Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010D0670

    2010/670/EU: Sklep Komisije z dne 3. novembra 2010 o merilih in ukrepih za financiranje komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO 2 , ter demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije v skladu s sistemom za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, vzpostavljenim z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7499)

    UL L 290, 6.11.2010, p. 39–48 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 22/11/2017

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/670/oj

    6.11.2010   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 290/39


    SKLEP KOMISIJE

    z dne 3. novembra 2010

    o merilih in ukrepih za financiranje komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije v skladu s sistemom za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, vzpostavljenim z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

    (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7499)

    (2010/670/EU)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 10a(8) Direktive,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Evropski svet je junija 2008 pozval Komisijo, naj čim prej pripravi mehanizem za spodbujanje naložb držav članic in zasebnega sektorja, da se do leta 2015 zagotovita izgradnja in delovanje do 12 predstavitvenih obratov za varno zajemanje in shranjevanje CO2 („CCS“).

    (2)

    Člen 10a(8) Direktive 2003/87/ES določa mehanizem za financiranje komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okolju varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2 (v nadaljnjem besedilu: demonstracijski projekti CCS), ter demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije (v nadaljnjem besedilu: demonstracijski projekti OVE). Da se zagotovi nemoteno delovanje tega mehanizma, je treba določiti pravila in merila za izbiranje in izvajanje teh projektov ter osnovna načela monetizacije pravic in upravljanja prihodkov.

    (3)

    Komisija je 7. oktobra 2009 sprejela Sporočilo z naslovom „Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika“ (2), v katerem je poudarjena vloga financiranja v skladu s tem sklepom za izvajanje evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET), kar zadeva potrebne demonstracijske projekte.

    (4)

    Za financiranje v skladu s tem sklepom mora biti izpolnjen pogoj, da Komisija odobri vse elemente državne pomoči v skupnem finančnem prispevku iz javnih virov v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe, s čimer se zagotovi, da je financiranje omejeno na obseg, ki je potreben za izvajanje in delovanje projekta, ob upoštevanju mogočih negativnih učinkov na konkurenco. Države članice morajo zato Komisijo obvestiti o kakršnem koli financiranju, ki vključuje državno pomoč, v skladu s členom 108(3) Pogodbe, da omogočijo uskladitev izbirnega postopka v skladu s tem sklepom z oceno državne pomoči.

    (5)

    Financiranje, ki se zagotovi v skladu s tem sklepom, ni del splošnega proračuna Evropske unije. Zato se lahko združi s financiranjem z drugimi instrumenti, vključno s strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom ter Evropskim energetskim programom za oživitev (EEPO). Lahko se združi tudi s financiranjem posojil, zagotovljenim v okviru Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF), ki sta ga ustanovila Unija in Evropska investicijska banka (EIB).

    (6)

    Da se prepreči tekmovanje s podeljevanjem subvencij med državami članicami, je treba znesek financiranja v skladu s tem sklepom določiti na 50 % ustreznih stroškov, razen če bi skupni znesek financiranja v skladu s tem sklepom presegel omejitev 15 % vseh razpoložljivih pravic, kot je navedeno v Direktivi 2003/87/ES, pri čemer je treba financiranje omejiti na 15 % skupnih razpoložljivih pravic. Financiranje mora dopolnjevati tudi izdatno sofinanciranje, ki ga zagotovi upravljavec. Da projekti, ki se financirajo na podlagi EEPO, ne bi bili deležni prednostne obravnave, je treba financiranje v skladu s tem sklepom zmanjšati za znesek financiranja, prejet iz EEPO.

    (7)

    Demonstracijskega programa EU, v katerega so vključeni najboljši projekti z najrazličnejših tehnoloških področij na geografsko uravnoteženih lokacijah na ozemljih držav članic, v njihovih izključnih ekonomskih conah in epikontinentalnih pasovih, ni mogoče dovolj uspešno vzpostaviti, če se projekti izberejo na nacionalni ravni. Izbiranje mora zato potekati na ravni Unije. Da se zagotovi skladnost z nacionalnimi postopki izbiranja in financiranja, morajo biti države članice odgovorne za zbiranje vlog za financiranje od sponzorjev in ocenjevanje projektov na podlagi meril za upravičenost, določenih v tem sklepu. Ker bodo države članice večinoma sofinancirale projekte, ki se bodo financirali v skladu s tem sklepom, morajo imeti možnost za odločitev, katere projekte bi rade podprle in katere vloge bi predložile v izbirni postopek na ravni Unije. Predložitev teh vlog ni namenjena nadomestitvi priglasitve državne pomoči, kadar financiranje vsebuje element državne pomoči. Vloga držav članic mora biti dodatno okrepljena s ponovnim posvetovanjem z zadevnimi državami članicami, da potrdijo, kjer je to primerno, vrednost in sestavo skupnega prispevka javnega financiranja, in s predložitvijo osnutka seznama izbranih projektov Odboru za podnebne spremembe, vključno s kakovostjo projektov, preden se sprejmejo odločitve o dodelitvi.

