5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/1

(1)

Poglavje 10a naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (4), kakor je bilo vstavljeno s členom 1(20) Uredbe Sveta (ES) št. 864/2004 (5), določa pravila za proizvodno vezano plačilo za bombaž.

(2)

S sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 7. septembra 2006 v zadevi C-310/04 (6) je bilo poglavje 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 razveljavljeno zaradi kršenja načela sorazmernosti, zlasti glede na okoliščino, da „Svet, avtor Uredbe (ES) št. 864/2004, pred Sodiščem ni dokazal, da je pri sprejemanju nove sheme podpore za bombaž, uvedene z navedeno uredbo, dejansko uporabil svojo diskrecijsko pravico, kar bi vključevalo upoštevanje vseh zadevnih dejavnikov in okoliščin zadeve, tudi vseh stroškov dela, povezanih z gojenjem bombaža, in sposobnosti preživetja odzrnjevalnih podjetij, kar bi bilo treba upoštevati, da bi se ocenila donosnost te poljščine“, in da Sodišče ni imelo možnosti „preveriti, ali je zakonodajalec Skupnosti lahko, ne da bi presegel okvir široke diskrecijske pravice, ki jo ima v tej zadevi, prišel do ugotovitve, da določitev zneska posebne podpore za bombaž kot 35 % celotne obstoječe pomoči, določene v okviru prejšnje sheme pomoči, zadošča za zagotovitev dosege cilja, določenega v uvodni izjavi 5 v preambuli Uredbe (ES) št. 864/2004, namreč zagotoviti donosnost in s tem ohranitev poljščine, torej cilj, ki je povezan s ciljem, določenim v odstavku 2 Protokola“. Sodišče je tudi zadržalo učinke razveljavitve, dokler se ne sprejme nova uredba, če se ta sprejme v razumnem času.

(3)

V skladu s sodbo Sodišča v zadevi C-310/04 bi bilo treba sprejeti novo shemo posebnega plačila za bombaž.

(4)

Upoštevati bi bilo treba vse zadevne dejavnike in okoliščine, povezane s posebnim položajem bombažnega sektorja, vključno z vsemi elementi, potrebnimi za oceno donosnosti te poljščine. V ta namen je bil sprožen proces ocenjevanja in posvetovanja: izvedeni sta bili dve študiji o socialno-ekonomskem in okoljskem učinku prihodnje sheme podpore za bombaž na sektor bombaža v Skupnosti, organizirani pa so bili tudi posebni seminarji in internetna posvetovanja z interesnimi skupinami.

(5)

Nova shema bi morala izpolnjevati cilje, določene v odstavku 2 Protokola, in tako podpirati proizvodnjo bombaža v regijah Skupnosti, kjer je pomembna za kmetijsko gospodarstvo, in omogočati zadevnim proizvajalcem pošten zaslužek ter stabilizirati trg s strukturnimi izboljšavami na ravni ponudbe in trženja.

(6)

Shema bi morala biti prav tako skladna s politiko dohodkovne podpore kmetom, ki je glavno vodilno načelo reformirane skupne kmetijske politike (SKP).

(7)

Prenehanje vezave neposredne podpore proizvajalcem in uvedba sheme enotnega plačila sta bistvena elementa v postopku reforme skupne kmetijske politike. Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla navedene elemente za več kmetijskih proizvodov.

(8)

Za uresničitev ciljev reforme skupne kmetijske politike in ciljev iz Protokola bi morala biti podpora za bombaž v veliki meri nevezana in vključena v shemo enotnega plačila. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči teh ciljev in se jih zaradi potrebe po skupnem ukrepanju lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(9)

Popolna in takojšnja vključitev sheme podpore v sektorju bombaža v shemo enotnega plačila bo verjetno precej ogrozila nemoteno proizvodnjo v regijah Skupnosti, ki proizvajajo bombaž. Del podpore bi zato moral ostati vezan na gojenje bombaža s proizvodno vezanim plačilom na upravičeni hektar. Njegov znesek bi morali izračunati na tak način, da bi dosegli cilje iz odstavka 2 Protokola, hkrati pa shemo za bombaž vključili v proces reforme in poenostavitev skupne kmetijske politike. V ta namen je na podlagi opravljenega ocenjevanja upravičeno, da se kot celotna razpoložljiva pomoč za vsako državo članico določi 35 % nacionalnega dela pomoči, ki se je izplačala posredno proizvajalcem. Taka stopnja omogoča sektorju bombaža premik k dolgoročni rentabilnosti, krepi trajnostni razvoj regij, ki proizvajajo bombaž, in zagotavlja pošten zaslužek kmetom.

