1.

Komisija in Zvezni urad za veterino se medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V izrednih razmerah se obvestita o sprejetem sklepu ter vseh pravilih in postopkih, ki urejajo izvajanje tega sklepa. V vseh primerih se morata čim prej posvetovati v Skupnem veterinarskem odboru.

2.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

3.

Referenčni laboratorij Skupnosti za prepoznavanje virusa slinavke in parkljevke je The Institute for Animal Health Pirbright Laboratory, Anglija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi XVI k Direktivi 2003/85/ES.

1.

Komisija in Zvezni urad za veterino se medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V čim krajšem času se posvetujeta v Skupnem veterinarskem odboru.

2.

Zvezni urad za veterino po potrebi določi v skladu s členom 117(5) Odloka o epizootskih boleznih tehnična izvedbena pravila o označevanju in obdelavi mesa, ki prihaja z zaščitenih in nadzorovanih območij.

3.

V skladu s členom 121 Odloka o epizootskih boleznih se Švica obvezuje, da bo v skladu s členoma 15 in 16 Direktive 2001/89/ES izvedla načrt za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih. V čim krajšem času se posvetujeta v Skupnem veterinarskem odboru.

4.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

5.

Zlasti na podlagi člena 21 Direktive 2001/89/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

6.

Na podlagi člena 89(2) Odloka o epizootskih boleznih Zvezni urad za veterino po potrebi določi tehnična izvedbena pravila o seroloških pregledih na zaščitenih in nadzorovanih območjih v skladu s poglavjem IV Priloge k Odločbi 2002/106/ES (UL L 39, 9.2.2002, str. 71).

7.

Referenčni laboratorij Skupnosti za klasično prašičjo kugo je Institut für Virologie der Tierärztlichen Hochschule Hannover, 15 Bünteweg 17, D-30559, Hannover, Nemčija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi IV k Direktivi 2001/89/ES.

1.

Referenčni laboratorij Skupnosti za afriško prašičjo kugo je Centro de Investigación en Sanidad Animal, 28130 Valdeolmos, Madrid, Španija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi V k Direktivi 2002/60/ES.

2.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

3.

Na podlagi člena 89(2) Odloka o epizootskih boleznih Zvezni urad za veterino po potrebi določi tehnična izvedbena pravila v zvezi z načini diagnosticiranja afriške prašičje kuge v skladu z določbami Odločbe 2003/422/ES (UL L 143, 11.6.2003, str. 35).

4.

Zlasti na podlagi člena 20 Direktive 2002/60/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Kadar se v Švici pojavi epizootska bolezen izjemnih razsežnosti, se sestane Skupni veterinarski odbor in zadevo prouči. Pristojni švicarski organi se obvežejo, da bodo sprejeli vse ukrepe, ki se zdijo potrebni z vidika tega posveta.

2.

Referenčni laboratorij Skupnosti za konjsko kugo je Laboratorio de Sanidad y Producción Animal, Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación, 28110 Algete, Madrid, Španija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi III k Direktivi 92/35/EGS.

3.

Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 92/35/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

1.

Referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco je Central Veterinary Laboratory, New Haw, Weybridge, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi V k Direktivi 92/40/EGS in točki 2 Priloge VII k Direktivi 2005/94/ES.

2.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

3.

Zlasti na podlagi člena 18 Direktive 92/40/EGS, člena 60 Direktive 2005/94/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Referenčni laboratorij Skupnosti za atipično kokošjo kugo je Central Veterinary Laboratory, New Haw, Weybridge, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi V k Direktivi 92/66/EGS.

2.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

3.

Za podatke iz členov 17 in 19 Direktive 92/66/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4.

Zlasti na podlagi člena 22 Direktive 92/66/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Gojenje lososa trenutno ni dovoljeno in tega rodu v Švici ni. Švica obravnava nalezljivo anemijo lososa kot bolezen, ki jo je treba izkoreniniti z uporabo Odloka o epizootskih boleznih.

2.

Ploščate ostrige se trenutno v Švici ne gojijo. V primeru pojava bonamioze ali marteilioze se Zvezni urad za veterino obvezuje, da bo v skladu s členom 57 Zakona o epizootskih boleznih sprejel potrebne izredne ukrepe v skladu s predpisi Skupnosti.

3.