    (8)

    Komisija je EIB zaradi njenega strokovnega znanja in izkušenj pri izbiranju in financiranju projektov zaprosila za sodelovanje pri izvajanju tega sklepa. EIB je soglašala, da bo na zahtevo Komisije, v njenem imenu in za njen račun opravljala nekatere naloge v zvezi z izbiranjem projektov, monetizacijo pravic in upravljanjem prihodkov. Posebne pogoje sodelovanja, vključno s plačilom EIB, je treba določiti v sporazumu, sklenjenem med Komisijo in EIB, ki ga morajo odobriti organi odločanja EIB. EIB je treba stroške opravljanja teh nalog povrniti iz dohodka, ustvarjenega pri upravljanju prihodkov.

    (9)

    Razpoložljive prihodke iz 300 milijonov pravic je treba dodeliti v dveh krogih razpisov za oddajo predlogov, da se po eni strani zrelim projektom omogoči prejetje financiranja že v prvem krogu in da se po drugi strani v drugem krogu zagotovi možnost odpravljanja kakršnega koli tehničnega ali geografskega neravnovesja. Kadar v posamezni podkategoriji projektov v prvem krogu ni ustrezne konkurence, je treba odločitve o dodelitvi v zadevni podkategoriji preložiti na drugi krog, da se čim učinkoviteje uporabijo sredstva na podlagi tega sklepa.

    (10)

    Financiranje v skladu s tem sklepom je lahko namenjeno samo projektom, pri katerih se uporabljajo tehnologije, ki so inovativne v primerjavi z najsodobnejšimi ključnimi vejami posameznih tehnologij. Te tehnologije še ne smejo biti na voljo za komercialno uporabo, morajo pa biti dovolj zrele za predstavitev v predkomercialni fazi. Imeti morajo primerne možnosti za uspešno predstavitev ob upoštevanju, da se ni mogoče izogniti tehnološkemu tveganju, predlagani obseg predstavitve pa mora biti tak, da se zaradi nadaljnjega povečanja obsega ne pričakujejo večje dodatne težave. Omogočati morajo tudi visoko raven ponovljivosti in torej zagotavljati dobre možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje CO2 v Uniji in na svetu. Zato so lahko do financiranja upravičeni samo projekti, ki so uvrščeni v posebne kategorije projektov in ki izpolnjujejo posebne zahteve iz tega sklepa.

    (11)

    Za zagotovitev tehnološke raznolikosti je treba v prvem krogu razpisov za oddajo predlogov financirati 8 demonstracijskih projektov CCS (z najmanj enim in največ tremi projekti v vsaki kategoriji projektov, najmanj tremi s shranjevanjem v rezervoar za ogljikovodike in najmanj tremi s shranjevanjem v slanem vodonosniku) in en projekt v prvem krogu razpisov za oddajo predlogov je treba financirati iz vsake podkategorije projektov OVE. Če je na voljo dovolj sredstev, naj bi bilo mogoče financirati več projektov, pri tem pa ohranjati ravnovesje med demonstracijskimi projekti CCS in OVE. Poleg tega se lahko zaradi zagotavljanja geografskega ravnovesja v eni državi članici financira najmanj eden in največ trije projekti. Projekti, ki naj bi potekali na ozemljih več držav članic, pa zaradi svoje narave s tem merilom ne smejo biti omejeni.

    (12)

    Načeloma je treba izbrati projekte, ki stroškovno najučinkoviteje izpolnjujejo zahteve po številu projektov po posameznih kategorijah.

    (13)

    Za zagotovitev, da izbrani projekti začnejo delovati skladno z načrti, sredstva pa se učinkovito uporabijo, morajo biti odločitve o dodelitvi odvisne od tega, ali se v določenem obdobju po njihovem sprejetju izdajo vsa ustrezna nacionalna dovoljenja v skladu z ustreznimi zahtevami zakonodaje Unije, sponzorji pa sprejmejo končne odločitve o naložbah.

    (14)

    Države članice morajo za projekte izplačati prihodke na podlagi pravno zavezujočih instrumentov. V skladu z zahtevami Direktive 2003/87/ES je treba izplačilo za demonstracijske projekte CCS opraviti letno na podlagi količine shranjenega CO2, ki se sporoči, spremlja in preveri v skladu z Direktivo 2003/87/ES, za projekte OVE pa na podlagi količine proizvedene energije. Kadar države članice zagotavljajo vračilo presežka finančnih sredstev, pa je treba omogočiti, da se finančna sredstva za projekt delno ali v celoti izplačajo, preden ta začne delovati. Glede na poseben pomen izmenjave znanja v okviru demonstracijskega programa se lahko sredstva izplačajo samo, če so izpolnjene zahteve glede izmenjave znanja.

    (15)

    Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

    SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Vsebina

    Ta sklep določa pravila in merila za:

    1.

    izbiranje komercialnih demonstracijskih projektov katerih cilj je okolju varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2 („demonstracijski projekti CCS“) in demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije („demonstracijski projekti OVE“) iz Direktive 2003/87/ES;

    2.

    monetizacijo pravic iz Direktive 2003/87/ES za podpiranje demonstracijskih projektov CCS in OVE, ter upravljanje s tem povezanih prihodkov;

    3.

    izplačilo prihodkov in izvajanje demonstracijskih projektov CCS in OVE.

    Ta sklep, vključno z določbami v povezavi z monetizacijo pravic, ne vpliva na druge izvedbene akte, sprejete v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

    Člen 2

    Načela

    1.   Pravic iz rezerve za nove udeležence iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES je 300 milijonov.

    2.   Demonstracijski projekti CCS in OVE za financiranje v skladu s tem sklepom se izbirajo v dveh krogih razpisov za oddajo predlogov, ki ju organizira Komisija in sta naslovljena na države članice, pri čemer prvi krog razpisov za oddajo predlogov zajema ekvivalent 200 milijonov pravic, drugi krog razpisov za oddajo predlogov pa ekvivalent 100 milijonov pravic in preostale pravice iz prvega kroga razpisa za oddajo predlogov.

    3.   Ob upoštevanju četrtega stavka četrtega pododstavka člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES znaša financiranje v skladu s tem sklepom 50 % zadevnih stroškov. Če je skupni zahtevek za javno financiranje manj kot 50 % zadevnih stroškov, se celotni zahtevek za javno financiranje financira v skladu s tem sklepom.

    Kadar pa je financiranje v skladu s tem sklepom združeno s financiranjem iz Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO), se financiranje v skladu s tem sklepom zmanjša za znesek financiranja, prejet iz EEPO.

    Člen 3

    Zadevni stroški

    1.   Za namene člena 2(3) se uporabljajo pravila iz odstavkov 2 do 5 tega člena.

    2.   Zadevni stroški demonstracijskih projektov CCS so tisti naložbeni stroški, ki jih ima projekt zaradi uporabe CCS, brez sedanje neto vrednosti najboljše ocene koristi in stroškov poslovanja zaradi uporabe CCS v prvih 10 letih delovanja.

    3.   Zadevni stroški demonstracijskih projektov OVE so tisti dodatni naložbeni stroški, ki jih ima projekt zaradi uporabe inovativne tehnologije obnovljive energije, brez sedanje neto vrednosti najboljše ocene koristi in stroškov poslovanja, ki nastanejo v prvih 5 letih delovanja, v primerjavi s konvencionalno proizvodnjo z enako zmogljivostjo v smislu učinkovite proizvodnje energije.

    4.   Naložbeni stroški iz odstavkov 2 in 3 zajemajo naložbene stroške v zemljišče, obrat in opremo.

    Naložbeni stroški se lahko nanašajo tudi na naložbe v prenos tehnologije in operativne licence za uporabo znanja in izkušenj (v nadaljnjem besedilu: neopredmetena sredstva), kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

    (a)

    neopredmetena sredstva se lahko štejejo za amortizacijska sredstva;

    (b)

    nakup neopredmetenih sredstev se opravi pod tržnimi pogoji po najnižji mogoči ceni;

    (c)

    neopredmetena sredstva ostanejo v prejemnikovem podjetju vsaj pet let.

    Če se neopredmetena sredstva prodajo pred iztekom petih let iz točke (c) drugega pododstavka, se donos od prodaje odšteje od zadevnih stroškov.

    5.   Neto stroški in koristi poslovanja iz odstavkov 2 in 3 temeljijo na najboljši oceni poslovnih odhodkov, ki jih ima projekt v zvezi s proizvodnimi stroški, pri tem pa se upoštevajo tudi vse dodatne koristi, ki izhajajo iz programov podpore, tudi če ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe, stroški, do katerih ni prišlo, in obstoječi ukrepi davčnih spodbud.

    Člen 4

    Vloga EIB

    Evropska investicijska banka (EIB) opravlja svoje naloge v skladu s tem sklepom na zahtevo Komisije, v njenem imenu in za njen račun. Komisija odgovarja tretjim osebam.

    EIB se stroški za opravljanje teh nalog povrnejo iz dohodka, ustvarjenega pri upravljanju prihodkov.

    Komisija in EIB skleneta sporazum, v katerem določita posebne pogoje, v skladu s katerimi EIB opravlja svoje naloge.

    Člen 5

    Izbirni postopek

    1.   Razpisi za oddajo predlogov se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

    2.   Države članice zbirajo vloge za financiranje za projekte, ki naj bi potekali na njihovem ozemlju.

    Kadar pa naj bi projekt potekal na ozemljih več držav članic (v nadaljnjem besedilu: čezmejni projekt), država članica, ki prejme vlogo za financiranje, o tem obvesti druge zadevne države članice in z drugimi državami članicami sodeluje, da sprejmejo skupno odločitev o predložitvi tega projekta s strani države članice, ki prejme vlogo za financiranje.

    3.   Države članice ocenijo, ali projekt izpolnjuje merila za upravičenost iz člena 6. Če projekt izpolnjuje merila in ga država članica podpira, zadevna država članica predloži predlog EIB in o tem obvesti Komisijo.

