PRILOGA I

Priloge A do F k Uredbi (ES) št. 1365/2006 se nadomestijo z naslednjim:

---

(1)  Kadar regionalna oznaka ni znana ali ni na voljo, bo uporabljena naslednja kodifikacija:

—	‚NUTS0 + ZZ‘, kadar obstaja šifra NUTS za partnersko državo,

—	‚ISO oznaka + ZZ‘, kadar za partnersko državo ne obstaja šifra NUTS,

—	‚ZZZZ‘, kadar je partnerska država popolnoma neznana.

(2)  Samo za referenčno leto 2007 se lahko klasifikacija NST/R uporabi za sporočanje vrste blaga, kakor je razloženo v Prilogi F.

(3)  Kadar regionalna oznaka ni znana ali ni na voljo, bo uporabljena naslednja kodifikacija:

—	‚NUTS0 + ZZ‘, kadar obstaja šifra NUTS za partnersko državo,

—	‚ISO oznaka + ZZ‘, kadar za partnersko državo ne obstaja šifra NUTS,

—	‚ISO oznaka + ZZ‘, kadar za partnersko državo ne obstaja šifra NUTS.

(4)  Kadar šifra NUTS za državo registracije vozila ne obstaja, bo sporočena oznaka države po ISO. Če nacionalnost plovila ni znana, se uporabi šifra ‚ZZ‘.

(5)  Kadar regionalna oznaka ni znana ali ni na voljo, bo uporabljena naslednja kodifikacija:

—	‚NUTS0 + ZZ‘, kadar obstaja šifra NUTS za partnersko državo,

—	‚ISO oznaka + ZZ‘, kadar za partnersko državo ne obstaja šifra NUTS,

—	‚ZZZZ‘, kadar je partnerska država popolnoma neznana.

(6)  Samo za referenčno leto 2007 se lahko klasifikacija NST/R uporabi za sporočanje vrste blaga, kakor je razloženo v Prilogi F.

(7)  Kadar šifra NUTS za državo registracije vozila ne obstaja, bo sporočena ISO oznaka države. Če nacionalnost plovila ni znana, se uporabi šifra ‚ZZ‘.

(8)  Kadar šifra NUTS za državo registracije vozila ne obstaja, bo sporočena ISO oznaka države. Če nacionalnost plovila ni znana, se uporabi šifra ‚ZZ‘.

(9)  Samo za referenčno leto 2007 se lahko klasifikacija NST/R uporabi za sporočanje vrste blaga, kakor je razloženo v Prilogi F.

(10)  Klasifikacija blaga za statistiko prometa, 2000, sprejeta na štiriinšestdesetem zasedanju (18.–21. februarja 2002) Odbora UN-ECE za notranji promet Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN-ECE) in revidirana na šestinpetdesetem zasedanju Delovne skupine za prometno statistiko (8.–10. junija 2005) v okviru dokumenta TRANS/WP.6/2004/1/Rev. 2.

(11)  Klasifikacija blaga za statistiko prometa/revidirana, 1967. Objavil Statistični urad Evropskih skupnosti (francoska različica 1968).

PRILOGA II

DODATNE OPREDELITVE, OBRAZLOŽITVE IN SMERNICE SPOROČANJA PODATKOV ZA IZVAJANJE UREDBE (ES) št. 1365/2006

ODDELEK I.   PREVOZ PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH

1.   Celinske plovne poti

Ta izraz zajema plovne reke, jezera, kanale in estuarije. Celinsko plovno pot, ki tvori skupno mejo med dvema državama, morata sporočiti obe državi.

2.   Prevoz po celinskih plovnih poteh

V tej uredbi bodo premiki blaga in/ali potnikov z uporabo pomorskih plovil, opravljeni v celoti na celinskih plovnih poteh, šteli za prevoz po celinskih plovnih poteh in bodo zanje veljale enake obveznosti zagotavljanja podatkov, četudi pomorska plovila v drugih opredelitvah niso izrecno omenjena.

Premiki blaga, prepeljanega na objekte in naprave na morju, so izključeni. Shrambe in skladišča za plovila, dobavljena plovilom v pristanišču, so izključena, nafta za oskrbo, prepeljana plovilom na morju, pa je vključena.

3.   Nacionalni prevoz po celinskih plovnih poteh

Nacionalni prevoz po celinskih plovnih poteh lahko vključuje tranzit skozi drugo državo, čeprav je treba za to državo ta prevoz sporočiti kot tranzit. Kabotažni prevoz, opredeljen kot nacionalni prevoz po celinskih vodnih poteh, opravljen s plovilom, registriranim v drugi državi, je vključen.

4.   Mednarodni prevoz po celinskih plovnih poteh

Mednarodni prevoz po celinskih plovnih poteh lahko vključuje tranzit skozi eno ali več tretjih držav. Za slednje države je treba ta prevoz sporočiti kot tranzit.

5.   Tranzitni prevoz po celinskih plovnih poteh

Tranzitni prevoz po celinskih plovnih poteh šteje kot tak samo, če na celotni poti na nacionalnem ozemlju ni pretovarjanja.