(10)

Preostalih 65 % nacionalnega dela pomoči, izplačane posredno proizvajalcem, bi moralo biti na voljo za shemo enotnega plačila.

(11)

Iz okoljskih razlogov bi bilo treba za vsako državo članico proizvajalko določiti osnovno površino. Poleg tega bi morale biti upravičene površine omejene na površine, ki jih odobrijo države članice.

(12)

Na državo članico proizvajalko bi bilo treba določiti fiksen hektarski donos. Ta bo določil – skupaj z zahtevo po osnovni površini, splošno omejitvijo sredstev in v glavnem nevezani značaj sheme – značaj programa, tj. omejitev proizvodnje, obenem pa izpolnjeval cilje Protokola.

(13)

Da se zadovoljijo potrebe odzrnjevalne panoge po pomoči, bi bilo treba upravičenost do pomoči povezati z minimalno količino bombaža, ki se dejansko pospravi.

(14)

Poleg tega bi bilo treba spodbujati ustanavljanje medpanožnih organizacij, ki jih odobrijo države članice, da bi proizvajalcem in odzrnjevalcem omogočili izboljšati kakovost bombaža. Skupnost bi morala posredno podpirati dejavnosti teh organizacij, tako da bi povečala pomoč za kmete, ki so člani teh organizacij.

(15)

Uredbo (ES) št. 1782/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Poleg nove ureditve posebnega plačila za bombaž bi bilo primerno sprejeti nov sklop pravil, ki bodo sektorju bombaža pomagala stabilizirati nov zakonodajni in tržni okvir.

(17)

Glede na potrebo po odzrnjevalni panogi v regijah proizvajalkah bi bile potrebe po tej industriji zadostno zadovoljene, med drugim tudi z določitvijo minimalne kakovosti bombaža, ki se dejansko pospravi, in z možnostjo, da medpanožne organizacije izboljšajo kakovost bombaža. Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju precejšnje prekomerne zmogljivosti odzrnjevalne panoge zagotoviti dodatne ukrepe v podporo postopku prestrukturiranja za izboljšanje tržne usmerjenosti.

(18)

Primerno pa bi bilo uvesti tudi ustrezne ukrepe za tržno usmeritev, ki podpirajo posebne sheme kakovosti in s tem povezane promocijske dejavnosti. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti nacionalne programe za prestrukturiranje sektorja bombaža. Ustrezne ukrepe bi morala financirati Skupnost, državam članicam pa bi bilo treba prepustiti izbiro prave kombinacije, ki bo ustrezala potrebam njihovih območij, po potrebi ob upoštevanju regionalnih posebnosti.

(19)

Programe prestrukturiranja bi bilo treba predložiti Komisiji, da preveri, ali so ukrepi skladni s pogoji iz te uredbe in njenih izvedbenih pravil. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje teh programov prestrukturiranja.

(20)

Ukrepi bi morali dopolnjevati že obstoječe ukrepe iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (7).

(21)

Ukrepi v teh programih bi lahko vključevali popolno in trajno odstranitev dela odzrnjevalnih predelovalnih obratov, da se zagotovi večja donosnost odzrnjevalne panoge. Podpora bi se lahko zagotovila tudi za naložbe v odzrnjevalni panogi, namenjeni izboljšanju gospodarske zmogljivosti podjetij kot takih. Poleg tega bi lahko pomoč zagotovili tudi upravljavcem strojev, ki čutijo posledice prestrukturiranja sektorja bombaža.

(22)

Zaradi izboljšanja kakovosti evropskega bombaža bi morali kmetje, ki sodelujejo v posebnih shemah kakovosti, v okviru teh programov prejemati posebno podporo za kritje nekaterih povezanih stroškov. Podobno bi bilo treba podpirati informativne in promocijske ukrepe za bombaž, ki so del teh shem kakovosti.

