This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 31994L0025
Directive 94/25/EC of the European Parliament and of the Council of 16 June 1994 on the approximation of the laws, regulations and administrative provisions of the Member States relating to recreational craft
Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo
Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo
UL L 164, 30.6.1994, p. 15–38
(ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)
No longer in force, Date of end of validity: 17/01/2016; razveljavil 32013L0053
Uradni list L 164 , 30/06/1994 str. 0015 - 0038
finska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 26 str. 0098
švedska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 26 str. 0098
Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2], v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe [3], ker naj bi notranji trg obsegal območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala; ker se zakoni in drugi predpisi, ki veljajo v posameznih državah članicah za varnostne lastnosti plovil za rekreacijo, razlikujejo glede na področje uporabe in vsebino; ker lahko take razlike povzročijo ovire pri trgovanju in neenake pogoje konkurence na notranjem trgu; ker je usklajevanje nacionalne zakonodaje edini način za odstranitev teh ovir prosti trgovini; ker tega cilja posamezne države članice ne morejo zadovoljivo doseči; ker ta direktiva določa zgolj zahteve, ki so bistvene za prosti pretok plovil za rekreacijo; ker bi morala ta direktiva zajemati samo plovila za rekreacijo najmanjše dolžine 2,5 m in največje dolžine 24 m, v skladu z ISO standardi; ker mora odstranitev tehničnih ovir na področju plovil za rekreacijo in njihovih sestavnih delov, če jih ni mogoče odstraniti z medsebojnim priznavanjem skladnosti med vsemi državami članicami, slediti novemu pristopu, določenemu v resoluciji Sveta z dne 7. maja 1985 [4], ki zahteva opredelitev bistvenih zahtev glede varnosti in drugih pomembnih vidikov za splošno blaginjo; ker odstavek 3 člena 100a določa, da bo Komisija v svojih predlogih v zvezi z zdravjem, varnostjo, varstvom okolja ter varstvom potrošnikov, kot osnovo vzela visoko raven zaščite; ker bistvene zahteve predstavljajo merila, ki jih morajo izpolnjevati plovila za rekreacijo in njihovi samostojni in vgrajeni sestavni deli; ker torej ta direktiva določa samo bistvene zahteve; ker so za lažje dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev nujni usklajeni evropski standardi za plovila za rekreacijo in njihove sestavne dele, kot so navedeni v Prilogi II; ker usklajene evropske standarde pripravljajo zasebni organi in ker morajo ti standardi ohraniti svoj nezavezujoči status; ker se za ta namen priznavata Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec) kot pristojna organa za sprejem usklajenih standardov, ki sledijo splošnim smernicam za sodelovanje med Komisijo in tema dvema organoma, sprejetim dne 13. novembra 1984; ker je usklajeni standard za namene te direktive tehnična specifikacija (evropski standard ali usklajevalni dokument), ki jo sprejme en ali drug organ ali oba na zahtevo Komisije v skladu z Direktivo Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983, ki določa postopek za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov [5], in v skladu z zgoraj navedenimi splošnimi smernicami; ker je glede na naravo tveganj v zvezi z uporabo plovil za rekreacijo in njihovih sestavnih delov potrebno uvesti postopke, ki veljajo za presojo izpolnjevanja bistvenih zahtev direktive; ker morajo biti ti postopki oblikovani z vidika ravni tveganja, ki je povezano s plovili za rekreacijo in njihovimi sestavnimi deli; ker je zato treba vsako kategorijo skladnosti dopolniti z ustreznim postopkom ali izbiro med več enakovrednimi postopki; ker so sprejeti postopki skladni s Sklepom Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ocenjevanja skladnosti in pravili za označevanje in uporabo oznak skladnosti CE, ki naj bi se uporabljale v direktivah tehnične usklajenosti [6]; ker je Svet predvidel označevanje z oznako CE, ki ga opravi