V primerih iz člena 7 Direktive 93/53/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

4.

Referenčni laboratorij Skupnosti za bolezni rib je Statens Veterinære Serumlaboratorium, Landbrugsministeriet, Hangövej 2, 8200 Århus, Danska. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi C k Direktivi 93/53/EGS.

5.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

6.

Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 93/53/EGS, člena 8 Direktive 95/70/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

7.

V primerih iz člena 5 Direktive 95/70/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

8.

Referenčni laboratorij Skupnosti za bolezni mehkužcev je Laboratoire IFREMER, BP 133, 17390 La Tremblade, Francija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi B k Direktivi 95/70/EGS.

1.

Referenčni laboratorij Skupnosti za transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) je The Veterinary Laboratories Agency, Woodham Lane New Haw, Addlestone, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v poglavju B Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

2.

V skladu s členom 57 Zakona o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah za izvedbo ukrepov boja proti TSE.

3.

Na podlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 999/2001 je v državah članicah Skupnosti za vsako žival, pri kateri obstaja sum, da je okužena s transmisivno spongiformno encefalopatijo, odrejena uradna omejitev gibanja, dokler niso znani rezultati kliničnega in epidemiološkega pregleda, ki ga izvede pristojni organ, ali dokler ni pokončana za laboratorijske preiskave pod uradnim nadzorom.

Na podlagi členov 179b in 180a Odloka o epizootskih boleznih je v Švici prepovedan zakol živali, pri katerih obstaja sum, da so okužene s transmisivno spongiformno encefalopatijo. Sumljive živali je treba pokončati, ne da bi krvavele, in zažgati, njihove možgane pa preveriti v švicarskem referenčnem laboratoriju za TSE.

Na podlagi člena 10 Odloka o epizootskih boleznih se v Švici govedo identificira s pomočjo sistema stalne identifikacije, ki za posamezno govedo omogoča ugotovitev njegove matere in izvorne črede ter potrditev, da ni potomec sumljivih ali za bovino spongiformno encefalopatijo obolelih samic.

Na podlagi člena 179c Odloka o epizootskih boleznih v Švici pokončajo živali, ki so okužene s TSE, in živali, ki so potomci za bovino spongiformno encefalopatijo obolelih samic, rojeni največ dve leti pred njihovo diagnozo. Od 1. julija 1999 so prav tako začeli s pokončevanjem po čredah (pokončevanje po staležu se je izvrševalo od 14. decembra 1996 do 30. junija 1999).

4.

Na podlagi člena 180b Odloka o epizootskih boleznih v Švici pokončajo živali, ki so okužene s praskavcem, njihove matere, neposredne potomce okuženih mater ter vse druge ovce in koze iz črede razen:

V primeru maloštevilnih vrst se lahko pokončanje črede izjemoma opusti. V tem primeru se zagotovi uradni veterinarski nadzor te črede za obdobje 2 let, v katerem se dvakrat na leto izvede klinični pregled živali. Če so v tem obdobju živali pripravljene za zakol, mora njihove glave, vključno s tonzili, pregledati referenčni laboratorij za TSE.

Ti ukrepi se pregledajo glede na rezultate sanitarnega nadzora živali. V primeru odkritja novega primera bolezni v čredi je treba podaljšati obdobje za nadzor.

V primeru potrditve BSE pri ovcah in kozah se Švica obvezuje, da bo izvajala ukrepe iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001.

5.

Na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 999/2001 prepovejo države članice Skupnosti krmljenje domačih živali, rejenih, pitanih ali gojenih za proizvodnjo živil, s predelanimi živalskimi beljakovinami. Države članice Skupnosti so uvedle popolno prepoved uporabe beljakovin živalskega porekla v prehrani prežvekovalcev.

Na podlagi člena 18 Odloka o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA) je Švica uvedla popolno prepoved uporabe živalskih beljakovin v prehrani domačih živali, ki je začela veljati 1. januarja 2001.

6.

Na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s poglavjem A Priloge III k navedeni uredbi izvajajo države članice Skupnosti letni program spremljanja BSE. Ta načrt vključuje hitri test na BSE pri vsem govedu, starejšem od 24 mesecev in zaklanem v sili, ki je poginilo na gospodarstvu ali za katere se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da je obolelo, in pri vseh živalih, starejših od 30 mesecev in zaklanih za prehrano ljudi.