    Država članica ob predložitvi predlogov za financiranje za vsak projekt predloži naslednje informacije:

    (a)

    zadevne stroške v eurih v skladu s členom 2(3);

    (b)

    skupni zahtevek za javno financiranje v eurih, ki je enak zadevnim stroškom, od katerih se odšteje kakršen koli prispevek upravljavca k tem stroškom;

    (c)

    najboljšo oceno trenutne neto vrednosti dodatnih koristi zaradi programov podpore, izračunanih v skladu s členom 3(5);

    (d)

    za demonstracijske projekte CCS predvideno skupno količino shranjenega CO2 v prvih desetih letih delovanja, ali, za demonstracijske projekte OVE predvideno skupno količino proizvedene energije v prvih petih letih delovanja.

    Države članice Komisijo obvestijo tudi o vsakem financiranju projekta, ki vključuje državno pomoč, v skladu s členom 108(3) Pogodbe, da omogočijo uskladitev izbirnega postopka z ocenjevanjem državne pomoči.

    4.   EIB na podlagi predlogov, predloženih v skladu z odstavkom 3 tega člena, oceni finančno in tehnično upravičenost (potrebno finančno in tehnično skrbnost) projekta v skladu s členom 7.

    Kadar je ta ocena pozitivna, EIB v skladu s členom 8 Komisiji predloži priporočila za odločitve o dodelitvi.

    5.   Komisija na podlagi priporočil iz odstavka 4 po ponovnem posvetovanju z zadevnimi državami članicami, da potrdijo, kjer je to primerno, vrednost in sestavo skupnega prispevka javnega financiranja, in po mnenju Odbora za podnebne spremembe v skladu s členom 3 Sklepa Sveta 1999/468/ES (3) sprejme odločitve o dodelitvi, naslovljene na zadevne države članice, v njih pa v eurih navede dodeljene zneske financiranja za zadevne projekte.

    Člen 6

    Merila za upravičenost

    1.   Projekt je upravičen do sredstev, kadar so izpolnjena naslednja merila:

    (a)

    projekt mora spadati v eno od kategorij iz dela A Priloge I;

    (b)

    projekt mora izpolnjevati zahteve iz dela B Priloge I;

    (c)

    projekti, navedeni v delu A.II Priloge I, morajo biti inovativne narave. Obstoječe, uveljavljene tehnologije niso upravičene.

    2.   Kadar država članica ne more predložiti predlogov za projekte iz katere koli podkategorije, navedene v delu A.II Priloge I, ki izpolnjujejo ustrezne prage EIB v skladu s členom 5(3), lahko ta država članica predloži predloge za projekte pod ustreznimi pragi za katero od zadevnih podkategorij in jo je z odstopanjem od odstavka 1 treba upoštevati kot upravičeno do financiranja.

    Člen 7

    Potrebna finančna in tehnična skrbnost

    EIB oceni potrebno skrbnost vseh predlaganih projektov v skladu s pogoji, določenimi v razpisih za oddajo predlogov iz člena 5(1), v to oceno pa so vključeni vsaj naslednji vidiki:

    1.

    tehnični obseg;

    2.

    stroški;

    3.

    financiranje;

    4.

    izvajanje;

    5.

    delovanje;

    6.

    vpliv na okolje;

    7.

    postopki naročil.

    Člen 8

    Izbira projektov

    1.   Financira se osem projektov iz dela A.I Priloge I in en projekt iz vsake podkategorije projektov, določenih v delu A.II Priloge I.

    Kadar pa je na voljo dovolj sredstev, pa se lahko ob ohranjanju ravnovesja med demonstracijskimi projekti CCS in OVE financira več projektov.

    Kadar sta v posamezni podkategoriji predložena največ dva predloga, Komisija oceni možne učinke omejenega števila predlogov na konkurenco ob izbiri na podlagi tega sklepa, in kadar je to ustrezno, lahko odločitve o dodelitvi v zadevni podkategoriji preloži na drugi krog razpisov za oddajo predlogov.

    2.   Projekte je treba razvrstiti glede na večanje stroškov na enoto. Demonstracijski projekti CCS se razvrstijo kot enotna skupina. Demonstracijski projekti OVE se razvrstijo po posameznih podkategorijah, ki so določene v delu A.II Priloge I.

    Za namene prvega pododstavka se stroški na enoto izračunajo kot vsota zneskov, določenih v členu 5(3)(b) in (c) deljena s skupno količino shranjenega CO2 v prvih desetih letih delovanja pri demonstracijskih projektih CCS, ali kot predvidena skupna količina proizvedene energije v prvih petih letih delovanja pri demonstracijskih projektih OVE.

    Kadar zadevna država članica v skladu s členom 5(5) potrdi, da ima zadosti javnih sredstev za demonstracijske projekte CCS, se izberejo najvišje razvrščeni projekti glede na razvrstitev, če so izpolnjena vsa naslednja merila:

    (a)

    v vsaki kategoriji projektov je izbran najmanj en projekt in največ trije projekti;

    (b)

    izbrani so najmanj trije projekti s shranjevanjem v rezervoar za ogljikovodike;

    (c)

    izbrani so najmanj trije projekti s shranjevanjem v slanem vodonosniku.

