALA. Za plovbo po celinskih plovnih poteh mora biti poročilo o navigacijskih pripomočkih AIS skladno z evropskim sistemom za navigacijske pripomočke v plovbi po celinskih plovnih poteh, opisanim v oddelku 5.

Poročilo o navigacijskih pripomočkih AIS sporoča položaj in pomen navigacijskih pripomočkov ter informacije o tem, ali je boja na zahtevanem položaju (na položaju) ali ne (zunaj položaja).

5.2   Uporaba sporočila 21: Poročilo o navigacijskih pripomočkih

Za uporabo na celinskih plovnih poteh se uporablja poročilo o navigacijskih pripomočkih AIS (sporočilo 21), kot je opredeljeno v priporočilu ITU-R M.1371. Dodatne vrste navigacijskih pripomočkov za plovbo po evropskih celinskih plovnih poteh so kodirane z uporabo bitov „statusa navigacijskih pripomočkov“.

Preglednica 5.1

Poročilo o navigacijskih pripomočkih AIS

Parameter	Število bitov	Opis
Oznaka sporočila	6	oznaka za to sporočilo 21
Kazalnik ponovitev	2	Uporablja ga merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila. 0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več
Identifikacijska oznaka	30	številka MMSI (glej člen 19 Pravilnika o radiokomunikacijah in priporočilo ITU-R M.585)
Vrsta navigacijskih pripomočkov	5	0 = ni na voljo = privzeto glej ustrezno opredelitev IALA; glej sliko 5-1 (21)
Ime navigacijskih pripomočkov	120	največ 20 6-bitnih znakov ASCII, kot so opredeljeni v preglednici 47 „2122232425262728293031323334353637383940“ = ni na voljo = privzeto Ime navigacijskih pripomočkov se lahko razširi s parametrom „Razširitev imena navigacijskih pripomočkov“ spodaj.
Točnost položaja (PA)	1	1 = visoka (≤ 10 m) 0 = nizka (> 10 m) 0 = privzeto. Oznaka PA se mora določiti v skladu s preglednico „Določitev informacij o točnosti položaja“ iz priporočila ITU-R M.1371.
Zemljepisna dolžina	28	zemljepisna dolžina položaja navigacijskih pripomočkov v 1/10 000 min (± 180°, vzhod = pozitivna, zahod = negativna 181 = (6791AC0h) = ni na voljo = privzeto)
Zemljepisna širina	27	zemljepisna širina položaja navigacijskih pripomočkov v 1/10 000 min (± 90°, sever = pozitivna, jug = negativna 91 = (3412140h) = ni na voljo = privzeto)
Dimenzija/referenčna točka za položaj	30	referenčna točka za sporočeni položaj; kaže tudi dimenzijo navigacijskih pripomočkov (m) (glej sliko 5-1), če je ustrezno (22)
Vrsta elektronske naprave za določanje položaja	4	0 = nedoločena (privzeto), 1 = GPS, 2 = GLONASS, 3 = kombinirani GPS/GLONASS, 4 = Loran-C, 5 = čajka, 6 = integrirani navigacijski sistem, 7 = pregledana. Za pritrjene in virtualne navigacijske pripomočke se mora uporabiti označen položaj. Točen položaj izboljšuje njihovo funkcijo radarskega referenčnega cilja, 8 = Galileo, 9–14 = neuporabljena, 15 = notranji GNSS
