15.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/7

(1)

Za Komisijo je bistveno, da si ustvari celovito podobo o razvoju investiranja v energetsko infrastrukturo v Uniji, da lahko opravlja svoje naloge na področju energetike. Komisija redno prejema najnovejše podatke in informacije, kar bi ji moralo omogočiti, da opravi potrebne primerjave in ocenjevanja ali predlaga ustrezne ukrepe na podlagi ustreznih številskih podatkov in analiz, zlasti glede prihodnjega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na področju energetike.

(2)

Razmere na področju energetike v Uniji in zunaj nje so se v zadnjih letih občutno spremenile, zato so postale naložbe v energetsko infrastrukturo bistvenega pomena za zagotavljanje oskrbe Unije z energijo, delovanje notranjega trga ter za prehod na nizkoogljični energetski sistem, ki ga je Unija začela uporabljati.

(3)

Nove razmere na področju energetike zahtevajo večje investiranje v vse vrste infrastrukture v vseh energetskih sektorjih ter razvoj novih vrst infrastrukture in novih tehnologij, ki jih bo trg sprejel. Liberalizacija energetskega sektorja in nadaljnja integracija notranjega trga zagotavljata gospodarskim subjektom pomembnejšo vlogo pri investiranju. Hkrati bodo nove zahteve politike, na primer cilji na področju zmesi goriv, spremenile politike držav članic glede nove in/ali posodobljene energetske infrastrukture.

(4)

V tem smislu bi bilo treba investiranju v energetsko infrastrukturo v Uniji posvetiti večjo pozornost, zlasti zato, da bi se laže predvidele težave in spodbujale najboljše prakse ter da bi bil prihodnji razvoj energetskega sistema Unije čim bolj pregleden.

(5)

Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi zato morala imeti na voljo natančne podatke in informacije o investicijskih projektih, vključno s projekti opustitve obratovanja, v najpomembnejših sestavnih delih energetskega sistema Unije.

(6)

Podatki in informacije o predvidljivih razvojnih gibanjih proizvodnje, prenosa in skladiščenja ter o projektih v različnih energetskih sektorjih koristijo Uniji in so pomembni za prihodnje investicije. Zato je treba Komisiji zagotoviti, da bo obveščena o investicijskih projektih, v katerih se je izgradnja ali opustitev obratovanja že začela ali glede katerih je bila končna odločitev o investicijah že sprejeta.

(7)

V skladu s členoma 41 in 42 Pogodbe Euratom morajo podjetja obvestiti Komisijo o svojih investicijskih projektih. Te informacije je treba dopolniti zlasti z rednim poročanjem o izvajanju investicijskih projektov. To dodatno poročanje ne posega v izvajanje členov 41 do 44 Pogodbe Euratom.

(8)

Da bi imela Komisija usklajeno mnenje o prihodnjih razvojnih gibanjih celotnega energetskega sektorja Unije, je potreben usklajen poročevalni okvir za investicijske projekte, temelječ na posodobljenih kategorijah uradnih podatkov in informacij, ki jih morajo poslati države članice.

(9)

Države članice bi morale v ta namen Komisijo uradno obvestiti o podatkih in informacijah o investicijskih projektih v energetski infrastrukturi, povezanih s proizvodnjo, skladiščenjem in prenosom nafte, zemeljskega plina, električne energije, vključno z energijo iz obnovljivih virov, biogoriv ter zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida, ki se načrtujejo ali že potekajo na njihovem ozemlju, vključno s povezavami s tretjimi državami. Za zadevna podjetja bi morala veljati obveznost uradnega obveščanja držav članic o takih podatkih in informacijah.

(10)

Glede na časovni okvir investicijskih projektov v energetskem sektorju bi moralo poročanje vsaki dve leti zadoščati.

(11)

Da bi se izognili nesorazmerno velikemu upravnemu bremenu in kar najbolj zmanjšali stroške državam članicam in podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, bi ta uredba morala omogočiti, da se države članice in podjetja izvzamejo iz obveznosti poročanja, pod pogojem, da se Komisiji dostavljajo enakovredne informacije na podlagi zakonodaje Unije na področju energije, ki so jo sprejele institucije Unije in katere namen je doseči cilje konkurenčnosti energetskih trgov Unije, vzdržnosti energetskega sistema Unije in zanesljive oskrbe Unije z energijo. Zato se je treba izogniti vsakršnemu podvajanju zahtev po poročanju, določenim v tretjem svežnju ukrepov za notranji trg električne energije in naravnega plina.

(12)

Da bi Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg lahko obdelovala podatke ter zagotavljala preprostejše in varno uradno obveščanje o podatkih, bi morala imeti možnost sprejeti vse ustrezne ukrepe, zlasti uporabiti integrirana orodja in postopke IT.

(13)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice, ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (1), varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija, pa ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Ta uredba teh določb ne spreminja.

(14)

Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti in Komisija bi morali ohraniti zaupnost poslovno občutljivih podatkov ali informacij. Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti bi zato morali takšne podatke in informacije, razen podatkov in informacij v zvezi s projekti čezmejnega prenosa, zbrati na nacionalni ravni, preden jih predložijo Komisiji. Komisija bi morala po potrebi na novo zbrati te podatke, in sicer tako, da nobenih podrobnosti o posameznih podjetjih in instalacijah ne bi bilo mogoče razkriti ali jih ugotoviti s sklepanjem.