    Kadar ta merila niso izpolnjena, se v izboru obravnavani projekt ne izbere, za izbor pa se obravnava naslednji najvišje razvrščeni projekt. Ta postopek se ponavlja, dokler se ne izbere osem projektov.

    Kadar zadevna država članica v skladu s členom 5(5) potrdi, da obstaja zadosti javnih sredstev za demonstracijske projekte OVE, se izberejo najvišje razvrščeni projekti v vsaki podkategoriji. Kadar v katerem od razpisov za oddajo predlogov ni upravičenih ter finančno in tehnično sposobnih projektov v eni ali več podkategorijah projektov, se financira ustrezno število dodatnih projektov v drugih podkategorijah iste kategorije projektov. Podrobnosti so določene v razpisu za oddajo predlogov v skladu s členom 5(1).

    Izbrani demonstracijski projekti CCS skupaj sestavljajo „skupino CCS“, izbrani demonstracijski projekti OVE pa skupaj sestavljajo „skupino OVE“.

    3.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar je celotni zahtevani znesek financiranja v skladu s tem sklepom višji od razpoložljivih sredstev, se število izbranih projektov zmanjša, tako da se zahtevani znesek financiranja zmanjša v enakem razmerju v vseh skupinah iz tretjega in petega pododstavka odstavka 2.

    V vsaki skupini se najprej razveljavi izbira projekta z najvišjimi stroški na enoto, temu sledi razveljavitev izbire projekta z najvišjimi stroški na enoto v drugi kategoriji. Postopek se ponavlja, dokler razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za zahtevano financiranje.

    4.   Če so bili v skladu s členom 5(3) predlogi predloženi EIB in če je EIB Komisiji priporočila odločitve o dodelitvi v skladu s členom 5(4), se financira najmanj en projekt in največ trije v eni državi članici.

    Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za čezmejne projekte.

    Člen 9

    Odločitve o dodelitvi

    Odločitve o dodelitvi so odvisne od tega, ali se v 24 mesecih po sprejetju odločitev o dodelitvah izdajo vsa ustrezna nacionalna dovoljenja v skladu z ustreznimi zahtevami zakonodaje Unije, Komisija odobri vsako državno pomoč dodeljeno v zvezi s projektom, sponzorji pa sprejmejo končne odločitve o naložbah.

    Glede demonstracijskih projektov CCS s shranjevanjem v slanem vodonosniku so odločitve o dodelitvi odvisne od tega, ali se v 36 mesecih po sprejetju odločitev o dodelitvah izdajo vsa ustrezna nacionalna dovoljenja v skladu z ustreznimi zahtevami zakonodaje Unije, Komisija odobri vsako državno pomoč, dodeljeno v zvezi s projektom, sponzorji pa sprejmejo končne odločitve o naložbah.

    Odločitve o dodelitvi izgubijo pravni učinek, kadar pogoji iz prvega ali drugega odstavka niso izpolnjeni.

    Člen 10

    Monetizacija pravic in upravljanje prihodkov

    1.   Komisija za namene monetizacije pravic in upravljanja prihodkov deluje v imenu držav članic.

    2.   Države članice in Komisija zagotovijo, da se 300 milijonov pravic iz člena 2(1) prenese na EIB za monetizacijo in upravljanje prihodkov.

    3.   EIB proda pravice za prvi krog razpisov za oddajo predlogov preden Komisija sprejme odločitve o dodelitvi v vsakem krogu razpisov za oddajo predlogov iz člena 5(1).

    EIB upravlja prihodke in jih preda državam članicam, kot se zahteva za izplačilo v skladu s členom 11.

    Člen 11

    Izplačilo prihodkov in uporaba neizplačanih prihodkov

    1.   Države članice izplačajo prihodke sponzorjem projektov na podlagi pravno zavezujočih instrumentov, v katerih je opredeljeno vsaj naslednje:

    (a)

    projekt in dodeljena finančna sredstva v eurih;

    (b)

    datum začetka delovanja;

    (c)

    zahteve glede izmenjave znanja v skladu s členom 12;

    (d)

    zahteve glede izplačila prihodkov v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena;

    (e)

    zahteve glede poročanja v skladu s členom 13;

    (f)

    informacije o pogojih za uporabo odločitve iz člena 9.

    Za prvi krog razpisov za oddajo predlogov iz člena 5(1) je najpoznejši datum začetka delovanja iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka 31. december 2015, razen kadar se zadevna odločitev o dodelitvi sprejme po 31. decembru 2011; v tem primeru je najkasnejši datum začetka delovanja štiri leta od datuma odločitve o dodelitvi.

    2.   Izplačilo se opravlja letno. Izplačani znesek za demonstracijske projekte CCS je količina shranjenega CO2 v zadevnem letu, ki se spremlja, sporoči in preveri v skladu s členoma 14 in 15 Direktive 2003/87/ES, pomnožena s stopnjo financiranja, za demonstracijske projekte OVE pa količina proizvedene energije, pomnožena s stopnjo financiranja.