Hitri testi na BSE, ki jih uporablja Švica, so navedeni v poglavju C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

Na podlagi člena 179 Odloka o epizootskih boleznih mora Švica izvajati hitri test na BSE pri vsem govedu, starejšem od 30 mesecev in zaklanem v sili, ki je poginilo na gospodarstvu ali za katere se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da je obolelo, pa tudi pri vzorcu goveda, starejšega od 30 mesecev in zaklanega za prehrano ljudi. Razen tega opravljajo izvajalci prostovoljni program nadzora goveda, starejšega od 20 mesecev in zaklanega za prehrano ljudi.

7.

Na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s poglavjem A Priloge III k navedeni uredbi izvajajo države članice Skupnosti letni program spremljanja praskavca.

Na podlagi določb člena 177 Odloka o eizootskih boleznih je Švica izvedla program spremljanja TSE pri ovcah in kozah, starejših od 12 mesecev. V obdobju od junija 2004 do julija 2005 so bile pregledane živali, ki so bile zaklane v sili, ki so poginile na gospodarstvu ali za katere se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da so obolele, ter živali, zaklane za prehrano ljudi. Če so rezultati vseh vzorcev, testiranih za BSE, negativni, se nadaljuje spremljanje na vzorcu sumljivih živali, živali, zaklanih v sili, in tistih živali, ki so poginile na gospodarstvu.

Podobnost predpisov na področju spremljanja TSE pri ovcah in kozah bo obravnaval Skupni veterinarski odbor.

8.

Za podatke iz člena 6, iz poglavja B Priloge III in iz Priloge IV (3.III) k Uredbi (ES) št. 999/2001 je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

9.

Zlasti na podlagi člena 21 Uredbe (ES) št. 999/2001 in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Od 1. januarja 2003 namenja Švica na podlagi Odloka z dne 20. novembra 2002 o rezervaciji sredstev za plačilo stroškov uničenja živalskih odpadkov za leto 2003 (RS 916.406) finančno spodbudo gospodarstvom, na katerih je bilo govedo rojeno, in klavnicam, v katerih je bilo zaklano, če ti upoštevajo postopke prijave premika živali, kakor jih predvideva veljavna zakonodaja.

2.

Na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s točko 1 Priloge XI k navedeni uredbi države članice Skupnosti odstranijo in uničijo snovi s specifičnim tveganjem (SST).

Seznam SST, odvzetih govedu, vključuje lobanjo, brez spodnje čeljusti in vključno z možgani in očmi, ter hrbtenjačo goveda, starejšega od 12 mesecev; hrbtenico z izjemo repnih vretenc, trnaste in stranske izrastke vratnih, prsnih in ledvenih vretenc ter sredinski križnični greben in loke križnice, vključno z dorzalnimi gangliji in hrbtenjačo goveda, starejšega od 24 mesecev; tonzile, črevesje od dvanajstnika do rektuma, in mezenterij goveda vseh starosti.

Seznam SST, odvzetih ovcam in kozam, vključuje lobanjo, vključno z možgani in očmi, tonzile in hrbtenjačo ovc in koz, ki so starejše od 12 mesecev ali imajo en stalni sekalec, izrasel iz dlesni, vranico in črevnico ovc in koz vseh starosti.

Na podlagi člena 179d Odloka o epizootskih boleznih in člena 4 Odloka o živilih živalskega izvora je Švica vzpostavila politiko odstranjevanja SST iz človeške in živalske prehranjevalne verige. Seznam SST, odstranjenih govedu, vsebuje zlasti hrbtenico živali, starejših od 30 mesecev, tonzile, črevesje od dvanajstnika do rektuma in mezenterij živali vseh starosti.

Na podlagi člena 180c Odloka o epizootskih boleznih in člena 4 Odloka o živilih živalskega izvora je Švica vzpostavila politiko odstranjevanja SST iz človeške in živalske prehranjevalne verige. Seznam SST, odstranjenih ovcam in kozam, vsebuje zlasti možgane v lobanjski votlini, hrbtenjačo z dura mater in tonzile živali, starejših od 12 mesecev ali ki imajo en stalni sekalec, izrasel iz dlesni, vratnico in črevnico živali vseh starosti.

3.

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta določa zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi v državah članicah Skupnosti.

Na podlagi člena 13 Odloka o uničevanju živalskih stranskih proizvodov v Švici sežigajo živalske stranske proizvode kategorije 1, vključno s snovmi s specifičnim tveganjem in živalmi, poginulimi na gospodarstvu.

1.

Referenčni laboratorij Skupnosti za bolezen modrikastega jezika je AFRC Institute for Animal Health Pirbright Laboratory Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v poglavju B Priloge II k Direktivi 2000/75/ES.

2.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

3.

Zlasti na podlagi člena 17 Direktive 2000/75/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Referenčni laboratoriji Skupnosti so:

2.

Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge teh laboratorijev so določene v Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

3.

Švica predloži Komisiji vsako leto konec maja poročilo o smereh razvoja in virih zoonoz, povzročiteljev zoonoz in antimikrobske odpornosti, vključno s podatki, zbranimi v skladu s členi 4, 7 in 8 Direktive 2003/99/ES v prejšnjem letu. To poročilo vključuje tudi podatke iz člena 3(2)(b) Uredbe (ES) št.o2160/2003. To poročilo posreduje Evropska agencija za varnost hrane, da bi objavila zbirno poročilo o smereh razvoja in virih zoonoz, povzročiteljev zoonoz in antimikrobske odpornosti v Skupnosti.

1.

V primerih iz člena 6 Direktive 92/119/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2.

Referenčni laboratorij Skupnosti za vezikularno bolezen prašičev je AFRC Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Woking Surrey, GU240NF, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi III k Direktivi 92/119/EGS.

3.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah. Postopke tega načrta določa tehnično izvedbeno pravilo št. 95/65, ki ga je izdal Zvezni urad za veterino.

4.

Zlasti na podlagi člena 22 Direktive 92/119/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren veterinarski odbor.

1.

V skladu s prvim odstavkom člena 297 Odloka o epizootskih boleznih Zvezni urad za veterino prizna zbirne centre v smislu člena 2 Direktive 64/432/EGS. Za namene te priloge sestavi Švica v skladu z določbami iz členov 11, 12 in 13 Direktive 64/432/EGS seznam priznanih zbirnih centrov, prevoznikov in trgovcev.

2.

Podatki iz člena 11(3) Direktive 64/432/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3.

Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz odstavka 7 dela II Priloge A k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z govejo brucelozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri uradno potrjeno med njenimi čredami govedi ni bruceloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednja pogoja:

Podrobni podatki v zvezi s pozitivnimi rezultati o čredi in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje katerega od pogojev iz prvega pododstavka odstavka 7 dela II Priloge A k Direktivi 64/432/EGS, Zvezni urad za veterino o tem takoj obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru z vidika tega odstavka.

4.

Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 dela I Priloge A k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z govejo tuberkulozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri uradno potrjeno med njenimi čredami govedi ni tuberkuloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

Podrobni podatki v zvezi z okuženimi čredami in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje katerega od pogojev iz prvega pododstavka odstavka 4 dela I Priloge A k Direktivi 64/432/EGS, Zvezni urad za veterino o tem takoj obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru z vidika tega odstavka.

5.

Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz poglavja I(F) Priloge D k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z enzootsko levkozo goveje živine. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri uradno potrjeno med njenimi čredami goveda ni enzootske levkoze goveje živine, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

Če se enzootska levkoza goveje živine odkrije v 0,2 % čred, Zvezni urad za veterino o tem takoj obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru z vidika tega odstavka.

6.

Za namene te priloge se Švica prizna kot država, v kateri uradno potrjeno ni bovinega infekcioznega rinotraheitisa. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

Na podlagi priznanega statusa Švice se smiselno uporabijo določbe Odločbe 2004/558/ES (UL L 249, 23.7.2004, str. 20).

Zvezni urad za veterino takoj obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru z vidika tega odstavka.

7.

Za namene te priloge se Švica prizna kot država, v kateri uradno potrjeno ni bolezni Aujeszkega. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

Na podlagi priznanega statusa Švice se smiselno uporabijo določbe Odločbe 2001/618/ES (UL L 215, 9.8.2001, str. 48), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2005/768/ES (UL L 290, 4.11.2004, str. 27).

Zvezni urad za veterino takoj obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru z vidika tega odstavka.

8.

Vprašanje morebitnih dodatnih jamstev v zvezi z nalezljivim vnetjem želodca in črevesja pri prašičih (TGE) ter prašičjim reprodukcijskim in respiratornim sindromom (PRRS) obravnava Skupni veterinarski odbor čim prej. Komisija obvesti Zvezni urad za veterino o vseh rezultatih na tem področju.

9.

V Švici je za uradne preglede tuberkulina v smislu točke 4 Priloge B k Direktivi 64/432/EGS odgovoren Institut de bactériologie vétérinaire Univerze v Bernu.

10.

V Švici je za uradne preglede antigenov (bruceloza) v smislu točke 4 Priloge C(A) k Direktivi 64/432/EGS odgovoren Institut de bactériologie vétérinaire Univerze v Bernu.

11.

Govedo in prašiče, ki se tržijo med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorci iz Priloge F k Direktivi 64/432/EGS. Pri tem veljajo naslednje prilagoditve:

—

—

12.

Za namene uporabe te priloge spremljajo govedo, ki se trži med državami članicami Skupnosti in Švico, dodatna zdravstvena spričevala z naslednjimi podatki o zdravstvenem stanju:

1.

Za namene drugega pododstavka člena 3(2) Direktive 91/68/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2.

Zlasti na podlagi člena 11 Direktive 91/68/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

3.

Za namene te priloge se Švica prizna kot država, v kateri uradno potrjeno ni ovčje in kozje bruceloze. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izvajala ukrepe iz točke II(2) poglavja I Priloge A k Direktivi 91/68/EGS.

Če bi se pojavila ali ponovno pojavila ovčja in kozja bruceloza, Švica o tem obvesti Skupni veterinarski odbor, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ob upoštevanju razvoja tega stanja.

4.

Ovce in koze, ki se tržijo med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorci iz Priloge E k Direktivi 91/68/EGS.

1.

Za namene člena 3 Direktive 90/426/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2.

Za namene člena 6 Direktive 90/426/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3.

Zlasti na podlagi člena 10 Direktive 90/426/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4.

Določbe prilog B in C k Direktivi 90/426/EGS se smiselno uporabijo za Švico.

1.

Za namene člena 3 Direktive 90/539/EGS predloži Švica Skupnemu veterinarskemu odboru načrt o ukrepih, ki jih namerava izvajati za odobritev svojih podjetij.

2.

Za namene člena 4 Direktive 90/539/EGS je državni referenčni laboratorij za Švico Institut de bactériologie vétérinaire Univerze v Bernu.

3.

Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz prve alinee člena 7(1) Direktive 90/539/EGS se smiselno uporabijo za Švico.

4.

Za pošiljke valilnih jajc v Skupnost se švicarski organi obvezujejo, da bodo spoštovali pravila označevanja, ki so opredeljena v Uredbi Komisije (EGS) št. 1868/77. Oznaka za Švico je „CH“.

5.

Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 9(a) Direktive 90/539/EGS se smiselno uporabijo za Švico.

6.

Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 10(a) Direktive 90/539/EGS se smiselno uporabijo za Švico.

7.

Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz prve alinee člena 11(2) Direktive 90/539/EGS se smiselno uporabijo za Švico.

8.

Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz člena 12(2) Direktive 90/539/EGS v zvezi z atipično kokošjo kugo, zato ima status države, v kateri „ni cepljenja proti atipični kokošji kugi“. Zvezni urad za veterino takoj obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru z vidika tega odstavka.

9.

Sklicevanja na ime države članice v členu 15 Direktive 90/539/EGS se smiselno uporabijo za Švico.

10.

Perutnino in valilna jajca, ki se tržijo med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorci iz Priloge IV k Direktivi 90/539/EGS.

11.

Za pošiljke iz Švice na Finsko ali Švedsko se švicarski organi obvezujejo, da bodo v zvezi s salmonelo priskrbeli jamstva, ki jih predvideva zakonodaja Skupnosti.

1.

Podatki iz člena 4 Direktive 91/67/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2.

Skupni veterinarski odbor odloča o uporabi členov 5, 6 in 10 Direktive 91/67/EGS za Švico.

3.

Skupni veterinarski odbor odloča o uporabi členov 12 in 13 Direktive 91/67/EGS za Švico.

