EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010R0617

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 617/2010 z dne 24. junija 2010 o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 736/96

OJ L 180, 15.7.2010, p. 7–14 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 12 Volume 003 P. 147 - 154

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/617/oj

15.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/7


UREDBA SVETA (EU, EURATOM) št. 617/2010

z dne 24. junija 2010

o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 736/96

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 337 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 187 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za Komisijo je bistveno, da si ustvari celovito podobo o razvoju investiranja v energetsko infrastrukturo v Uniji, da lahko opravlja svoje naloge na področju energetike. Komisija redno prejema najnovejše podatke in informacije, kar bi ji moralo omogočiti, da opravi potrebne primerjave in ocenjevanja ali predlaga ustrezne ukrepe na podlagi ustreznih številskih podatkov in analiz, zlasti glede prihodnjega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na področju energetike.

(2)

Razmere na področju energetike v Uniji in zunaj nje so se v zadnjih letih občutno spremenile, zato so postale naložbe v energetsko infrastrukturo bistvenega pomena za zagotavljanje oskrbe Unije z energijo, delovanje notranjega trga ter za prehod na nizkoogljični energetski sistem, ki ga je Unija začela uporabljati.

(3)

Nove razmere na področju energetike zahtevajo večje investiranje v vse vrste infrastrukture v vseh energetskih sektorjih ter razvoj novih vrst infrastrukture in novih tehnologij, ki jih bo trg sprejel. Liberalizacija energetskega sektorja in nadaljnja integracija notranjega trga zagotavljata gospodarskim subjektom pomembnejšo vlogo pri investiranju. Hkrati bodo nove zahteve politike, na primer cilji na področju zmesi goriv, spremenile politike držav članic glede nove in/ali posodobljene energetske infrastrukture.

(4)

V tem smislu bi bilo treba investiranju v energetsko infrastrukturo v Uniji posvetiti večjo pozornost, zlasti zato, da bi se laže predvidele težave in spodbujale najboljše prakse ter da bi bil prihodnji razvoj energetskega sistema Unije čim bolj pregleden.

(5)

Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi zato morala imeti na voljo natančne podatke in informacije o investicijskih projektih, vključno s projekti opustitve obratovanja, v najpomembnejših sestavnih delih energetskega sistema Unije.

(6)

Podatki in informacije o predvidljivih razvojnih gibanjih proizvodnje, prenosa in skladiščenja ter o projektih v različnih energetskih sektorjih koristijo Uniji in so pomembni za prihodnje investicije. Zato je treba Komisiji zagotoviti, da bo obveščena o investicijskih projektih, v katerih se je izgradnja ali opustitev obratovanja že začela ali glede katerih je bila končna odločitev o investicijah že sprejeta.

(7)

V skladu s členoma 41 in 42 Pogodbe Euratom morajo podjetja obvestiti Komisijo o svojih investicijskih projektih. Te informacije je treba dopolniti zlasti z rednim poročanjem o izvajanju investicijskih projektov. To dodatno poročanje ne posega v izvajanje členov 41 do 44 Pogodbe Euratom.

(8)

Da bi imela Komisija usklajeno mnenje o prihodnjih razvojnih gibanjih celotnega energetskega sektorja Unije, je potreben usklajen poročevalni okvir za investicijske projekte, temelječ na posodobljenih kategorijah uradnih podatkov in informacij, ki jih morajo poslati države članice.

(9)

Države članice bi morale v ta namen Komisijo uradno obvestiti o podatkih in informacijah o investicijskih projektih v energetski infrastrukturi, povezanih s proizvodnjo, skladiščenjem in prenosom nafte, zemeljskega plina, električne energije, vključno z energijo iz obnovljivih virov, biogoriv ter zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida, ki se načrtujejo ali že potekajo na njihovem ozemlju, vključno s povezavami s tretjimi državami. Za zadevna podjetja bi morala veljati obveznost uradnega obveščanja držav članic o takih podatkih in informacijah.

(10)

Glede na časovni okvir investicijskih projektov v energetskem sektorju bi moralo poročanje vsaki dve leti zadoščati.