Časovni žig	6	Sekunda UTC, ko je sistem elektronske naprave za določanje položaja (EPFS) ustvaril poročilo (0–59 ali 60), če časovni žig ni na voljo, kar mora biti tudi privzeta vrednost, ali 61, če je sistem določanja položaja v načinu ročnega vnosa, ali 62, če sistem elektronske naprave za določanje položaja deluje v načinu ocenjevanja (na slepo), ali 63, če sistem določanja položaja ne deluje.
Kazalnik za navigacijske pripomočke zunaj položaja	1	za plavajoče navigacijske pripomočke samo: 0 = na položaju; 1 = zunaj položaja OPOMBA 1 – To oznako mora sprejemna postaja šteti za veljavno le, če gre za plavajoče navigacijske pripomočke in če je časovni žig enak ali manjši od 59. Za plavajoče navigacijske pripomočke se morajo parametri varnostne cone določiti ob namestitvi.
Status navigacijskih pripomočkov	8	rezervirano za navedbo statusa navigacijskih pripomočkov 00000000 = privzeto (23)
Zastava RAIM	1	Zastava samostojnega spremljanja integritete prek sprejemnika (Receiver autonomous integrity monitoring – RAIM) elektronske naprave za določanje položaja; 0 = RAIM ni v uporabi = privzeto; 1 = RAIM v uporabi; glej preglednico „Določitev informacij o točnosti položaja“ iz priporočila ITU-R M.1371.
Oznaka virtualnih navigacijskih pripomočkov	1	0 = privzeto = dejanski navigacijski pripomočki na navedenem položaju; 1 = virtualni navigacijski pripomočki fizično ne obstajajo (24)
Oznaka določenega načina	1	0 = postaja, ki deluje v samodejnem in neprekinjenem načinu = privzeto 1 = postaja, ki deluje v določenem načinu
Rezerva	1	Rezerva. Neuporabljena. Nastaviti se mora na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.
Ime razširitve navigacijskih pripomočkov	0, 6, 12, 18, 24, 30, 36 … 84	Ta parameter, sestavljen iz do 14 dodatnih 6-bitnih znakov ASCII za sporočilo, ki zaseda dve reži, se lahko kombinira s parametrom „Ime navigacijskih pripomočkov“ na koncu navedenega parametra, kadar je za ime navigacijskih pripomočkov potrebnih več kot 20 znakov. Ta parameter se mora izpustiti, kadar za ime navigacijskih pripomočkov skupaj ni potrebnih več kot 20 znakov. Prenesti se mora samo zahtevano število znakov, kar pomeni, da se ne sme uporabiti znak 80.
Rezerva	0, 2, 4, ali 6	Rezerva. Uporabi se samo, kadar je uporabljen parameter „Razširitev imena navigacijskih pripomočkov“. Nastaviti se mora na ničlo. Število bitov rezerve se mora prilagoditi zaradi upoštevanja omejitev bitov.
Skupaj	272–360	Zaseda dve reži.

Slika 5-1

Referenčna točka za sporočeni položaj pomorskih navigacijskih pripomočkov ali dimenzija navigacijskih pripomočkov

		Število bitov	Bitna polja	Razdalja (m)
	A	9	od 21- do 29-bitno	0–511 511–511 m ali več
	B	9	od 12- do 20-bitno	0–511 511–511 m ali več
	C	6	od 6- do 11-bitno	0–63 63–63 m ali več
	D	6	od 0- do 5-bitno	0–63 63–63 m ali več

Če je vrsta navigacijskih pripomočkov, ki jo je treba posredovati, zajeta v obstoječih vrstah navigacijskih pripomočkov IALA (v skladu s preglednico 5.2), ni treba uporabiti sprememb.

Preglednica 5.2

Vrste navigacijskih pripomočkov

Koda		Opredelitev, pomorska
	0	Privzeto, vrsta navigacijskih pripomočkov ni določena
	1	Referenčna točka
	2	RACON
	3	Pritrjene strukture na morju, kot so naftne ploščadi in vetrne elektrarne. (OPOMBA 1 – Ta koda mora opredeljevati oviro, pritrjeno na postajo AIS navigacijskih pripomočkov)
	4	Boja za označevanje nevarnosti razbitin
Pritrjeni navigacijski pripomočki	5	Luč, brez sektorjev
	6	Sektorska luč
	7	Pokrita smer, sprednja luč
	8	Pokrita smer, zadnja luč
	9	Signal, kardinalni N
	10	Signal, kardinalni E
	11	Signal, kardinalni S
	12	Signal, kardinalni W
	13	Signal, levo od plovila
	14	Signal, desno od plovila
	15	Signal, prednostni kanal, levo od plovila
	16	Signal, prednostni kanal, desno od plovila
	17	Signal, osamljena nevarnost
	18	Signal, varne vode
	19	Signal, posebna oznaka
Plavajoči navigacijski pripomočki	20	Kardinalna oznaka N
	21	Kardinalna oznaka E
	22	Kardinalna oznaka S
	23	Kardinalna oznaka W
	24	Oznaka levo od plovila
	25	Oznaka desno od plovila
	26	Prednostni kanal, levo od plovila
	27	Prednostni kanal, desno od plovila
	28	Izolirana nevarnost
	29	Varne vode
	30	Posebna oznaka
	31	Lahko plovilo/LANBY/ploščadi
OPOMBA 1 – Zgoraj navedene vrste navigacijskih pripomočkov temeljijo na sistemu pomorskih oznak IALA, kjer je to ustrezno. OPOMBA 2 – Obstaja možnost zmede pri odločanju, ali je pripomoček osvetljen ali neosvetljen. Pristojni organi lahko za navedbo tega uporabijo regionalni/lokalni oddelek sporočila.

5.3   Razširitev sporočila 21 z vrsto navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh

Polje parametra „Status navigacijskih pripomočkov“ se uporablja za razširitev sporočila 21 z vrsto navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Polje parametra „Status navigacijskih pripomočkov“ je sestavljeno iz osmih strani, pri čemer so identifikacijska oznaka strani 0 0 = privzeto, identifikacijske oznake strani 1 do 3 za regionalno uporabo, identifikacijske oznake strani 4 do 7 pa za mednarodno uporabo. Prvi trije biti arhiviranega statusa navigacijskih pripomočkov opredeljujejo identifikacijsko oznako strani, preostalih pet bitov pa vsebuje informacije strani.

Regija, v kateri se uporabljajo identifikacijske oznake strani 1 do 3, je opredeljena s pomorskimi identifikacijskimi števkami v MMSI oddajne postaje navigacijskih pripomočkov AIS. Tako se kodiranje petih informacijskih bitov v polju „Status navigacijskih pripomočkov“ uporablja samo v tej določeni regiji.

Kar zadeva celinske plovne poti Unije, identifikacijska oznaka strani 1 polja „Status navigacijskih pripomočkov“ vsebuje seznam navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki se uporabljajo.

Za nastavitev vrste navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh v sporočilu 21 je treba izvesti dva koraka. Najprej je treba parameter „Vrsta navigacijskih pripomočkov“ v sporočilu 21 nastaviti na „0 = privzeto, vrsta navigacijskih pripomočkov ni določena“. Nato je treba parameter „Status AIS“ nastaviti na identifikacijsko oznako strani 1 in ustrezno kodo vrste navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh na naslednji način:

sporočilo 21 – status navigacijskih pripomočkov:

Biti:			LSB
Kodiranje:	identifikacijska oznaka strani	vrsta navigacijskih pripomočkov (0–31)

---

(1)  Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 255, 30.9.2005, str. 152).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 414/2007 z dne 13. marca 2007 o tehničnih smernicah za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo rečnih informacijskih storitev (RIS) iz člena 5 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 105, 23.4.2007, str. 1).

(4)  Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 909/2013 z dne 10. septembra 2013 o tehničnih specifikacijah za elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS) v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES (UL L 258, 28.9.2013, str. 1).

(6)  Ko mobilna postaja določi, da gre za signalno napravo (glej oddelek 3.1.1.4 Priloge 2 k priporočilu ITU-R M.1371), se hitrost poročanja poveča na enkrat na dve sekundi (glej oddelek 3.1.3.3.2 Priloge 2 k priporočilu ITU-R M.1371).

(7)  Po potrebi ga spremeni pristojni organ.

(8)  V skladu s to uredbo se ne uporablja v Uniji.

(9)  Vozli se izračunajo v km/h z zunanjo opremo na krovu.

(10)  Oceni se samo, če prihaja poročilo z mobilne postaje celinskega AIS in če informacije izhajajo iz samodejnega sredstva (neposredna povezava za preklop).

(11)  Nastavi se na 0 za celinska plovila.

(12)  Za plovbo po celinskih plovnih poteh se uporablja najprimernejša vrsta plovila (glej DODATEK C).

(13)  Dimenzije se nastavijo na največjo pravokotno obliko konvoja.

(14)  Točnost informacij za plovbo po celinskih plovnih poteh do centimetra se zaokroži navzgor.

(15)  Informacije o referenčni točki je treba vzeti iz stavka vmesnika SSD z ločevanjem polja „oznaka pristanišča izplutja“. Informacije o referenčni točki položaja z oznako pristanišča izplutja AI morajo biti shranjene kot notranje informacije. Druge oznake pristanišča izplutja vodijo do informacij o referenčni točki za zunanjo referenčno točko.

(16)  Točnost informacij za plovbo po celinskih plovnih poteh do centimetra se zaokroži navzgor.

(17)  Lokacijske kode ISRS kot del indeksa RIS se uporabljajo, kot so pridobljene iz evropskega sistema upravljanja referenčnih podatkov (ERDMS), ki ga vodi Evropska komisija.

(*1)  Nastavljena na 0, če na transponder ni priključena nobena vrsta odobrenega senzorja (npr. žiro).

(18)  Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146).

(19)  Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, 7.4.1999, str. 10).

(20)  Odločba Komisije 2005/53/ES z dne 25. januarja 2005 o uporabi člena 3(3)(e) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/5/ES za radijsko opremo, namenjeno vključevanju v sistem avtomatične identifikacije (AIS) (UL L 22, 26.1.2005, str. 14).

(21)  Če se prenaša koda vrste celinskih navigacijskih pripomočkov, je to polje (vrsta navigacijskih pripomočkov) nastavljeno na 0 = nedoločena.

(22)  Pri uporabi slike 5-1 za navigacijske pripomočke se upošteva naslednje:

—	za pritrjene in virtualne navigacijske pripomočke ter strukture na morju smer, določena z dimenzijo A, kaže proti pravemu severu;

—

za plavajoče pripomočke, večje od 2 m * 2 m, se dimenzije navigacijskih pripomočkov vedno navedejo kot približek krogu, tj. dimenzije so vedno naslednje A = B = C = D ≠ 0. (Razlog za to je dejstvo, da se smer plavajočih navigacijskih pripomočkov ne posreduje. Referenčna točka za sporočeni položaj je v središču kroga.);

—	A = B = C = D = 1 označuje objekte (pritrjene ali plavajoče), 2 m * 2 m ali manjše. (Referenčna točka za sporočeni položaj je v središču kroga.);

—

plavajoče strukture na morju, ki niso pritrjene, kot so ploščadi, se štejejo za vrsto, navedeno pod kodo 31 iz preglednice 5.2. Te strukture imajo parameter „Dimenzija/referenčna vrednost za položaj“, kot je določen zgoraj v opombi (1). Za pritrjene strukture na morju ima vrsta, navedena pod kodo 3 iz preglednice 5.2, parameter „Dimenzija/referenčna vrednost za položaj“, kot je določen zgoraj v opombi (1). Zato se dimenzija za vse navigacijske pripomočke in strukture na morju določi na enak način, dejanske dimenzije pa vsebuje sporočilo 21.

(23)  Za poročilo o navigacijskih pripomočkih celinskega AIS se to polje uporabi za navedbo vrste celinskih navigacijskih pripomočkov z uporabo strani 001.

(24)  Pri prenašanju informacij o virtualnih navigacijskih pripomočkih, tj. virtualnih/navideznih navigacijskih pripomočkih, je ciljna oznaka nastavljena na ena (1), dimenzije pa so nastavljene na A = B = C = D = 0 (privzeto). To velja tudi v primeru prenašanja informacij o „referenčni točki“.