4.

Za namene člena 15 Direktive 91/67/EGS se švicarski organi obvezujejo, da bodo izvajali načrte vzorčenj in diagnostične postopke v skladu z zakonodajo Skupnosti.

5.

Zlasti na podlagi člena 17 Direktive 91/67/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

6.

1.

Zlasti na podlagi člena 15 Direktive 89/556/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

2.

Zarodke govedi, ki se tržijo med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge C k Direktivi 89/556/EGS.

1.

Za namene člena 4(2) Direktive 88/407/EGS imajo v vseh centrih v Švici samo živali, pri katerih je rezultat metode SN ali metode ELISA negativen.

2.

Podatki iz člena 5(2) Direktive 88/407/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3.

Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 88/407/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4.

Seme govedi, ki se trži med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge D k Direktivi 88/407/EGS.

1.

Podatki iz člena 5(2) Direktive 90/429/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2.

Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 90/429/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

3.

Seme prašičev, ki se trži med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge D k Direktivi 90/429/EGS.

1.

Za namene te priloge zajema ta točka trgovino z živimi živalmi, za katere ne veljajo določbe točk I do V, in trgovino s semenom, jajčnimi celicami in zarodki, za katere ne veljajo določbe točk VI do VIII.

2.

Evropska skupnost in Švica se obvezujeta, da ne bosta prepovedali ali omejevali trgovine z živimi živali, semenom, jajčnimi celicami in zarodki v smislu točke 1 iz drugih razlogov v zvezi z zdravstvenim varstvom, razen tistih, ki izhajajo iz uporabe te priloge in zlasti iz varnostnih ukrepov v skladu s členom 20 Priloge.

3.

Parkljarje, za katere ne veljajo točke I, II in III ter ki se tržijo med državami članicami Evropske skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz dela 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS, skupaj z izjavo iz točke 1e člena 6(A) Direktive 92/65/ES.

4.

Lagomorfe, ki se tržijo med državami članicami Evropske skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz prvega dela Priloge E k Direktivi 92/65/EGS, po potrebi skupaj z izjavo iz drugega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS.

Švicarski organi lahko to izjavo prilagodijo tako, da bo v celoti vključevala zahteve člena 9 Direktive 92/65/EGS.

5.

Podatki iz četrtega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

6.

7.

Seme, jajčne celice in zarodke koz in ovc, ki se tržijo med državami članicami Evropske skupnosti in Švico, spremljajo spričevala, kot jih predvideva Odločba 95/388/ES, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2005/43/ES z dne 30. decembra 2004 (UL L 20, 22.1.2005, str. 34).

8.

Seme kopitarjev, ki se trži med državami članicami Evropske skupnosti in Švico, spremlja spričevalo, kot ga predvideva Odločba 95/307/ES.

9.

Jajčne celice in zarodke kopitarjev, ki se tržijo med državami članicami Evropske skupnosti in Švico, spremljajo spričevala, kot jih predvideva Odločba 95/294/ES.

10.

Jajčne celice in zarodke prašičev, ki se tržijo med državami članicami Evropske skupnosti in Švico, spremljajo spričevala, kot jih predvideva Odločba 95/483/ES.

11.

Kolonije čebel (panji ali matice z njihovimi spremljevalkami), ki se tržijo med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz drugega dela Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.

12.

Živali, semena, jajčne celice in zarodki, ki izvirajo iz ustanov, inštitutov in središč v skladu s Prilogo C Direktive 92/65/EGS ter se tržijo med državami članicami Skupnosti in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz tretjega dela Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.

13.

Za namene člena 24 Direktive 92/65/EGS se podatki iz odstavka 2 predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

1.

Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev, o spremembi direktiv 90/426/ES in 92/65/EGS ter razveljavitvi Direktive 72/462/EGS (UL L 139, 30.4.2004, str. 320).

2.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L 146, 13.6.2003, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 590/2006 z dne 12. aprila 2006 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama držav in ozemelj (UL L 104, 13.4.2006, str. 8).

a)

Direktiva Sveta 90/427/EGS z dne 26. junija 1990 o zootehniških in genealoških pogojih, ki urejajo promet s kopitarji znotraj Skupnosti (UL L 224, 18.8.1990, str. 55),

b)

Direktiva Sveta 90/428/EGS z dne 26. junija 1990 o prometu s kopitarji, namenjenimi tekmovanjem, in o določitvi pogojev za udeležbo na tekmovanjih (UL L 224, 18.8.1990, str. 60).