(11)

Da bi se izognili nesorazmerno velikemu upravnemu bremenu in kar najbolj zmanjšali stroške državam članicam in podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, bi ta uredba morala omogočiti, da se države članice in podjetja izvzamejo iz obveznosti poročanja, pod pogojem, da se Komisiji dostavljajo enakovredne informacije na podlagi zakonodaje Unije na področju energije, ki so jo sprejele institucije Unije in katere namen je doseči cilje konkurenčnosti energetskih trgov Unije, vzdržnosti energetskega sistema Unije in zanesljive oskrbe Unije z energijo. Zato se je treba izogniti vsakršnemu podvajanju zahtev po poročanju, določenim v tretjem svežnju ukrepov za notranji trg električne energije in naravnega plina.

(12)

Da bi Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg lahko obdelovala podatke ter zagotavljala preprostejše in varno uradno obveščanje o podatkih, bi morala imeti možnost sprejeti vse ustrezne ukrepe, zlasti uporabiti integrirana orodja in postopke IT.

(13)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice, ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (1), varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija, pa ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Ta uredba teh določb ne spreminja.

(14)

Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti in Komisija bi morali ohraniti zaupnost poslovno občutljivih podatkov ali informacij. Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti bi zato morali takšne podatke in informacije, razen podatkov in informacij v zvezi s projekti čezmejnega prenosa, zbrati na nacionalni ravni, preden jih predložijo Komisiji. Komisija bi morala po potrebi na novo zbrati te podatke, in sicer tako, da nobenih podrobnosti o posameznih podjetjih in instalacijah ne bi bilo mogoče razkriti ali jih ugotoviti s sklepanjem.

(15)

Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi morala zagotavljati redno in medsektorsko analizo strukturnega razvoja in perspektiv energetskega sistema Unije ter, kadar je primerno, bolj podrobno analizo nekaterih vidikov tega energetskega sistema. Ta analiza bi morala zlasti pripomoči k določanju morebitnih infrastrukturnih in investicijskih vrzeli v ravnotežju ponudbe in povpraševanja na področju energetike. Obenem bi ta analiza morala biti del razprave na ravni Unije v zvezi z energetskimi infrastrukturami, zaradi česar bi jo bilo treba posredovati Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, na voljo pa bi morala biti tudi zainteresiranim stranem.

(16)

Komisiji lahko pri oblikovanju splošnega razumevanja morebitnih infrastrukturnih vrzeli in s tem povezanih nevarnosti ter pri ustvarjanju bolj preglednih prihodnjih razvojnih gibanj pomagajo strokovnjaki iz držav članic ali kateri koli drugi pristojni strokovnjaki.

(17)

Komisija bi morala sprejeti potrebne tehnične ukrepe za izvajanje te uredbe, pri čemer bi se morala čim bolj opirati na obliko obvestila iz Uredbe Komisije (ES) št. 2386/96 (3) o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96 z dne 22. aprila 1996 o obveščanju Komisije o investicijskih projektih, ki so v interesu Skupnosti na področju nafte, zemeljskega plina in električne energije (4), in se posvetovati z nacionalnimi strokovnjaki.

(18)

Glede na številne spremembe, ki so potrebne, da bi se Uredba (ES) št. 736/96 prilagodila današnjim energetskim izzivom, in zaradi večje jasnosti, je treba navedeno uredbo razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za uradno obveščanje Komisije o podatkih in informacijah o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v sektorjih nafte, zemeljskega plina, električne energije, tudi električne energije iz obnovljivih virov, in biogoriv ter o investicijskih projektih v zvezi z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida, proizvedenega v navedenih sektorjih.

2.   Ta uredba se uporablja za vrste investicijskih projektov, navedenih v Prilogi, v katerih se je izgradnja ali opustitev obratovanja že začela ali glede katerih je bila končna odločitev o investicijah že sprejeta.

Države članice lahko poleg tega predložijo okvirne podatke ali predhodne informacije o vrstah investicijskih projektih, navedenih v prilogi, za katere je v roku petih let načrtovan začetek izgradnje, ter o tistih, za katere je v treh letih načrtovana opustitev obratovanja, vendar pa o njih še ni bila sprejeta dokončna odločitev.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„infrastruktura“ je vsaka vrsta instalacij ali dela instalacij, povezana s proizvodnjo, prenosom in skladiščenjem;

2.

