—

je ugotovitev Komisije nezakonita, ker uporablja popolnoma novo in napačno pravno merilo. Natančneje, odvisna naj bi bila od plačila „znatne spodbude“, kar se po navedbah tožeče stranke ne odraža v obstoječi sodni praksi in je pravno napačno;

—

pristop Komisije naj ne bi priznaval in zagotavljal učinka ne le ciljev konkurenčnega prava, temveč tudi ciljev patentnega prava in sodobnega civilnega postopka. Po navedbah tožeče stranke bi morala Komisija vprašanje omejitve zaradi cilja presojati s sklicevanjem na doktrino pomožnih omejitev in/ali s sklicevanjem na načela, priznana v sodbi Wouters. Ker tega ni storila, naj bi Komisija napačno uporabila pravo.

—

je bilo njeno domnevno napačno ravnanje novo in ne zasluži globe oziroma podredno le simbolično globo;

—

globa ne odraža relativne teže in trajanja domnevne kršitve tožeče stranke in je nepravična;

—

Komisija ni upoštevala legitimne vrednosti intelektualne lastnine, ki jo je tožeča stranka prenesla na družbo Servier;

—

je Komisija kršila načelo enakega obravnavanja v primerjavi z globo, naloženo družbi Krka.