bodisi proizvajalec bodisi njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti; ker ta oznaka pomeni, da plovilo za rekreacijo in njegovi sestavni deli izpolnjujejo vse bistvene zahteve in postopke ocenjevanja skladnosti, ki jih za izdelek določa zakonodaja Skupnosti; ker je ustrezno, da lahko države članice, skladno s členom 100a(5) Pogodbe, sprejmejo začasne ukrepe za omejevanje ali prepoved dajanja v promet in uporabe plovil za rekreacijo ali njihovih sestavnih delov v primerih, kadar ogrožajo varnost oseb in, kadar je primerno, domačih živali ali lastnine, pod pogojem, da so taki ukrepi predmet nadzornih postopkov Skupnosti; ker morajo biti tisti, na katere je naslovljena katera koli odločba, sprejeta v okviru te direktive, seznanjeni z razlogi zanjo in pravnimi sredstvi, ki so jim na voljo; ker je potrebno zagotoviti prehodno ureditev, ki bo omogočila trženje in dajanje v uporabo plovil za rekreacijo in njihovih sestavnih delov, izdelanih skladno z nacionalnimi predpisi, ki veljajo na dan sprejetja te direktive; ker ta direktiva ne vsebuje nobenih določb v zvezi z omejevanjem uporabe plovila za rekreacijo po tem, ko je bilo plovilo za rekreacijo dano v uporabo; ker lahko konstrukcija plovila za rekreacijo vpliva na okolje tako, da plovilo v okolje spušča onesnaževalne snovi; ker je zato treba v Direktivo nujno vključiti določbe o varstvu okolja, kolikor te določbe zadevajo konstrukcijo plovila za rekreacijo glede na njegov neposredni vpliv na okolje; ker določbe te direktive ne bi smele vplivati na pravico držav članic, da skladno s Pogodbo določijo take zahteve, kakršne se jim zdijo potrebne za plovbo po nekaterih vodah zaradi varstva okolja, strukture plovnih poti in zagotavljanja varnosti na plovnih poteh, pod pogojem, da to ne pomeni take spremembe plovila za rekreacijo, ki ni predvidena v tej direktivi, SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: POGLAVJE I Člen 1 1. Ta direktiva se uporablja za plovila za rekreacijo, delno zgrajene čolne in samostojne ali vgrajene sestavne dele iz Priloge II. 2. "Plovilo za rekreacijo" pomeni kateri koli čoln katere koli vrste za športne namene in prosti čas, ne glede na vrsto pogona, z dolžino trupa od 2,5 m do 24 m, merjeno glede na ustrezne usklajene standarde. Dejstvo, da je isti čoln mogoče uporabiti za gospodarske namene ali za rekreacijsko usposabljanje, čolna ne izključuje iz področja uporabe te direktive, kadar se ta čoln daje v promet v rekreativne namene. 3. Iz področja uporabe te direktive so izključena: (a) plovila, namenjena izključno tekmovanju, vključno s tekmovalnimi čolni na vesla in čolni na vesla za trening, ki jih tako označi proizvajalec; (b) kanuji in kajaki, gondole ter čolni na pedala; (c) jadralne deske; (d) deske na motorni pogon, osebna vodna plovila in druga plovila s podobnim pogonom; (e) izvirna zgodovinska plovila in posamezne replike zgodovinskih plovil, ki so bili zasnovani pred letom 1950, zgrajeni predvsem iz izvirnih materialov in ki jih je kot take označil proizvajalec; (f) eksperimentalna plovila, pod pogojem, da se jih zatem ne da v promet na trg Skupnosti; (g) plovila, zgrajena za lastno uporabo, pod pogojem, da se jih zatem pet let ne da v promet na trg Skupnost; (h) plovila, posebej namenjena za upravljanje s posadko in prevoz potnikov v komercialne namene, brez poseganja v odstavek 2, zlasti tista, ki so opredeljena v Direktivi Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982, o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh [7], ne glede na število potnikov; (i) plovila, ki lahko plujejo pod vodno gladino; (j) vozila z zračno blazino; (k) hidrogliserji. Člen 2 Dajanje v promet in v uporabo 1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se izdelki iz člena 1(1) lahko dajo v promet in uporabo skladno z njihovo namembnostjo samo, če ob pravilni konstrukciji in vzdrževanju ne ogrožajo varnosti in zdravja ljudi, premoženja ali okolja. 