„investicijski projekti“ so projekti, katerih namen je:

(i)

izgradnja nove infrastrukture;

(ii)

predelava, posodobitev, povečanje ali zmanjšanje zmogljivosti obstoječe infrastrukture;

(iii)

delna ali popolna opustitev obratovanja obstoječe infrastrukture.

3.

„končna odločitev o investicijah“ je odločitev na ravni podjetja, da dokončno nameni sredstva za investicijsko fazo projekta, pri čemer je investicijska faza tista, med katero poteka izgradnja ali opustitev obratovanja ter nastanejo kapitalski stroški. Investicijska faza izključuje fazo načrtovanja, med katero se pripravi načrt izvajanja projekta in ki vključuje, kjer je to ustrezno, oceno izvedljivosti, pripravljalno in tehnično študijo, pridobitev dovoljenj in pooblastil ter nastalih kapitalskih stroškov.

4.

„investicijski projekti, ki potekajo“ so investicijski projekti, pri katerih se je gradnja že začela in so kapitalski stroški že nastali;

5.

„opustitev obratovanja“ je faza, pri kateri se infrastruktura za vedno vzame iz obratovanja;

6.

„proizvodnja“ je proizvodnja električne energije in predelava goriv, vključno z biogorivi;

7.

„prenos“ je prenos energetskih virov ali proizvodov ali ogljikovega dioksida po omrežju, zlasti:

(i)

po cevovodih, razen po pridobivalnem cevovodnem omrežju in po delu cevovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo; ali

(ii)

po medsebojno povezanih sistemih za najvišje napetosti in visoke napetosti ter po sistemih, ki se ne uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo;

8.

„skladiščenje“ je stalno ali začasno shranjevanje energije ali energetskih virov v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah ali shranjevanje ogljikovega dioksida v podzemnih geoloških formacijah;

9.

„podjetja“ so vse fizične ali pravne, zasebne ali javne osebe, ki odločajo o investicijskih projektih ali jih izvajajo;

10.

„energetski viri“ so:

(i)

primarni energetski viri, kot so nafta, zemeljski plin ali premog;

(ii)

pretvorjeni energetski viri, kot je elektrika;

(iii)

energija iz obnovljivih virov, vključno z vodno energijo, energijo iz biomase, bioplinom, vetrno in sončno energijo, energijo plimovanja in valovanja ter geotermalno energija; in

(iv)

energetski proizvodi, kot so proizvodi iz rafinirane nafte in biogoriva;

11.

„posebno telo“ je telo, ki je v skladu z zakonodajo Unije na področju energije pooblaščeno za pripravo in sprejetje večletnih razvojnih načrtov omrežij in investicijskih načrtov za energetsko infrastrukturo za celotno Unijo, kot sta Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo („ENTSO-E“) iz člena 4 Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (5) in Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za plin („ENTSO-G“) iz člena 4 Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (6).

Člen 3

Uradno obveščanje o podatkih

1.   Ob ohranjanju sorazmernosti bremena zbiranja podatkov in poročanja o njih države članice ali subjekt, ki ga pooblastijo za to nalogo, zbirajo vse podatke in informacije, določene v tej uredbi od 1. januarja 2011 in od takrat naprej vsaki dve leti.

O podatkih in relevantnih projektnih informacijah, določenih v tej uredbi, uradno obvestijo Komisijo leta 2011, ki je prvo poročevalsko leto in od takrat naprej vsaki dve leti. To uradno obvestilo se predloži v zbirni obliki, razen v primeru podatkov in relevantnih informacij v zvezi s projekti čezmejnega prenosa.

Države članice ali subjekti, ki jih pooblastijo za to nalogo, uradno obvestijo o zbranih podatkih in relevantnih projektnih informacijah do 31. julija zadevnega poročevalskega leta.