    Stopnja financiranja se izračuna tako, da se pri demonstracijskih projektih CCS dodeljeno financiranje deli s 75 % predvidene skupne količine shranjenega CO2 v prvih desetih letih delovanja, pri demonstracijskih projektih OVE pa s 75 % predvidene skupne količine proizvedene energije v prvih petih letih delovanja.

    3.   Izplačilo za zadevno leto se opravi samo kadar so izpolnjene zahteve glede izmenjave znanja za to leto.

    4.   Za demonstracijske projekte CCS je izplačevanje omejeno na desetletno obdobje od datuma iz odstavka 1(b), za demonstracijske projekte OVE pa na petletno obdobje od navedenega datuma. Skupna izplačana sredstva ne presegajo dodeljenih finančnih sredstev iz odstavka 1(a).

    5.   Kadar zadevna država članica zagotovi, da bo vse financiranje, ki presega upravičena sredstva, določena v skladu z odstavki 2, 3 in 4, vrnjeno EIB, se lahko sredstva za projekt delno ali v celoti izplača pred začetkom delovanja tega projekta skladno s pogoji iz odločitve o dodelitvi.

    6.   Brez poseganja v drugi odstavek člena 4 se prihodki, ki se projektom ne izplačajo, in dohodek, ustvarjen pri upravljanju prihodkov, uporabijo za sofinanciranje dodatnih demonstracijskih projektov v skladu s tem sklepom do 31. decembra 2015.

    Države članice vrnejo EIB prihodke, ki jih ne izplačajo.

    Morebitna preostala sredstva po 31. decembru 2015 pripadejo državam članicam. Po koncu izplačevanja se prenesejo na države članice v skladu z načeli iz člena 10a(7) Direktive 2003/87/ES.

    Člen 12

    Izmenjava znanja

    Države članice zagotovijo, da si vsi upravljavci projektov, člani konzorcijev, dobavitelji in podizvajalci, ki imajo na podlagi zagotovljenega javnega financiranja precejšnje koristi za razvoj svojih proizvodov ali storitev, izmenjajo informacije o elementih iz Priloge II z drugimi upravljavci projektov, javnimi organi, raziskovalnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in javnostjo v skladu z dodatnimi pogoji, določenimi v razpisih za oddajo predlogov iz člena 5(1).

    Informacije se izmenjujejo na letni ravni, vsebujejo pa vse informacije, ki so bile ustvarjene in obdelane v zadevnem letu.

    Člen 13

    Poročanje držav članic

    Države članice v obdobjih iz člena 11(4) vsako leto do 31. decembra Komisiji predložijo poročila o izvajanju projektov.

    Ta poročila vsebujejo vsaj naslednje informacije o vsakem projektu:

    1.

    količino shranjenega CO2 ali proizvedene čiste energije;

    2.

    izplačana sredstva;

    3.

    kakršne koli večje težave pri izvajanju projekta.

    Člen 14

    Poročilo Komisije

    Komisija po koncu prvega kroga razpisov za oddajo predlogov Odboru za podnebne spremembe poroča o izvedbi tega kroga in navede, ali so zaradi zagotovitve geografskega in tehničnega ravnovesja v drugem krogu razpisov za oddajo predlogov potrebne spremembe tega sklepa.

    Člen 15

    Naslovniki

    Ta sklep je naslovljen na države članice.

    V Bruslju, 3. novembra 2010

    Za Komisijo

    Connie HEDEGAARD

    Članica Komisije


    (1)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

    (2)  COM(2009) 519 konč.

    (3)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


    PRILOGA I

    MERILA ZA UPRAVIČENOST

    A.   KATEGORIJE PROJEKTOV

    I.   Kategorije demonstracijskih projektov CCS (z najnižjimi pragi zmogljivosti  (1) ):

    proizvodnja električne energije: predizgorevanje 250 MW,

    proizvodnja električne energije: poizgorevanje 250 MW,

    proizvodnja električne energije: kisik-gorivo 250 MW,

    industrijska uporaba (a) CCS v rafinerijah s 500 kilo ton na leto (kt/leto) shranjenega CO2 iz enega ali več virov v rafineriji; (b) CCS za cemente peči s 500 kt/leto shranjenega CO2; (c) CCS za primarno proizvodnjo železa in jekla s 500 kt/leto shranjenega CO2; ali (d) CCS za primarno proizvodnjo aluminija s 500 kt/leto shranjenega CO2.