2. Določbe te direktive državam članicam ne preprečujejo sprejetja, v skladu s Pogodbo, določb v zvezi s plovbo po nekaterih vodah zaradi varstva okolja, strukture plovnih poti in zagotavljanja varnosti na plovnih poteh, pod pogojem, da to ne pomeni spremembe plovila za rekreacijo, ki izpolnjuje zahteve te direktive. Člen 3 Bistvene zahteve Izdelki iz člena 1(1) morajo izpolnjevati bistvene zahteve glede varnosti, zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov, ki so navedene v Prilogi I. Člen 4 Prosti pretok izdelkov iz člena 1 (1) 1. Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja v promet in uporabo na njihovem ozemlju izdelkov iz člena 1(1), označenih z oznako CE iz Priloge IV, ki označuje, da izpolnjujejo vse določbe te direktive, vključno s postopki skladnosti, predpisanimi v Poglavju II. 2. Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja na trg delno zgrajenih čolnov, kadar izjavi graditelj ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti ali oseba, ki je odgovorna za dajanje v promet, skladno s Prilogo IIIA, da jih bodo dokončali drugi. 3. Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja v promet in uporabo na njihovem ozemlju sestavnih delov iz Priloge II, označenih z oznako CE iz Priloge IV, ki označuje, da izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve, kadar so ti sestavni deli namenjeni za vgradnjo v plovilo za rekreacijo, skladno z izjavo iz Priloge IIIB, ki jo da proizvajalec, njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti ali, pri uvozu iz tretje države, katera koli oseba, ki te sestavne dele daje v promet na trgu Skupnosti. 4. Na sejmih, razstavah, predstavitvah delovanja itd. države članice ne smejo ustvariti nobenih ovir za prikazovanje izdelkov iz člena 1(1), ki niso skladni s to direktivo, pod pogojem, da vidna oznaka jasno označuje, da se ti izdelki ne smejo tržiti ali dati v uporabo, dokler ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev. 5. Kadar izdelke iz člena 1(1) urejajo tudi druge direktive iz drugih vidikov, katere prav tako predvidevajo označevanje z oznako CE, mora slednji prikazati, da ti izdelki izpolnjujejo tudi določbe teh drugih direktiv. Vendar pa omogoča ena ali več direktiv proizvajalcu v prehodnem obdobju izbiro uporabe različnih direktiv, oznaka CE pa mora v tem primeru prikazati, da izdelek izpolnjuje določbe samo tistih direktiv, ki jih je uporabil proizvajalec. V tem primeru morajo biti podatki iz teh direktiv, kot so bili objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti, podani v dokumentih, obvestilih ali navodilih, ki jih zahtevajo te direktive in ki so priloženi k tem izdelkom. Člen 5 1. Države članice domnevajo, da so izpolnjene bistvene zahteve iz člena 3 za izdelke iz člena 1(1), ki izpolnjujejo ustrezne nacionalne standarde, sprejete skladno z usklajenimi standardi, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti; države članice objavijo sklicevanja k tem nacionalnim standardom. Člen 6 1. Kadar država članica ali Komisija meni, da usklajeni standardi iz člena 5 ne izpolnjujejo v celoti bistvenih zahtev iz člena 3, mora Komisija ali država članica o tem obvestiti odbor, ustanovljen z Direktivo 83/189/EGS, in mu predložiti svoje razloge. Odbor o tem nemudoma poda mnenje. Ob upoštevanju mnenja odbora Komisija države članice obvesti, ali je zadevne standarde treba izbrisati iz publikacij, navedenih v členu 5. 2. Komisija lahko sprejme kateri koli primeren ukrep, da zagotovi, da se direktiva skladno z odstavkom 3 v praksi enotno izvaja. 3. Komisiji pomaga stalni odbor, sestavljen iz predstavnikov, ki jih imenujejo države članice in ki mu predseduje predstavnik Komisije. Stalni odbor sestavi svoj poslovnik. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek predlaganih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve, če je potrebno, z glasovanjem. Mnenje se vnese v zapisnik; poleg tega ima vsaka država članica pravico zahtevati, da se v zapisnik vnese njeno stališče. Komisija v kar največji meri upošteva mnenje odbora. Odbor obvesti o tem, v kolikšni meri je upoštevala mnenje. 