(1)

Trgovanje z živalskimi proizvodi, ki so namenjeni za prehrano ljudi, med državami članicami Skupnosti in Švico poteka pod istimi pogoji kot trgovanje z živalskimi proizvodi, namenjenimi za prehrano ljudi, med državami članicami Skupnosti. Po potrebi spremljajo te proizvode zdravstvena spričevala, ki se uporabljajo za trgovanje med državami članicami Skupnosti ali jih določa ta priloga in so na razpolago v sistemu TRACES.

(2)

Švica sestavi seznam svojih odobrenih podjetij v skladu z določbami člena 31 (registracija in odobritev podjetij) Uredbe (ES) št. 882/2004.

(3)

Švica uporablja za svoj uvoz iste določbe kot tiste, ki se uporabljajo na ravni Skupnosti.

(4)

Švicarskim pristojnim organom niso dovoljena odstopanja od preskusa za ugotavljanje prisotnosti trihinel iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2075/2005. V primeru uveljavitve takšnega odstopanja se švicarski pristojni organi obvezujejo, da bodo po pisnem postopku Komisiji posredovali seznam regij z uradno potrjenim zanemarljivim tveganjem prisotnosti trihinel pri domačih prašičih. Države članice Skupnosti imajo na voljo tri mesece po tem obvestilu, da svoje pripombe v pisni obliki predložijo Komisiji. Če Komisija ali država članica temu ne nasprotuje, se regija prizna za regijo, ki predstavlja zanemarljivo tveganje prisotnosti trihinel, domači prašiči, ki prihajajo iz te regije, pa se ob zakolu izvzamejo iz pregleda na trihinele. Smiselno se uporabljajo določbe iz člena 3(3) Uredbe (ES) št. 2075/2005.

(5)

Metode odkrivanja iz poglavij I in II Priloge 1 k Uredbi (ES) št. 2075/2005 se v Švici uporabljajo v okviru inšpekcijskega pregleda na trihinele. Zato se ne uporablja metoda pregleda s trihinoskopom iz poglavja III Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005.

(6)

Pristojni švicarski organi lahko uveljavljajo odstopanje od inšpekcijskega pregleda na trihinele v trupih in mesu domačih prašičev za pitanje in zakol v klavnicah z nizko zmogljivostjo.

Ta določba se uporablja do 31. decembra 2009.

Na podlagi določb pododstavka 3a člena 8 Odloka DFE o higieni pri zakolu živali (RS 817.190.1) in pododstavka 7 člena 9 Odloka DFI o živilih živalskega izvora (RS 817.022.108) so ti trupi in meso domačih prašičev za pitanje in zakol ter mesni pripravki, mesni proizvodi in predelani proizvodi na osnovi mesa, ki se pridobijo iz njih, označeni s posebnim žigom o zdravstveni ustreznosti v skladu z vzorcem iz pododstavka 2 Priloge 9 k Odloku DFE o higieni pri zakolu živali (RS 817.190.1). Trgovanje s temi proizvodi z državami članicami v skladu z določbami členov 9a in 14a Odloka DFI o živilih živalskega izvora (RS 817.022.108) ni mogoče.

(7)

Trgovanje s trupi in mesom domačih prašičev za pitanje in zakol med državami članicami Skupnosti in Švico iz:

za katere ni bil izveden inšpekcijski pregled na trihinele na podlagi določb člena 3 Uredbe (ES) št. 2075/2005, poteka pod istimi pogoji kot trgovanje z njimi med državami članicami Skupnosti.

(8)

Na podlagi določb člena 2 Odloka o higieni (RS 817.024.1) lahko pristojni švicarski organi v posebnih primerih uveljavljajo odstopanja od členov 8, 10 in 14 Odloka o higieni (RS 817.024.1):

(9)

Komisija Švico obvesti o odstopanjih in prilagoditvah v državah članicah Skupnosti na podlagi člena 13 Uredbe (ES) št. 852/2004, člena 10 Uredbe (ES) št. 852/2003, člena 13 Uredbe (ES) št. 854/2003 in člena 7 Uredbe (ES) št. 2074/2005.

