18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/4

(1)

Odnosi med Unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo (v nadaljnjem besedilu: Jordanija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani in Jordanijo na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: „pridružitveni sporazum EU-Jordanija“) je začel veljati 1. maja 2002. Dvostranski politični dialog in ekonomsko sodelovanje sta se nadalje razvila v okviru akcijskih načrtov ESP, od katerih najnovejši zajema obdobje 2010–2015. Leta 2010 je Unija odobrila Jordaniji partnerstvo „naprednega statusa“, ki zajema široko področje sodelovanja med pogodbenicama. Leta 2013 je pridružitveni sporazum EU-Jordanija dopolnil Okvirni sporazum med Unijo in Jordanijo o splošnih načelih za sodelovanje Jordanije v programih Unije, ki spodbuja sodelovanje med Unijo in Jordanijo.

(2)

Na jordansko gospodarstvo so znatno vplivali domači dogodki, povezani z dogodki v južnem Sredozemlju od konca leta 2010 naprej, znani kot „arabska pomlad“, in stalni nemiri v regiji, zlasti v sosednjem Egiptu in Siriji. Na jordansko gospodarstvo močno vpliva zlasti velik pritok beguncev iz Sirije, ki so poiskali zatočišče v Jordaniji. Ob veliko slabših globalnih gospodarskih razmerah so ponavljajoče se motnje dobave zemeljskega plina iz Egipta, ki so prisilile Jordanijo, da nadomesti uvoz plina iz Egipta z dražjimi gorivi za proizvodnjo električne energije, ter znatna finančna sredstva, ki so potrebna za zagotavljanje humanitarne pomoči beguncem iz Sirije na ozemlju Jordanije, povzročili večje vrzeli v zunanjem in proračunskem financiranju.

(3)

Od začetka arabske pomladi je Unija ob različnih priložnostih poudarila svojo zavezanost k podpiranju Jordanije pri procesu gospodarskih in političnih reform. Ta zaveza je bila ponovno potrjena decembra 2012 v sklepih desetega srečanja pridružitvenega sveta med Unijo in Jordanijo.

(4)

Jordanija je zaradi svoje geografske lege tudi strateška država za stabilnost in varnost na Bližnjem vzhodu, hkrati pa je v enaki meri še posebej občutljiva na zunanje šoke, s političnega in gospodarskega vidika. Zato je pomembno, da se Jordaniji zagotovi ustrezna pomoč ter da se spodbuja politični in gospodarski dialog med Unijo in Jordanijo.

(5)

Jordanija je začela vrsto političnih reform, ki so privedle do sprejetja več kot 40 ustavnih sprememb v jordanskem parlamentu septembra 2011, kar pomeni pomemben korak k vzpostavitvi popolnoma demokratičnega sistema. Politična in gospodarska podpora Unije jordanskemu procesu reform je skladna s politiko Unije do regije južnega Sredozemlja, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike.

(6)

V skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeto skupaj s Sklepom št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), bi morala biti makrofinančna pomoč Unije izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne pomoči, namenjene ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja upravičenke na področju zunanjega financiranja in podpori pri izvajanju političnega programa, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in strukturne reforme, katerih cilj je, zlasti v programskem obdobju, izboljšati plačilnobilančno stanje ter okrepiti izvajanje ustreznih sporazumov in programov z Unijo.

(7)

Avgusta 2012 so se jordanski organi in Mednarodni denarni sklad (MDS) dogovorili o neprevidnostnem triletnem aranžmaju „stand-by“ (v nadaljnjem besedilu: program MDS) v višini 1 364 milijonov SDR (posebna pravica črpanja) v podporo Jordaniji za program ekonomskih prilagoditev in reform. Cilji programa MDS so skladni z namenom makrofinančne pomoči Unije, da se odpravi kratkoročne težave s plačilno bilanco, izvajanje odločnih prilagoditvenih ukrepov pa je skladno s ciljem makrofinančne pomoči Unije.

(8)

Unija je dala na voljo 293 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev za obdobje 2011–2013 na podlagi svojih rednih programov sodelovanja v podporo jordanskemu programu gospodarskih in političnih reform. Poleg tega je bilo leta 2012 Jordaniji dodeljenih 70 milijonov EUR v okviru podpore partnerstvu, reformam in vključujoči rasti (Support for partnership, reforms and inclusive growth – SPRING) ter 10 milijonov EUR v humanitarni pomoči Unije za podporo sirskim beguncem.

(9)

Zaradi slabšanja gospodarskih razmer in napovedi je Jordanija decembra 2012 zaprosila za makrofinančno pomoč Unije.

(10)

Ker je Jordanija država, ki spada v okvir evropske sosedske politike, bi jo morali šteti za upravičeno do makrofinančne pomoči Unije.

(11)

Ker je v plačilni bilanci Jordanije še vedno prisotna znatna vrzel zunanjega financiranja, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, in čeprav Jordanija izvaja odločne programe gospodarske stabilizacije in reform ter glede na občutljivost zunanjega finančnega položaja Jordanije na zunanje pritiske, kar zahteva ohranjanje zadostne stopnje deviznih rezerv, se makrofinančna pomoč Unije, namenjena Jordaniji (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije), v sedanjih izjemnih razmerah zdi primeren odziv na prošnjo Jordanije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Program makrofinančne pomoči Unije bi z dopolnjevanjem virov iz finančnega aranžmaja MDS podpiral ekonomsko stabilizacijo in program strukturnih reform.

(12)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Jordanije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(13)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Jordanije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, predhodna uporaba drugih instrumentov Unije za zunanje financiranje Jordanije in dodana vrednost splošnega sodelovanja Unije.

(14)

Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije.

(15)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Jordanije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale zunanjo politiko Unije in zagotavljale njeno doslednost.

(16)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Jordanije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(17)

Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Jordanija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji ter spodbuditi strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in uresničevanje omenjenih ciljev.

(18)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Jordanija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti, goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanih s pomočjo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija opravljala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(19)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta.

(20)

Zneski v določbah za makrofinančno pomoč bi morali biti skladni s proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(21)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Z namenom zagotoviti Evropskemu parlamentu in Svetu možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju Komisija morala redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(23)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z jordanskimi oblastmi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral na splošno uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju morebitnega pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za operacije, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Jordaniji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

(a)

predpogoja iz člena 2;

(b)

stalnega niza zadovoljivih dosežkov pri izvajanju programa politik, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, podprte z nepreventivnim kreditnim dogovorom z MDS; ter

(c)

izvajanja pogojev ekonomske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju, v določenem časovnem okviru.

(a)

zagotavljajo, da Jordanija redno preverja, ali se finančna sredstva iz splošnega proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sproži sodne postopke za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, izplačanih v skladu s tem sklepom;

(b)

zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, zlasti določitev posebnih ukrepov za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (9), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (10) ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(c)

izrecno pooblaščajo Komisijo, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njene predstavnike, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;

(d)

izrecno pooblaščajo Komisijo in Računsko sodišče, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(e)

zagotavljajo, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Jordanija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

(a)

oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)

ocenijo gospodarske razmere in napovedi za Jordanijo ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 3(1);

(c)

navede povezava med pogoji ekonomske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, trenutno gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Jordanije ter odločitvijo Komisije o sprostitvi obrokov makrofinančne pomoči Unije.