    II.   Inovativni demonstracijski projekti OVE (z najnižjimi količinskimi pragi):

    Energija iz biomase – podkategorije projektov:

    predelava lesne celuloze s pirolizo v vmesne trdne, tekoče ali goste nosilce energije iz biomase z zmogljivostjo 40 kt/leto končnega proizvoda,

    predelava lesne celuloze s praženjem v vmesne trdne, tekoče ali goste nosilce energije iz biomase z zmogljivostjo 40 kt/leto končnega proizvoda,

    predelava lesne celuloze z uplinjanjem v sintetični naravni plin ali sintetični plin in/ali energijo z zmogljivostjo 40 milijonov normalnih kubičnih metrov na leto (M Nm3/leto) končnega proizvoda ali 100 GWh/y električne energije,

    predelava lesne celuloze z uplinjanjem v biogoriva ali tekoča biogoriva in/ali energijo vključno z neposredno ogrevanim uplinjanjem z zmogljivostjo 15 milijonov litrov na leto (Ml/leto) končnega proizvoda ali 100 GWh/y električne energije. Proizvodnja sintetičnega naravnega plina je izključena iz te podkategorije,

    surovine iz lesne celuloze kot je črna lužina in/ali proizvodi iz pirolize ali praženja, z uplinjanjem prilagojenega toka v katera koli biogoriva z zmogljivostjo 40 Ml/y končnega proizvoda,

    predelava lesne celuloze v električno energijo z 48 % učinkovitostjo na osnovi nižje kurilne vrednosti (50 % vlažnost) z zmogljivostjo najmanj 40 MWe,

    predelava lesne celuloze s kemičnimi in biološkimi postopki v etanol in višje alkohole z zmogljivostjo 40 Ml/leto končnega proizvoda,

    predelava lesne celuloze in/ali gospodinjskih odpadkov s kemičnimi in biološkimi postopki v bioplin, biogoriva ali tekoča biogoriva z zmogljivostjo 6 milijonov Nm3/y (milijonov normalnih kubičnih metrov metana na leto) ali 10 Ml/leto končnega proizvoda,

    predelava alg in/ali mikroorganizmov z biološkimi in/ali kemičnimi postopki v biogoriva ali tekoča biogoriva z zmogljivostjo 40 Ml/leto končnega proizvoda.

    Opomba: trajnostna merila kot so določena v Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov se izpolnjuje za biogoriva in tekoča biogoriva, kakor so opredeljena v direktivi.

    Koncentrirana sončna energija – podkategorije projektov:

    sistem paraboličnih korit ali Fresnelovih leč, pri katerem se uporabljajo stopljene soli ali drugi do okolja prijazni tekoči prevodniki toplote, z nazivno zmogljivostjo 30 MW,

    sistem paraboličnih korit ali Fresnelovih leč, ki temelji na neposrednem uparjanju, z nazivno zmogljivostjo 30 MW. Temperatura neposrednega uparjanja mora biti višja od 500 °C,

    sistem stolpa, pri katerem se uporablja parni krožni proces pri zelo visokih temperaturah, (sistem več stolpov ali kombinacija linearnih zbiralnikov in stolpa) z nazivno zmogljivostjo 50 MW,

    sistem stolpa z uporabo zraka pod tlakom s temperaturo nad 750 °C in hibridni sončni sistem s plinsko turbino z nazivno zmogljivostjo 30 MW,

    velike elektrarne s Stirlingovim krožnikom z učinkovitostjo pretvorbe sončne v električno energijo, večjo od 20 %, in nazivno zmogljivostjo najmanj 25 MW.

    Opomba: suho hlajenje, hibridne rešitve in (napredne) rešitve za shranjevanje toplote so lahko vključeni v predstavitvene obrate.

    Fotonapetost – podkategorije projektov:

    velike fotonapetostne elektrarne s koncentratorjem z nazivno zmogljivostjo 20 MW,

    velike fotonapetostne elektrarne z večspojnimi tankoplastnimi silicijevimi celicami z nazivno zmogljivostjo 40 MW,

    velike fotonapetostne elektrarne s celicami Copper indium gallium (di)selenide-a (CIGS) z nazivno zmogljivostjo 40 MW.

    Geotermalna energija – podkategorije projektov:

    izboljšani geotermalni sistemi na poljih natezne napetosti z nazivno zmogljivostjo 5 MWe,

    izboljšani geotermalni sistemi na poljih tlačne napetosti z nazivno zmogljivostjo 5 MWe,

    izboljšani geotermalni sistemi na območjih globoko ležečih kompaktnih sedimentnih in granitnih kamnin ter drugih kristaliničnih struktur z nazivno zmogljivostjo 5 MWe,

    izboljšani geotermalni sistemi na območjih globoko ležečega apnenca z nazivno zmogljivostjo 5 MWe.

    Opomba: upravičeni so tudi projekti za soproizvodnjo toplote in električne (SPTE) energije z enakimi pragi električne zmogljivosti.

    Veter – podkategorije projektov:

    vetrne naprave na morju (najmanjša velikost turbin 6 MW) z nazivno zmogljivostjo 40 MW,

    vetrne naprave na morju (najmanjša velikost turbin 8 MW) z nazivno zmogljivostjo 40 MW,

    vetrne naprave na morju (najmanjša velikost turbin 10 MW) z nazivno zmogljivostjo 40 MW,

    plavajoči vetrni sistemi na morju z nazivno zmogljivostjo 25 MW,

    kopenske vetrne turbine, prilagojene zahtevnemu terenu (kot so gozdovi, gorata območja), z nazivno zmogljivostjo 25 MW,

    kopenske vetrne turbine, prilagojene hladnemu podnebju (delujoče pri temperaturah, nižjih od – 30 °C, in hudi zaledenitvi), z nazivno zmogljivostjo 25 MW.