2.   Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti so izvzeti od obveznosti iz odstavka 1 pod pogojem in kolikor je v skladu z zakonodajo Unije na področju energije in Pogodbo Euratom:

(a)

zadevna država članica, oziroma njen pooblaščeni subjekt, Komisijo že uradno obvestila o zahtevanih podatkih oziroma informacijah, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe, in navedla datum uradnega obvestila in zadevni pravni predpis; ali

(b)

posebno telo zadolženo za pripravo večletnega investicijskega načrta za energetsko infrastrukturo na ravni Unije in v ta namen zbira podatke in informacije, ki so enakovredni zahtevam iz te uredbe. V tem primeru in za namene te uredbe posebno telo Komisijo uradno obvesti o vseh zadevnih podatkih in informacijah.

Člen 4

Viri podatkov

Zadevna podjetja pred 1. junijem vsakega poročevalskega leta uradno obvestijo države članice na katerih ozemlju načrtujejo izvajanje investicijskih projektov, oziroma pooblaščene subjekte teh držav članic, o podatkih ali informacijah iz člena 3. Podatki ali informacije iz uradnega obvestila odražajo stanje investicijskih projektov dne 31. marca zadevnega poročevalskega leta.

Vendar se pododstavek 1 ne uporablja za podjetja, za katera se zadevna država članica odloči, da bo uporabila druga sredstva za pošiljanje podatkov oziroma informacij iz člena 3 Komisiji.

Člen 5

Vsebina obvestila

1.   V uradnem obvestilu iz člena 3 je za vrste investicijskih projektov iz Priloge, kadar je to primerno, navedeno:

(a)

obseg zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo;

(b)

vrsto in glavne značilnosti infrastrukture ali zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo, pa tudi lokacijo projektov čezmejnega prenosa, če to ustreza;

(c)

leto predvidenega začetka obratovanja;

(d)

uporabljeno vrsto energetskega vira;

(e)

instalacije, s katerimi se bo mogoče odzivati na krizo pri zanesljivi oskrbi, na primer opremo za povratne tokove ali za prehod na drugo gorivo; in

(f)

opremo sistemov za zajemanje ogljika ali mehanizme za zajemanje in shranjevanje ogljika za naknadno opremljanje.

2.   Glede katere koli predlagane opustitve obratovanja zmogljivosti obvestilo iz člena 3 navaja:

(a)

lastnosti in zmogljivosti zadevne infrastrukture in

(b)

leto predvidene opustitve obratovanja.

3.   Vsako uradno obvestilo iz člena 3 po potrebi navaja celotni obseg instaliranih zmogljivosti proizvodnje, prenosa in skladiščenja, ki se uporabljajo ob začetku zadevnega poročevalskega leta ali katerih delovanje je prekinjeno za obdobje, daljše od treh let.

Države članice, njihovi pooblaščeni subjekti ali posebno telo iz člena 3(2)(b) lahko k svojemu obvestilu doda relevantne pripombe, na primer pripombe o zamudah ali ovirah pri izvajanju investicijskih projektov.

Člen 6

Kakovost in količina podatkov

1.   Države članice, njihovi pooblaščeni subjekti ali, kadar je to primerno, posebna telesa, si prizadevajo za zagotovitev kakovosti, relevantnosti, natančnosti, jasnosti, pravočasnosti in usklajenosti podatkov in informacij, o katerih uradno obveščajo Komisijo.

V primeru, da o podatkih in informacijah uradno obveščajo posebna telesa, se tem podatkom in informacijam lahko priložijo ustrezne pripombe držav članic.

2.   Komisija lahko objavi podatke in informacije, ki so ji bili poslani v skladu s to uredbo, zlasti v analizah iz člena 10(3), pod pogojem, da so podatki in informacije objavljeni v zbirni obliki in da nobenih podrobnosti glede posameznih podjetij in instalacij ni mogoče razkriti ali jih ugotoviti s sklepanjem.

3.   Države članice, Komisija ali njihovi pooblaščeni subjekti ohranijo zaupnost komercialno občutljivih podatkov ali informacij, ki jih imajo.