6.   Država/regija natovarjanja

To je država ali regija pristanišča (raven NUTS2 (1)), kjer se prepeljano blago natovori na plovilo.

7.   Država/regija raztovarjanja

To je država ali regija pristanišča (raven NUTS2), kjer se prepeljano blago raztovori s plovila.

8.   Vrsta embalaže blaga

Blago na plovilu se lahko prevaža v dveh vrstah embalaže:

—	v zabojnikih, kakor je opredeljeno v oddelku III.1;

—	zunaj zabojnikov.

ODDELEK II.   VRSTE PLOVIL

1.   Barža na lastni pogon

Katero koli motorno tovorno vozilo za celinske plovne poti, razen tankerskih barž na lastni pogon.

2.   Barža brez lastnega pogona

Katero koli nemotorno tovorno vozilo za celinske plovne poti, razen tankerskih barž brez lastnega pogona. V to kategorijo spadajo vlečne barže, barže brez lastnega pogona in potisno-vlečne barže.

3.   Tankerska barža na lastni pogon

Tankerska barža na lastni pogon za prevoz tekočin ali plinov v pritrjenih cisternah.

4.   Tankerska barža brez lastnega pogona

Barža brez lastnega pogona za prevoz tekočin ali plinov v pritrjenih cisternah.

5.   Druga plovila za prevoz blaga

Katero koli drugo znano ali neznano tovorno vozilo za celinske plovne poti, namenjeno prevozu blaga, neopredeljenega v prejšnjih kategorijah.

6.   Pomorska plovila

Plovila, razen plovil, ki plujejo predvsem po celinskih plovnih poteh, znotraj zaščitenih voda ali v bližini teh voda oziroma na območjih, kjer veljajo pristaniški predpisi.

ODDELEK III.   ZABOJNIKI

1.   Zabojnik

Tovorni zabojnik je kos transportne opreme:

1.	trajnega značaja in temu ustrezno dovolj trden, da je primeren za večkratno uporabo;

2.	posebno oblikovan, da omogoča prevoz blaga z enim načinom prevoza ali več brez vmesnega pretovarjanja;

3.	opremljen z napravami, ki omogočajo preprosto ravnanje, zlasti pri pretovarjanju z enega načina prevoza na drugega;

4.	tako oblikovan, da se preprosto polni in prazni;

5.	dolg 20 čevljev ali več.

2.   Velikost zabojnikov

V tej uredbi bo velikost zabojnikov sporočena v skladu s štirimi kategorijami:

1.	20-čeveljski zabojniki ISO (dolžina 20 čevljev in širina 8 čevljev)

2.	40-čeveljski zabojniki ISO (dolžina 40 čevljev in širina 8 čevljev)

3.	zabojniki ISO dolžine več kot 20 in manj kot 40 čevljev

4.	zabojniki ISO dolžine več kot 40 čevljev.

Zabojnike, manjše od 20 čevljev ali neznane velikosti, je treba sporočiti pod kategorijo 1.

3.   Status natovorjenosti zabojnikov

Ne glede na velikost imajo lahko zabojniki dva statusa natovorjenosti:

—	natovorjen, kadar se v zabojniku prevaža kakršno koli blago;

—	prazen, kadar zabojnik ne vsebuje nobenega blaga.

ODDELEK IV.   PREVOZ PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH

1.   Število premikov natovorjenih plovil

Kot premik natovorjenega plovila šteje premik plovila iz pristanišča natovarjanja katerega koli blaga do naslednjega pristanišča natovarjanja ali raztovarjanja.

2.   Število premikov praznih plovil

Kot premik praznega plovila šteje premik plovila od enega pristanišča do drugega, kadar je bruto bruto teža blaga nič. Premik plovila, ki prevaža prazne zabojnike, ne šteje kot prazno plovilo.

ODDELEK V.   ENOTE

1.   Tona

Enota za merjenje teže prevoza blaga, enakovredna 1 000 kilogramom.

Teža, ki jo je treba upoštevati, je bruto bruto teža blaga. Upoštevana teža je enakovredna skupni teži blaga in embalaže ter tare opreme, kakor so zabojniki, zamenljiva tovorišča in palete. Po izključitvi tare je teža bruto teža.

2.   Tonski kilometri

Enota za merjenje prevoza blaga, enakovredna eni toni blaga, prevoženega na razdalji enega kilometra.

Pri sporočanju tonskih kilometrov je treba upoštevati samo razdaljo, prevoženo na celinskih plovnih poteh.

3.   TEU

Enota za merjenje velikosti zabojnika, enakovredna dvajsetim enotam. V tej uredbi se uporabljajo naslednje enakovrednosti:

1.	=	20-čeveljski zabojniki ISO (dolžina 20 čevljev in širina 8 čevljev)	=	1 TEU;
2.	=	40-čeveljski zabojniki ISO (dolžina 40 čevljev in širina 8 čevljev)	=	2 TEU;
3.	=	zabojniki ISO dolžine več kot 20 in manj kot 40 čevljev	=	1,5 TEU;
4.	=	zabojniki ISO dolžine več kot 40 čevljev	=	2,25 TEU.

