—

Tožeča stranka v tem okviru navaja neobrazložitev izpodbijanega sklepa. Trdi, da Komisija kljub poznavanju dejanskih okoliščin, za katere je zvedela v okviru vzporednega postopka nadzora koncentracij, ki se je nanašal na prevzem sredstev, ki jih je imela hčerinska družba prejemnika pomoči, ni upoštevala posledic, ki iz teh okoliščin izhajajo za izpolnjevanja pogojev za pomoč s strani prejemnika pomoči, niti posebnih učinkov odločbe o odobritvi pomoči na tožečo stranko.

—

Tožeča stranka zatrjuje kršitev člena 107(3)(c) PDEU. V zvezi s tem med drugim navaja, da je treba prejemnika pomoči šteti za nekonkurenčno in novo podjetje, ki izvira iz ukrepa prestrukturiranja. Prejemnik pomoči naj bi bil, zato ker je tožeča stranka prevzela sredstva enega od podjetij, ki spada v njegovo skupino, izgubil sredstva, ki so potrebna za opravljanje gospodarske dejavnosti, in brez njih ne more nadaljevati ali ponovno začeti opravljati gospodarske dejavnosti.

—

Poleg tega naj bi bila podana kršitev člena 108(2) in (3) PDEU. Tožeča stranka navaja, da bi Komisija morala ugotoviti, da so podane težave glede združljivosti pomoči s skupnim trgom in uvesti glavni postopek preiskave.

—

Nazadnje tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga očita kršitev načela enakega obravnavanja.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da je Komisija zlorabila pooblastila, ker ni upoštevala pomembnih elementov dejanskega stanja, bistvenih za preizkus in kar zadeva izvajanje diskrecijske pravice, in tako sklep oprla na nepopolno dejansko stanje.