4. Stalni odbor lahko poleg tega preuči katero koli vprašanje v zvezi z uporabo te direktive, ki ga poda predsednik odbora, bodisi na pobudo predsednika bodisi na zahtevo države članice. Člen 7 Zaščitna klavzula 1. Kadar država članica ugotovi, da lahko plovilo za rekreacijo ali sestavni deli iz Priloge II, ki so označeni z oznako CE iz Priloge IV, ob pravilni konstrukciji, vgradnji, vzdrževanju in uporabi skladno z njihovo namembnostjo, ogrozijo varnost in zdravje oseb, lastnine ali okolja, mora sprejeti ustrezne začasne ukrepe, da jih umakne iz prometa oziroma prepove ali omeji njihovo dajanje v promet ali dajanje v uporabo. Država članica nemudoma obvesti Komisijo o vsakem takem ukrepu, pri čemer navede razloge za svojo odločitev, zlasti kadar je neskladnost posledica: (a) neizpolnjevanja bistvenih zahtev iz člena 3; (b) nepravilne uporabe standardov iz člena 5, če obstaja trditev o uporabi teh standardov; (c) pomanjkljivosti v samih standardih iz člena 5. 2. Komisija se nemudoma posvetuje z zadevnimi stranmi. Kadar po takem posvetovanju ugotovi, da: - so ukrepi upravičeni, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je dala pobudo, in druge države članice; kadar odločba iz odstavka 1 temelji na pomanjkljivostih v standardih, Komisija po posvetovanju z zadevnimi stranmi v dveh mesecih zadevo predloži odboru iz člena 6(1) ter sproži postopek iz člena 6(1), če namerava država članica vztrajati pri odločitvi, ki jo je sprejela; - so ukrepi neupravičeni, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je dala pobudo, ter proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti. 3. Kadar sta neskladni sestavni del iz Priloge II ali plovilo označena z oznako CE, mora država članica, ki ima nadzor nad osebo, ki je izvedla označevanje, ustrezno ukrepati; država članica mora o tem obvestiti Komisijo in druge države članice. 4. Komisija zagotovi obveščenost držav članic o poteku in izidu tega postopka. POGLAVJE II Ocena skladnosti Člen 8 Pred izdelavo in dajanjem v promet izdelkov iz člena 1(1) mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti uporabiti naslednje postopke za gradnjo čolnov kategorij A, B, C in D iz oddelka 1 Priloge I. 1. Za kategoriji A in B: - za čolne, katerih dolžina trupa je krajša od 12 m: notranja kontrola proizvodnje ter preskusi (modul Aa) iz Priloge VI, - za čolne z dolžino trupa od 12 m do 24 m: ES-tipsko ocenjevanje (modul B) iz Priloge VII, dopolnjen z modulom C (skladnost tipa) iz Priloge VIII, ali katerim koli od naslednjih modulov: B + D ali B + F ali G ali H. 2. Za kategorijo C: (a) za čolne z dolžino trupa od 2,5 m do 12 m: - kadar so izpolnjeni usklajeni standardi v zvezi z oddelkoma 3.2 in 3.3 Priloge I: notranja kontrola proizvodnje (modul A) iz Priloge V, - kadar niso izpolnjeni usklajeni standardi v zvezi z oddelkoma 3.2 in 3.3 Priloge I: notranja kontrola proizvodnje ter preskusi (modul Aa) iz Priloge VI. (b) za čolne z dolžino trupa od 12 m do 24 m: ES-tipsko ocenjevanje (modul B) iz Priloge VII, ki mu sledi modul C (tipska skladnost) iz Priloge VIII, ali kateri koli naslednjih modulov: B + D ali B + F ali G ali H. 3. Za kategorijo D: Za čolne z dolžino trupa od 2,5 m do 24 m: notranja kontrola proizvodnje (modul A) iz Priloge V. 4. Za sestavne dele iz Priloge II: kateri koli naslednjih modulov: B + C ali B + D ali B + F ali G ali H. Člen 9 Priglašeni organi 1. Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so jih imenovale za izvajanje nalog v zvezi s postopki za presojo skladnosti iz člena 8, skupaj s posebnimi nalogami, za izvajanje katerih so imenovani ti organi. Komisija tem organom vnaprej dodeli identifikacijske številke. Komisija mora v Uradnem listu Evropskih skupnosti objaviti seznam priglašenih organov, skupaj z njihovimi identifikacijskimi številkami in nalogami, za katere so priglašeni. Komisija skrbi za to, da je ta seznam redno ažuriran. 2. Države članice pri presoji organov, ki jih nameravajo prijaviti na seznam, uporabijo merila, ki so določena v Prilogi XIV. Domneva se, da organi, ki izpolnjujejo pogoje, določene v ustreznih usklajenih standardih, izpolnjujejo ta merila. 