(10)

V pričakovanju približevanja predpisov Skupnosti in švicarskih predpisov glede seznama snovi s specifičnim tveganjem se Švica zavezuje, da bo z notranjo tehnično direktivo prepovedala trgovanje z državami članicami Skupnosti, ki vključuje trupe govedi, starejše od 24 mesecev, s hrbtenično kostjo in proizvodi iz nje.

1.

Za sektorje, v katerih je priznavanje enakovrednosti obojestransko, se zaračunavajo naslednje pristojbine:

1,5 EUR/t, vendar najmanj 30 EUR in največ 350 EUR na pošiljko.

2.

Za sektorje, ki niso zajeti v točko 1, se zaračunavajo naslednje pristojbine:

3,5 EUR/t, vendar najmanj 30 EUR in največ 350 EUR na pošiljko.

1.

Za živalske proizvode s poreklom iz Švice, ki prečkajo ozemlje Evropske unije, veljajo določbe glede nadzora, ki so določene, odvisno od primera, v točkah A in B zgoraj. Določbe iz točk (c), (d) in (e) člena 11(2) Direktive 97/78/ES se ne uporabljajo za proizvode, ki jim je priznana obojestranska enakovrednost in so namenjeni izvozu zunaj ozemlja Evropske unije, če so rezultati veterinarskih pregledov v skladu s točko A zgoraj ugodni.

2.

Za živalske proizvode s poreklom iz Evropske unije, ki prečkajo ozemlje Švice, veljajo določbe glede nadzora, ki so določene, odvisno od primera, v točkah A in B zgoraj.

1.

Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1)

2.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 688/2006 z dne 4. maja 2006 o spremembi prilog III in XI Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede spremljanja transmisivnih spongiformnih encefalopatij in snovi s specifičnim tveganjem pri govedu na Švedskem (UL L 120, 5.5.2006, str. 10)

3.

Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325 dne 12.12.2003, str. 1)

4.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/41/ES z dne 21. aprila 2004 o razveljavitvi nekaterih direktiv o higieni živil in zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, in o spremembi direktiv Sveta 89/662/EGS in 92/118/EGS in Odločbe Sveta 95/408/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 33)

5.

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 206), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2076/2005 z dne 5. decembra 2005 o prehodnih ureditvah za izvajanje Uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 ter o spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL L 338, 22.12.2005, str. 83)

6.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2076/2005 z dne 5. decembra 2005 o prehodnih ureditvah za izvajanje uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 ter o spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL L 338, 22.12.2005, str. 83)

1.

Direktiva Sveta 91/67/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg (UL L 46, 19.2.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (kvalificirana večina), Sklepu 1999/468/ES (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)

2.

Direktiva Sveta 93/53/EGS z dne 24. junija 1993 o minimalnih ukrepih Skupnosti za nadzor določenih bolezni rib (UL L 175, 19.7.1993, str. 23), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija – Priloga II: Seznam iz člena 20 Akta o pristopu – 6. Kmetijstvo – B. Veterinarska in fitosanitarna zakonodaja – I. Veterinarska zakonodaja (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 381)

3.

Direktiva Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva, ki urejajo trgovino in uvoz v Skupnost za izdelke, ki niso predmet navedenih zahtev, določenih v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 89/662/EGS, glede povzročiteljev bolezni pa v Direktivi 90/425/EGS (UL L 062, 15.3.1993, str. 49) kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/41/ES z dne 21. aprila 2004 o razveljavitvi nekaterih direktiv o higieni živil in zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, in o spremembi direktiv Sveta 89/662/EGS in 92/118/EGS in Odločbe Sveta 95/408/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 33)

4.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 688/2006 z dne 4. maja 2006 o spremembi prilog III in XI Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede spremljanja transmisivnih spongiformnih encefalopatij in snovi s specifičnim tveganjem pri govedu na Švedskem (UL L 120, 5.5.2006, str. 10)

5.

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L 273, 10.10.2002, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 208/2006 z dne 7. februarja 2006 o spremembi prilog VI in VIII k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 v zvezi s standardi predelave v obratih za pridobivanje bioplina in kompostiranje ter zahtevami za gnoj (UL L 36, 8.2.2006, str. 25)

6.

Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 018, 23.1.2003, str. 11)