Člen 7

Izvedbene določbe

Komisija v mejah, določenih s to uredbo, do 31. oktobra 2010 sprejme določbe, potrebne za izvajanje te uredbe, glede oblike in drugih tehničnih podrobnosti uradnega obveščanja o podatkih in informacijah, navedenih v členih 3 in 5.

Člen 8

Obdelava podatkov

Komisija je odgovorna za razvijanje, shranjevanje, upravljanje in vzdrževanje virov IT, potrebnih za sprejemanje, shranjevanje in obdelavo podatkov oziroma informacij o energetski infrastrukturi, o katerih je bila v skladu s to uredbo uradno obveščena.

Člen 9

Varstvo posameznikov pri obdelavi podatkov

Ta uredba ne posega v zakonodajo Unije in zlasti ne spreminja obveznosti držav članic glede obdelave osebnih podatkov, določenih v Direktivi 95/46/ES, ali obveznosti, ki jih imajo institucije in organi Unije na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 glede obdelave osebnih podatkov, ki jo izvajajo pri izpolnjevanju svojih nalog.

Člen 10

Spremljanje in poročanje

1.   Na podlagi poslanih podatkov in informacij ter, kadar je primerno, katerih koli drugih podatkovnih virov, vključno s podatki, ki jih Komisija kupi, in ob upoštevanju zadevnih analiz, kot so večletni razvojni načrti omrežij za plin in električno energijo, Komisija vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru pošlje med-sektorsko analizo strukturnega razvoja in razvojnih možnosti energetskega sistema Unije in jo objavi. Namen te analize je zlasti:

(a)

določiti potencialna prihodnja neskladja med povpraševanjem in ponudbo na področju energije, ki so pomembni z vidika energetske politike Unije;

(b)

ugotavljati ovire za vlaganje in spodbujati najboljše prakse za njihovo odstranjevanje in

(c)

povečati preglednost za udeležence in morebitne nove udeležence na trgu.

Komisija lahko na podlagi teh podatkov in informacij pripravi tudi kakršno koli posebno analizo, ki je po njenem mnenju potrebna ali primerna.

2.   Pri pripravi analiz iz odstavka 1 lahko Komisiji pomagajo strokovnjaki iz držav članic in/ali kateri koli drugi strokovnjaki, poklicna združenja s posebnim znanjem z zadevnega področja.

Komisija omogoči vsem državam članicam, da predložijo pripombe o osnutku analize.

3.   Komisija o analizi razpravlja z zainteresiranimi stranmi, kot so ENTSO-E, ENTSO-G, koordinacijska skupina za plin in skupina za preskrbo z nafto.

Člen 11

Pregled

Do 23. julija 2015 Komisija pregleda izvajanje te uredbe in predloži poročilo o rezultatih tega pregleda Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija v pregledu med drugim preuči, ali bi bilo mogoče razširiti področje uporabe, da bi to zajemalo tudi pridobivanje plina, nafte in premoga.

Člen 12

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 736/96 se razveljavi.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 24. junija 2010

Za Svet

Predsednik

J. BLANCO LÓPEZ


(1)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(3)  UL L 326, 17.12.1996, str. 13.

(4)  UL L 102, 25.4.1996, str. 1.

(5)  UL L 211, 14.8.2009, str. 15.

(6)  UL L 211, 14.8.2009, str. 36.


PRILOGA

INVESTICIJSKI PROJEKTI

1.   NAFTA

1.1   Rafiniranje

Destilacijski obrati z zmogljivostjo najmanj 1 milijon ton na leto,

povečanje destilacijske zmogljivosti na več kot 1 milijon ton na leto,

obrati za preoblikovanje/razbijanje („reforming/kreking“) z zmogljivostjo najmanj 500 ton na dan,

obrati za razžvepljevanje ostankov kurilnega olja/plinskega olja/osnovnih surovin//drugih naftnih proizvodov.

Kemijski obrati, ki ne proizvajajo kurilnega olja in/ali motornih goriv ali ki jih proizvajajo le kot stranske proizvode, so izključeni.