(23)

Razdeljevanje sredstev za nacionalne programe prestrukturiranja med države članice bi moralo temeljiti na posebnih potrebah prestrukturiranja in prilagoditve v regijah, ki so glavne proizvajalke bombaža. Zaradi začasnega cilja prestrukturiranja in prilagoditve sektorja bombaža se lahko programi zaključijo na zahtevo držav članic, nato pa se za nevezana plačila lahko nacionalni zgornji meji zadevne države članice doda letni proračun za programe prestrukturiranja, kot je določeno v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

(24)

Portugalska nima odzrnjevalne panoge, v Bolgariji pa se shema enotnega plačila na površino ne uporablja, zato tema dvema državama članicama ni treba dodeliti proračunskih sredstev za nacionalni program prestrukturiranja.

(25)

Da bi se nova shema pomoči za bombaž in shema za prestrukturiranje sektorja bombaža začela uporabljati na začetku proizvodnega obdobja, bi se morala ta uredba uporabljati od koledarskega leta 2009 –

1.

v naslovu IV se poglavje 10a nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE 10a

PROIZVODNO VEZANO PLAČILO ZA BOMBAŽ

Člen 110a

Področje uporabe

Pod pogoji iz tega poglavja se pomoč dodeli kmetom, ki proizvajajo bombaž iz oznake KN 5201 00.

Člen 110b

Upravičenost

1.   Pomoč se dodeli na hektar površine, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči. Da bi bila površina upravičena do pomoči, se mora površina nahajati na kmetijskem zemljišču, ki ga je država članica odobrila za proizvodnjo bombaža, ter mora biti zasajena z dovoljenimi sortami in dejansko pospravljena v normalnih pridelovalnih pogojih.

Pomoč iz člena 110a se izplača za bombaž neoporečne in primerne prodajne kakovosti.

2.   Države članice potrdijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 tega člena v skladu s podrobnimi pravili in pogoji, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110c

Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski

1.   Nacionalne osnovne površine so:

2.   Fiksni donosi v referenčnem obdobju so:

3.   Znesek pomoči na upravičeni hektar se določi z množenjem donosov iz odstavka 2 z naslednjimi referenčnimi zneski:

4.   Če upravičena površina z bombažem v dani državi in v danem letu preseže osnovno površino iz odstavka 1, se pomoč iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša v sorazmerju s presežkom osnovne površine.

5.   Podrobna izvedbena pravila za ta člen se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110d

Odobrene medpanožne organizacije

1.   Za namene tega poglavja ‚odobrena medpanožna organizacija‘ pomeni pravno osebo, sestavljeno iz kmetov proizvajalcev bombaža in vsaj enega obrata za odzrnjevanje, ki izvajajo naslednje dejavnosti:

2.   Država članica, na katere ozemlju so ustanovljeni obrati za odzrnjevanje, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110e

Izplačevanje pomoči

1.   Kmetom se dodeli pomoč na upravičen hektar v skladu s členom 110c.

2.   Kmetom, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se dodeli pomoč na upravičen hektar znotraj osnovne površine iz člena 110c(1), povečane za znesek 2 EUR.“;

2.

v členu 156(2) se točka (g) nadomesti z naslednjim:

(a)

raziskovalnim projektom in ukrepom v podporo raziskovalnim projektom;

(b)

ukrepom, ki so upravičeni do podpore Skupnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

—

Grčija: 4,0 milijona EUR,

—

Španija: 6,134 milijona EUR.

(a)

popolno in trajno odstranitev odzrnjevalnih obratov;

(b)

naložbe v odzrnjevalno panogo;

(c)

sodelovanje kmetov v shemah za kakovost bombaža;

(d)

informativne in promocijske dejavnosti;

(e)

pomoč upravljavcem strojev, ki ne presega nastale izgube.

(a)

upravičenci do pomoči iz poglavja IV Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (8) v tržnem letu 2005/2006 za pomoč na podlagi ukrepov iz odstavka 1(a), (b) in (d) tega člena;

(b)

upravičenci do pomoči iz poglavja 10a Uredbe (ES) št. 1782/2003 za pomoč na podlagi ukrepov iz odstavka 1(c) in (d) tega člena;

(c)

odobrene medpanožne organizacije, opredeljene v poglavju 10a Uredbe (ES) št. 1782/2003, za pomoč na podlagi ukrepa iz odstavka 1(d) tega člena;

(d)

upravljavci strojev za pomoč na podlagi ukrepa iz odstavka 1(e) tega člena, ki: