31.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 24/15

1.1

Nadzor nad varnostjo po vsem svetu ureja čikaška konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 in temelji na standardih, ki jih je razvila Mednarodna organizacija za civilni letalski promet, ustanovljena z navedeno konvencijo. Letalske prevoznike nadzira njihova matična država, zlasti glede njihovega izpolnjevanja varnostnih zahtev.

1.2

Zunaj EU je stopnja varnosti odvisna od učinkovitosti nadzornih postopkov, ki jih izvajajo tretje države. Da bi zagotovili visoko stopnjo varnosti prometa vseh zrakoplovov, ki letijo v Skupnost, iz nje ali na območju Skupnosti, sta Evropski parlament in Svet pred kratkim sprejela Direktivo 2004/36/EC (1) o varnosti zrakoplovov tretjih držav, ki uporabljajo letališča Skupnosti. Ta direktiva predvideva usklajen sistem inšpekcijskega nadzora tujih zrakoplovov, kadar le-ta uporabljajo evropska letališča, kakor tudi izmenjavo informacij med državami članicami in možnost razširitve ukrepov ene države članice proti zrakoplovu ali prevozniku tretje države, ki ne izpolnjuje mednarodnih varnostnih standardov, na celotno Skupnost.

1.3

Če povzamemo, direktiva „SAFA“ obvezuje države članice k vzpostavitvi mehanizma za zbiranje informacij, s katerimi bo mogoče prepoznati prevoznike, ki predstavljajo tveganje na področju varnosti.

1.4

Nesreča v Sharm-el-Sheikhu in nesreče v letu 2005 kažejo, da so potrebna strožja pravila.

1.5

Izvajati je treba obvezne kontrole na letalski ploščadi in države članice obvezati k obsežnejši izmenjavi informacij in uporabi skupnih ukrepov, sprejetih na podlagi rezultatov teh kontrol. Komisija bi morala pripraviti evropski seznam letalskih družb z varnostnimi težavami.

1.6

S pomočjo simulatorja je treba izvajati naključne preglede letalskih posadk, ki letijo v evropski letalski prostor, in preveriti, ali so sposobne leteti v preobremenjenih zračnih prostorih.

1.7

Ob rezervaciji letalske karte na spletni strani letalskega prevoznika ali pri potovalni agenciji morajo potniki imeti dostop do imena prevoznika; tako bodo še pred potovanjem obveščeni o morebitnih spremembah, npr. o zakupu letala in posadke drugega letalskega prevoznika. Če se potniki s spremembami ne strinjajo, morajo imeti pravico do povračila celotnih stroškov.

1.8

Potniki morajo imeti dostop do informacij o vrsti, modelu in starosti zrakoplova, če si to želijo. Isto velja za podatek o državi, v kateri je bil zrakoplov registriran.

1.9

Vztrajati je treba pri tem, da imajo posadke med posameznimi poleti dovolj časa za počitek.

1.10

Člani letalske posadke bi morali obvezno imeti primerno znanje angleščine ali drugih evropskih jezikov — odvisno od destinacije, tako da lahko komunicirajo s potniki in v kritičnih situacijah pravilno ukrepajo.

1.11

Zrakoplovi, ki so iz varnostnih razlogov prepovedani v eni državi EU, bi morali biti prepovedani tudi v vseh ostalih državah EU.