1.2   Prenos

Naftovodi za surovo nafto z zmogljivostjo najmanj 3 milijonov metričnih ton na leto in razširitev ali podaljšanje teh naftovodov za najmanj 30 kilometrov,

cevovodi za naftne proizvode z zmogljivostjo najmanj 1,5 milijonov ton na leto in razširitev ali podaljšanje teh cevovodov za najmanj 30 kilometrov,

cevovodi, ki pomenijo bistvene povezave v nacionalnih ali mednarodnih povezovalnih omrežjih, in cevovodi ter projekti skupnega pomena, določeni v smernicah iz člena 171 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (1).

Izključeni so cevovodi za vojaške namene in tisti, ki oskrbujejo obrate izven področja uporabe točke 1.1.

1.3   Skladiščenje

Skladiščne instalacije za surovo nafto in naftne proizvode (instalacije z zmogljivostjo najmanj 150 000 m3 oziroma, v primeru cistern, z zmogljivostjo najmanj 100 000 m3).

Izključene so cisterne za vojaške namene in tiste, ki oskrbujejo obrate izven področja uporabe točke 1.1.

2.   PLIN

2.1   Prenos

Plinovodi za prenos plina, pa tudi zemeljskega plina in bioplina, ki so del omrežja, ki v glavnem zajema visokotlačne plinovode, vanj pa niso zajeti ne plinovodi, ki so del pridobivalnega plinovodnega omrežja, ne visokotlačni plinovodi, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo zemeljskega plina,

plinovodi in projekti skupnega interesa, opredeljeni v smernicah iz člena 171 PDEU (2).

2.2   Terminali za utekočinjeni zemeljski plin

Terminali za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina z zmogljivostjo ponovnega uplinjanja najmanj 1 milijarde m3 letno.

2.3   Skladiščenje

Skladiščne instalacije, povezane s prenosnimi cevovodi iz točke 2.1.

Izključeni so plinovodi, terminali in instalacije za vojaške namene in za oskrbo kemijskih obratov, ki ne proizvajajo energentov ali ki jih proizvajajo le kot stranske proizvode.

3.   ELEKTRIČNA ENERGIJA

3.1   Proizvodnja

Termoelektrarne in jedrske elektrarne (generatorji z zmogljivostjo 100 MWe ali več),

naprave za proizvodnjo električne energije iz biomase/tekočih biogoriv/odpadkov (z zmogljivostjo 20 MW ali več),

elektrarne s soproizvodnjo električne energije in uporabne toplote (naprave z električno zmogljivostjo 20 MW ali več),

hidroelektrarne (naprave z zmogljivostjo 30 MW ali več),

vetrne elektrarne z zmogljivostjo 20 MW ali več,

naprave na koncentrirano toplotno sončno energijo in geotermalno energijo (z zmogljivostjo 20 MW ali več),

fotonapetostne naprave (z zmogljivostjo 10 MW ali več).

3.2   Prenos

Nadzemni prenosni vodi, če so bili načrtovani za napetost, ki se običajno uporablja na nacionalni ravni za povezovalne daljnovode, in če so bili načrtovani za napetost 220 kV ali več,

podzemni in podmorski prenosni kabli, če so bili načrtovani za napetost 150 kV ali več,

projekti skupnega interesa, določeni v smernicah iz člena 171 PDEU (3).

4.   BIOGORIVO

4.1   Proizvodnja

Instalacije za proizvodnjo ali rafiniranje biogoriv (instalacije z zmogljivostjo najmanj 50 000 ton na leto).

5.   OGLJIKOV DIOKSID

5.1   Prenos

Cevovodi za CO2, povezani s proizvodnimi instalacijami iz točk 1.1 in 3.1.

5.2   Skladiščenje

Skladiščne instalacije (skladiščne lokacije ali skladiščni kompleksi z zmogljivostjo skladiščenja 100 kt ali več).

Izključene so skladiščne instalacije, namenjene raziskovanju ali tehnološkemu razvoju.


(1)  Odločba št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja (UL L 262, 22.9.2006, str. 1) je bila sprejeta v skladu s členom 155 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(2)  Odločba št. 1364/2006/ES je bila sprejeta v skladu s členom 155 Pogodbe ES.

(3)  Odločba št. 1364/2006/ES je bila sprejeta v skladu s členom 155 Pogodbe ES.


Top