4.   TEU/km

Enota za merjenje prevoza blaga z zabojniki, enakovredna enemu TEU, prevoženem na razdalji enega kilometra.

Pri sporočanju TEU-kilometrov je treba upoštevati samo razdaljo, prevoženo po celinskih plovnih poteh.

5.   Plovni kilometri

Enota za merjenje ladijskega prometa, enakovredna premiku plovila na razdalji enega kilometra. Pri sporočanju plovnih kilometrov je treba upoštevati samo razdaljo, prevoženo na celinskih plovnih poteh.

---

(1)  Nomenklatura teritorialnih enot v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1). Vsaka prihodnja posodobitev te klasifikacije, sprejeta z izvajanjem predpisov Komisije, se bo uporabljala v tej uredbi.

PRILOGA III

OPIS DATOTEK IN SREDSTVA ZA POŠILJANJE ZA IZVAJANJE UREDBE (ES) št. 1365/2006

Opis elementov, ki jih je treba uporabljati v vsaki datoteki

Povzetek elementov, ki jih je treba zagotoviti v vsaki datoteki (preglednici) te uredbe, je prikazan v naslednji preglednici:

Elementi	Format in velikost	Preglednica
		A1	B1	B2	C1	D1	D2	E1
Mere
Številka preglednice	an2	X	X	X	X	X	X	X
Država poročevalka	a2	X	X	X	X	X	X	X
Leto	n4	X	X	X	X	X	X	X
Četrtletje	n2					X	X
Država/regija natovarjanja	an4	X	X		X
Država/regija raztovarjanja	an4	X	X		X
Vrsta prevoza	n1	X	X	X	X	X	X	X
Vrsta blaga	n2	X			X			X
Vrsta embalaže	n1	X
Vrsta plovila	n1		X
Nacionalnost plovila	a2		X			X	X
Velikost zabojnikov	n1				X
Status natovorjenosti	n1				X		X
Vrednosti
Prepeljane tone	n..12	X	X		X	X	X	X
Tonski kilometri	n..18	X	X		X	X	X	X
Število premikov natovorjenih plovil	n..12			X
Število premikov praznih plovil	n..12			X
Plovni kilometri (natovorjena plovila)	n..18			X
Plovni kilometri (prazna plovila)	n..18			X
TEU	n..12				X		X
TEU-km	n..18				X		X

Dve polji sta označeni v stolpcu, povezanem z zadevno preglednico:

—	„X“: polja, ki jih je treba zagotoviti za preglednico,

—	„“ (presledek): polja, ki za preglednico niso pomembna (jih ni treba zagotoviti).

Format vsakega polja je numeričen (n) ali abeceden (a) ali alfanumeričen (an). Velikost je fiksna („format + številka “– npr.: „n4“) ali variabilna z maksimalnim številom mest („format + ‚..‘ + maksimalno število mest“ – npr: „n..12“).

Opis sredstva za pošiljanje

Format pošiljanja, ki se uporablja, mora biti združljiv s samodejnim pošiljanjem podatkov (pristop EDI).

Format „CSV“ (vrednosti, ločene z vejico) s podpičjem (;) kot ločilom polja je sprejemljiv. Eurostat bi lahko opredelil tudi drug, naprednejši format, temelječ na ustreznem standardu izmenjave. Eurostat bi nato dal na voljo podrobne informacije o načinu izvajanja tega standarda v skladu z zahtevami te uredbe.

Podatki se pošljejo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu.

Za vsako preglednico Uredbe in za vsako obdobje je treba poslati ločeno datoteko.

Potreben je naslednji dogovor glede poimenovanja datotek:

„IWW_Table_Frequency_Country_Year_Period[_OptionalField].format“, pri čemer:

IWW	Za podatke o celinskih plovnih poteh
Preglednica	„A1“, „B1“, „B2“, „C1“, „D1“, „D2“ ali „E1“
Pogostnost	„A“ za letno „Q“ za četrtletno
Država	Država poročevalka: uporabiti NUTS0
Leto	Leto podatkov s štirimi mesti (npr. 2007)
Obdobje	„0000“ za letno „0001“ za prvo četrtletje Q01 „0002“ za drugo četrtletje Q02 „0003“ za tretje četrtletje Q03 „0004“ za četrto četrtletje Q04
[_Polje po želji]	Lahko vsebuje katero koli verigo od 1 do 220 znakov (dovoljeni so samo „A“ do „Z“, „0“ do „9“ ali „_“). To polje ni razloženo z orodji Eurostata.
.format	Format datoteke: (npr. „CSV“ za vrednost, ločeno z vejico, „GES“ za GESMES)

Primer:

Datoteka „IWW_D1_Q_FR_2007_0002.csv“ je datoteka, ki vsebuje podatke preglednice D1 Uredbe, za Francijo, za leto 2007, drugo četrtletje.