(15)

Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi morala zagotavljati redno in medsektorsko analizo strukturnega razvoja in perspektiv energetskega sistema Unije ter, kadar je primerno, bolj podrobno analizo nekaterih vidikov tega energetskega sistema. Ta analiza bi morala zlasti pripomoči k določanju morebitnih infrastrukturnih in investicijskih vrzeli v ravnotežju ponudbe in povpraševanja na področju energetike. Obenem bi ta analiza morala biti del razprave na ravni Unije v zvezi z energetskimi infrastrukturami, zaradi česar bi jo bilo treba posredovati Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, na voljo pa bi morala biti tudi zainteresiranim stranem.

(16)

Komisiji lahko pri oblikovanju splošnega razumevanja morebitnih infrastrukturnih vrzeli in s tem povezanih nevarnosti ter pri ustvarjanju bolj preglednih prihodnjih razvojnih gibanj pomagajo strokovnjaki iz držav članic ali kateri koli drugi pristojni strokovnjaki.

(17)

Komisija bi morala sprejeti potrebne tehnične ukrepe za izvajanje te uredbe, pri čemer bi se morala čim bolj opirati na obliko obvestila iz Uredbe Komisije (ES) št. 2386/96 (3) o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96 z dne 22. aprila 1996 o obveščanju Komisije o investicijskih projektih, ki so v interesu Skupnosti na področju nafte, zemeljskega plina in električne energije (4), in se posvetovati z nacionalnimi strokovnjaki.

(18)

Glede na številne spremembe, ki so potrebne, da bi se Uredba (ES) št. 736/96 prilagodila današnjim energetskim izzivom, in zaradi večje jasnosti, je treba navedeno uredbo razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo –

1.

„infrastruktura“ je vsaka vrsta instalacij ali dela instalacij, povezana s proizvodnjo, prenosom in skladiščenjem;

2.

„investicijski projekti“ so projekti, katerih namen je:

3.

„končna odločitev o investicijah“ je odločitev na ravni podjetja, da dokončno nameni sredstva za investicijsko fazo projekta, pri čemer je investicijska faza tista, med katero poteka izgradnja ali opustitev obratovanja ter nastanejo kapitalski stroški. Investicijska faza izključuje fazo načrtovanja, med katero se pripravi načrt izvajanja projekta in ki vključuje, kjer je to ustrezno, oceno izvedljivosti, pripravljalno in tehnično študijo, pridobitev dovoljenj in pooblastil ter nastalih kapitalskih stroškov.

4.

„investicijski projekti, ki potekajo“ so investicijski projekti, pri katerih se je gradnja že začela in so kapitalski stroški že nastali;

5.

„opustitev obratovanja“ je faza, pri kateri se infrastruktura za vedno vzame iz obratovanja;

6.

„proizvodnja“ je proizvodnja električne energije in predelava goriv, vključno z biogorivi;

7.

„prenos“ je prenos energetskih virov ali proizvodov ali ogljikovega dioksida po omrežju, zlasti:

8.

„skladiščenje“ je stalno ali začasno shranjevanje energije ali energetskih virov v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah ali shranjevanje ogljikovega dioksida v podzemnih geoloških formacijah;

9.

„podjetja“ so vse fizične ali pravne, zasebne ali javne osebe, ki odločajo o investicijskih projektih ali jih izvajajo;

10.

„energetski viri“ so:

11.

„posebno telo“ je telo, ki je v skladu z zakonodajo Unije na področju energije pooblaščeno za pripravo in sprejetje večletnih razvojnih načrtov omrežij in investicijskih načrtov za energetsko infrastrukturo za celotno Unijo, kot sta Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo („ENTSO-E“) iz člena 4 Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (5) in Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za plin („ENTSO-G“) iz člena 4 Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (6).

(a)

zadevna država članica, oziroma njen pooblaščeni subjekt, Komisijo že uradno obvestila o zahtevanih podatkih oziroma informacijah, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe, in navedla datum uradnega obvestila in zadevni pravni predpis; ali

(b)

posebno telo zadolženo za pripravo večletnega investicijskega načrta za energetsko infrastrukturo na ravni Unije in v ta namen zbira podatke in informacije, ki so enakovredni zahtevam iz te uredbe. V tem primeru in za namene te uredbe posebno telo Komisijo uradno obvesti o vseh zadevnih podatkih in informacijah.

(a)

obseg zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo;

(b)

vrsto in glavne značilnosti infrastrukture ali zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo, pa tudi lokacijo projektov čezmejnega prenosa, če to ustreza;

(c)

leto predvidenega začetka obratovanja;

(d)

uporabljeno vrsto energetskega vira;

(e)

instalacije, s katerimi se bo mogoče odzivati na krizo pri zanesljivi oskrbi, na primer opremo za povratne tokove ali za prehod na drugo gorivo; in

(f)

opremo sistemov za zajemanje ogljika ali mehanizme za zajemanje in shranjevanje ogljika za naknadno opremljanje.

(a)

lastnosti in zmogljivosti zadevne infrastrukture in

(b)

leto predvidene opustitve obratovanja.

(a)

določiti potencialna prihodnja neskladja med povpraševanjem in ponudbo na področju energije, ki so pomembni z vidika energetske politike Unije;

(b)

ugotavljati ovire za vlaganje in spodbujati najboljše prakse za njihovo odstranjevanje in

(c)

povečati preglednost za udeležence in morebitne nove udeležence na trgu.