9.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 322/14

(1)

Evropska unija si je zastavila cilj vzdrževati in razvijati Unijo kot območje svobode, varnosti in pravice, pri čemer se visoka stopnja varnosti zagotovi s skupnimi ukrepi držav članic na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

(2)

Ta cilj je treba doseči s preprečevanjem kaznivih dejanj in bojem proti njim na podlagi tesnejšega sodelovanja med organi kazenskega pregona v državah članicah, pri čemer se spoštujejo načela in pravila v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami in pravno državo, na katerih temelji Unija in so skupna državam članicam.

(3)

Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih ali kriminalni dejavnosti je ključnega pomena, da lahko organi kazenskega pregona uspešno odkrivajo, preprečujejo in preiskujejo kazniva dejanja ali kriminalne dejavnosti. Skupni ukrepi na področju policijskega sodelovanja v skladu s členom 30(1)(a) Pogodbe pomenijo, da je potrebna obdelava ustreznih informacij, ki bi morala biti urejena z ustreznimi določbami o varstvu osebnih podatkov.

(4)

Zaradi bolj intenzivne izmenjave informacij o forenzičnih dokazih in večje uporabe dokazov iz ene države članice v sodnih postopkih v drugi državi članici je treba določiti skupne standarde za izvajalce forenzičnih dejavnosti.

(5)

Za informacije, pridobljene v forenzičnih postopkih v eni državi članici, lahko trenutno obstaja v drugi državi članici določena stopnja negotovosti glede obravnavanja kako je bil uporabljen določeni predmet, uporabljenih metod in interpretiranja rezultatov.

(6)

Države članice so v točki 3.4(h) Akcijskega načrta Sveta in Komisije o izvajanju Haaškega programa za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (2) poudarile, da je treba do leta 2008 opredeliti standarde kakovosti sodnomedicinskih laboratorijev.

(7)

Posebej pomembno je uvesti skupne standarde za izvajalce forenzičnih dejavnosti v zvezi z občutljivimi osebnimi podatki, kot so profili DNK in daktiloskopski podatki.

(8)

V skladu s členom 7(4) Sklepa Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (3) sprejmejo države članice potrebne ukrepe za zagotovitev integritete profilov DNK, do katerih so omogočile dostop drugim državam članicam ali so jim jih poslale za primerjavo, in zagotovijo skladnost teh ukrepov z mednarodnimi standardi, denimo z EN ISO/IEC 17025 – „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“ (v nadaljnjem besedilu: „EN ISO/IEC 17025“).

(9)

Profili DNK in daktiloskopski podatki se ne uporabljajo le v kazenskih postopkih, ampak so izjemno pomembni tudi pri ugotavljanju identitete žrtev, zlasti po katastrofah.

(10)

Akreditacija izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti, je pomemben korak k varnejši in učinkovitejši izmenjavi forenzičnih informacij v Uniji.

(11)

Akreditacijo podeli nacionalni akreditacijski organ, ki ima izključno pristojnost, da oceni, ali laboratorij izpolnjuje zahteve, določene na podlagi usklajenih standardov. Akreditacijski organ dela v skladu s pooblastili, ki mu jih dodeli država. Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (4) vsebuje natančne določbe o pristojnostih nacionalnih akreditacijskih organov. Med drugimi člen 7 navedene uredbe ureja čezmejno akreditacijo v primerih, ko za akreditacijo lahko zaprosi drug nacionalni akreditacijski organ.

(12)

Sporazum o uporabi skupnega akreditacijskega standarda za analizo znanstvenih dokazov še ne obstaja, kar je pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba odpraviti; zato je treba sprejeti pravno zavezujoč instrument o akreditaciji vseh izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti. Z akreditacijo je zagotovljeno, da so laboratorijske dejavnosti izvedene v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, zlasti EN ISO/IEC 17025, ter v skladu z ustreznimi veljavnimi smernicami.

(13)

Akreditacijski standard vsaki državi članici omogoča, da na lastno željo v svoji nacionalni zakonodaji zahteva izpolnjevanje dopolnilnih standardov pri laboratorijskih dejavnostih.

(14)

Akreditacija bo pomagala vzpostaviti medsebojno zaupanje v veljavnost osnovnih analitičnih metod, ki se uporabljajo. Vendar pa akreditacija ne določa, katera metoda se mora uporabiti; navaja le, da mora uporabljena metoda ustrezati svojemu namenu.

(15)

Vsak ukrep, ki je sprejet izven laboratorija, ne sodi v področje uporabe tega okvirnega sklepa. V področje uporabe tega okvirnega sklepa na primer ni vključeno jemanje daktiloskopskih podatkov, kakor tudi ukrepi, sprejeti na kraju dogodka, ali kraju kaznivega dejanja, ali forenzične analize, opravljene zunaj laboratorija.

(16)

Namen tega okvirnega sklepa ni uskladiti nacionalna pravila glede sodne presoje forenzičnih dokazov.

(17)

Ta sklep ne vpliva na veljavnost rezultatov laboratorijskih dejavnosti, opravljenih pred njegovim izvajanjem, če je bila veljavnost ugotovljena v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, tudi če izvajalec forenzičnih dejavnosti ni bil akreditiran kot ustrezen EN ISO/IEC 17025 –

(a)

profil DNK; in

(b)

daktiloskopski podatki.

(a)

„laboratorijska dejavnost“ pomeni vse ukrepe, sprejete v laboratoriju pri lokalizaciji in pridobivanju sledi na predmetih, pa tudi pri pripravi, analizi in interpretaciji forenzičnih dokazov zaradi priprave izvedenskega mnenja ali izmenjave forenzičnih dokazov;

(b)

„rezultati laboratorijskih dejavnosti“ pomenijo vse analitične ugotovitve in z njimi neposredno povezane interpretacije;

(c)

„izvajalec forenzičnih dejavnosti“ pomeni vsako javno ali zasebno organizacijo, ki opravlja forenzične laboratorijske dejavnosti na zahtevo pristojnih organov kazenskega pregona ali pristojnih sodnih organov;

(d)

„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni edini organ v državi članici, ki podeljuje akreditacijo v skladu s pooblastili, ki mu jih dodeli država v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008;

(e)

„profil DNK“ pomeni črkovno ali številčno kodo, ki predstavlja niz razločevalnih značilnosti nekodirajočega dela analiziranega vzorca človeške DNK, tj. posebno molekularno strukturo različnih področij DNK (lokusov);

(f)

„daktiloskopski podatki“ pomenijo prstne odtise, sledi prstnih odtisov, odtise dlani, sledi odtisov dlani in template (vzorce) takšnih podob (kodirane minucije).