    Morje – podkategorije projektov:

    naprave za pridobivanje energije iz valovanja z nazivno zmogljivostjo 5 MW,

    naprave za pridobivanje energije iz morja/plimovanja z nazivno zmogljivostjo 5 MW,

    naprave za pretvorbo toplotne energije oceana (OTEC) z nazivno zmogljivostjo 10 MW.

    Vodna energija – podkategorije projektov:

    proizvodnja električne energije z visokotemperaturnimi superprevodnimi generatorji: 20 MW.

    Porazdeljeno upravljanje obnovljive energije (pametna omrežja) – podkategorije projektov:

    upravljanje obnovljive energije ter optimizacija malih in srednje velikih porazdeljenih proizvajalcev električne energije na podeželju, predvsem iz sončne energije: 20 MW za nizkonapetostno omrežje + 50 MW za srednjenapetostno omrežje,

    upravljanje obnovljive energije ter optimizacija malih in srednje velikih porazdeljenih proizvajalcev električne energije na podeželju, predvsem iz energije vetra: 20 MW za nizkonapetostno omrežje + 50 MW za srednjenapetostno omrežje,

    upravljanje obnovljive energije ter optimizacija malih in srednje velikih porazdeljenih proizvajalcev električne energije v urbanem okolju: 20 MW za nizkonapetostno omrežje + 50 MW za srednjenapetostno omrežje.

    Opomba: uporaba aktivnih bremen (električni grelci, toplotne črpalke itd.) ni izključena.

    B.   ZAHTEVE ZA PROJEKTE

    I.   Splošne zahteve

    treba je doseči prage zmogljivosti iz dela A,

    v prvem krogu razpisa za oddajo predlogov morajo projekti izkazati, da je začetek njihovega delovanja, v primeru sprejetja zadevne odločitve o dodelitvi do 31. decembra 2011, razumno pričakovati do 31. decembra 2015,

    zagotovljena morajo biti vsa ustrezna nacionalna dovoljenja za projekt v skladu z ustreznimi zahtevami zakonodaje Unije ali pa morajo že potekati ustrezni postopki za pridobitev dovoljenj in biti na dovolj visoki stopnji, da je v primeru sprejetja zadevne odločitve o dodelitvi do 31. decembra 2011 zagotovljen začetek komercialnega delovanja za prvo tranšo do 31. decembra 2015,

    upravljavec projekta mora sprejeti zavezujoče obveznosti glede izmenjave znanja v skladu z zahtevami iz člena 12,

    projekti so locirani na ozemljih držav članic, v njihovih izključnih ekonomskih conah in epikontinentalnih pasovih.

    II.   Demonstracijski projekti CCS

    pri vsakem projektu je treba opraviti celotni niz (zajetje, prenos in shranjevanje),

    pri vsakem demonstracijskem projektu je treba v fazi zajemanja izvesti toplotno integracijo,

    iz dimnih plinov, ki se zajemajo, je treba zajeti vsaj 85 % CO2,

    vsak projekt mora zajemati neodvisni raziskovalni blok v zvezi z varnostjo skladiščnega prostora in izboljšavo tehnologij spremljanja, zlasti na področju migracije slanice, njenih možnih poti in učinkov.


    (1)  Pragi električne energije CCS so izraženi kot bruto električna moč pred zajemanjem.

    (2)  UL L 140, 5.6.2009, str. 16.


    PRILOGA II

    ZAHTEVE GLEDE IZMENJAVE ZNANJA

    A.   Tehnični podatki in učinkovitost

    zanesljivost

    zajeti CO2

    učinkovitost na različnih ravneh, vključno z razlikami med pričakovano in dejansko učinkovitostjo

    povečanje potrebe po gorivih; potrebe po električni energiji, ogrevanju in hlajenju

    ključni vnosi in iznosi ter zasnova

    opredeljene teme za prihodnje raziskovanje in razvoj

    B.   Stroški

    stroški investicijskega vzdrževanja in poslovanja

    skupni stroški in stroški na enoto (tone shranjenega CO2, proizvedene MWh čiste energije)

    C.   Upravljanje projekta

    zakonodaja/dovoljenja

    upravljanje zainteresiranih strani, tudi vzajemno delovanje z vladami

    načrtovanje

    organizacija projekta

    D.   Vpliv na okolje

    učinkovitost: zmanjšanje emisij CO2 na enoto električne energije

    drugi vplivi na okolje pri nemotenem delovanju

    E.   Zdravje in varnost

    nezgode in skorajšnje nezgode, ki so se zgodile (moteno delovanje)

    sistemi za spremljanje in reševanje težav na področju varnosti

    zdravstvena vprašanja pri nemotenem delovanju

    F.   Zmogljivost skladiščnih prostorov CCS

    modeli in simulacije (razvoj dima CO2 – fronta pritiska)

    rezultati primerjave podatkov iz preteklosti in prilagoditve (presoditi: normalno znotraj deviacijskega razpona ali precejšnja nepravilnost, ki potrebuje ukrepanje)

    obnašanje slanice, ki je bila izpodrinjena zaradi vbrizganja CO2


    Top