3. Država članica organu prekliče odobritev, če se ugotovi, da je prenehal izpolnjevati merila iz Priloge XIV. O tem mora nemudoma obvestiti Komisijo in druge države članice. POGLAVJE III Oznaka CE Člen 10 1. Čolni za rekreacijo in sestavni deli iz Priloge II, za katere se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz člena 3, morajo biti v času dajanja v promet opremljeni z oznako skladnosti CE. 2. Oznaka skladnosti CE, kakor je prikazana v Prilogi IV, mora biti na plovilu za rekreacijo vidna, berljiva in neizbrisna skladno s točko 2.2 Priloge I, kakor tudi na sestavnih delih iz Priloge II in/ali na njihovi embalaži. Oznako skladnosti CE mora spremljati identifikacijska številka priglašenega organa, ki je odgovoren za izvajanje postopkov, določenih v Prilogah VI, IX, X, XI in XII. 3. Opremljanje z oznakami ali napisi na plovilu, ki bi lahko zavedle tretje osebe glede pomena ali oblike oznake CE, je prepovedano. Plovila za rekreacijo in sestavni deli iz Priloge II in/ali njihova embalaža je lahko opremljena z drugimi oznakami pod pogojem, da to ne povzroči zmanjšanja vidnosti in berljivosti oznake CE. 4. Brez poseganja v člen 7: (a) kadar država članica ugotovi, da je bila oznaka CE pritrjena neustrezno, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti odpraviti kršitev skladno s pogoji, ki jih določi država članica; (b) kadar se neskladnost nadaljuje, mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi omeji ali prepove dajanje zadevnega izdelka v promet, ali poskrbi za njegov umik s trga, skladno s postopkom, določenim v členu 7. POGLAVJE IV Končne določbe Člen 11 Vsaka odločba, izdana na podlagi te direktive, ki ima za posledico omejitev trženja in dajanja v uporabo izdelkov iz člena 1(1), mora biti podrobno utemeljena. Zadevna stranka mora biti z odločbo seznanjena čim prej, skupaj s možnimi pravnimi sredstvi, ki so ji na voljo po veljavni zakonodaji zadevne države članice, in o rokih za njihovo vložitev. Člen 12 Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje dostopa do podatkov o bistvenih odločitvah v zvezi z izvajanjem te direktive. Člen 13 1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 16. decembra 1995. O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice te določbe uporabljajo od 16. junija 1996. Stalni odbor iz člena 6(3) lahko začne izvajati svoje naloge z dnem začetka veljavnosti te direktive. Države članice lahko sprejemajo ukrepe iz člena 9 s tem dnem. Države članice se v sprejetih predpisih iz prvega pododstavka sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2. Države članice predložijo Komisiji besedilo predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. 3. Države članice dopustijo dajanje v promet in dajanje v uporabo izdelkov iz člena 1(1), ki izpolnjujejo predpise, ki veljajo na njihovem ozemlju na dan sprejetja te direktive, v obdobju štirih let od tega dne. Člen 14 Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Člen 15 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, 16. junija 1994 Za Evropski parlament Predsednik E. Klepsch Za Svet Predsednik Y. Papantoniou [1] UL C 123, 15.5.1992, str. 7. [2] UL C 313, 30.11.1992, str. 38. [3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 16. novembra 1992 (UL C 337, 21.12.1992, str. 17); Skupno stališče Sveta z dne 16. decembra 1993 (UL C 137, 19.5.1994, str. 1); Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 (UL C 91, 28.3.1994). [4] UL C 136, 4.6.1985, str. 1. [5] UL L 109, 26.4.1983, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 88/182/EGS (UL L 81, 26.3.1988, str. 75). [6] UL L 220, 30.8.1993, str. 23. [7] UL L 301, 28.10.1982, str. 1. -------------------------------------------------- PRILOGA I BISTVENE VARNOSTNE ZAHTEVE ZA PROJEKTIRANJE IN KONSTRUKCIJO PLOVIL ZA REKREACIJO 1. KATEGORIJE ČOLNOV GLEDE NA NAMEMBNOST Kategorija namembnosti | Moč vetra (Beaufourtova lestvica) | Pomembna višina valov (H 1/3, v metrih) | A – "oceanska plovba" | presega 8 | presega 4 | B – "plovba na odprtem" | do vključno 8 | do vključno 4 | C – "obalna plovba" | do vključno 6 | do vključno 2 | D – "plovba v zavetju" | do vključno 4 | do vključno 0,5 | Opredelitev pojmov: OCEANSKA PLOVBA : plovilo je namenjeno razširjeni plovbi v razmerah, v katerih je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici višja od 8 in pomembna višina valov višja od 4 m; plovila so v veliki meri samozadostna. PLOVBA NA ODPRTEM : plovilo je namenjeno razširjeni plovbi v razmerah, v katerih je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici do 8 in pomembna višina valov do 4 m. OBALNA PLOVBA : plovilo je namenjeno obalni plovbi, plovbi v večjih zalivih, širokih morskih rokavih, na jezerih in po rekah v razmerah, v katerih je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici do 6 in pomembna višina valov do 2 m. PLOVBA V ZAVETJU : plovilo je namenjeno plovbi na manjših jezerih, rekah in kanalih v razmerah, v katerih je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici do 4 in pomembna višina valov do 0,5 m. Čolni v vsaki kategoriji morajo biti zasnovani in zgrajeni tako, da prenesejo te parametre v smislu stabilnosti, vzgona in drugih bistvenih zahtev, navedenih v Prilogi I, in da so dobro vodljivi. 2. SPLOŠNE ZAHTEVE Plovila za rekreacijo in sestavni deli iz Priloge II morajo izpolnjevati bistvene zahteve, kolikor le-te zanje veljajo. 2.1 Identifikacija trupa Vsako plovilo mora biti označeno z identifikacijsko številko trupa, ki vsebuje naslednje podatke: - kodo proizvajalca, - državo izdelave, - edinstveno serijsko številko, - leto izdelave, - leto modela. Podrobnosti glede teh zahtev so navedene v usklajenih standardih. 2.2 Tablica graditelja Vsako plovilo mora biti opremljeno s tablico, ki je trajno pritrjena ločeno od identifikacijske številke trupa in vsebuje naslednje podatke: - ime proizvajalca, - oznaka CE (glej Prilogo IV), - kategorijo namembnosti čolna skladno z oddelkom 1, - največjo obremenitev, ki jo priporoča proizvajalec, skladno z oddelkom 3.6, - število oseb med plovbo, ki ga priporoča proizvajalec, za prevoz katerih je bil čoln zgrajen. 2.3 Zaščita pred padcem čez krov in način za vrnitev na krov Glede na kategorijo namembnosti mora biti čoln zgrajen tako, da je tveganje padca čez krov kar najbolj zmanjšano in da omogoča vrnitev na krov. 2.4 Vidljivost s položaja glavnega krmila Za motorne čolne mora položaj glavnega krmila operaterju v normalnih razmerah uporabe (hitrost in obremenitev) omogočati dobro vidljivost v vseh smereh. 2.5 Priročnik za lastnika Vsako plovilo mora biti opremljeno s priročnikom za lastnika, napisanim v uradnem jeziku Skupnosti ali jezikih, ki jih skladno s Pogodbo opredeli država članica, v kateri se plovilo trži. Ta priročnik bi moral zlasti opozarjati na tveganje ob požaru in poplavi in mora vsebovati podatke, navedene v oddelkih 2.2, 3.6 in 4., kakor tudi težo praznega plovila v kilogramih. 3. ZAHTEVE GLEDE CELOVITOSTI IN KONSTRUKCIJE 3.1 Konstrukcija Izbira in kombinacija materialov ter konstrukcija morajo zagotoviti zadostno čvrstost plovila v vsakem smislu. Posebno pozornost je treba posvetiti kategoriji namembnosti skladno z oddelkom 1 in največji obremenitvi plovila, ki jo priporoča proizvajalec, skladno z oddelkom 3.6. 3.2 Stabilnost in nadvodje Plovilo mora imeti zadostno stabilnost in nadvodje za svojo kategorijo namembnosti skladno z oddelkom 1 in največjo obremenitev plovila, ki jo priporoča proizvajalec, skladno z oddelkom 3.6. 3.3 Vzgon in plavitev Plovilo mora biti zgrajeno tako, da zagotavlja vzgonske lastnosti, ki ustrezajo njegovi kategoriji namembnosti skladno z oddelkom 1.1 in največji obremenitvi plovila, ki jo priporoča proizvajalec, skladno z oddelkom 3.6. Vsa bivalna plovila z več prekati morajo biti zgrajena tako, da imajo zadosten vzgon in da plavajo na površini v prevrnjenem položaju. Čolni, krajši od šest metrov, ki so ob uporabi v njihovi kategoriji namembnosti podvrženi zalivanju, morajo biti opremljeni z ustreznimi sredstvi plavitve v zalitem stanju. 3.4 Odprtine v trupu, krovu in nadgradnji Odprtine v trupu, krovu(-ih) in nadgradnji ne smejo zmanjšati konstrukcijske celovitosti plovila ali njegove vremenske celovitosti v zaprtem stanju. Okna, bočne luči, vrata in lopute morajo vzdržati pritisk vode, ki so mu po vsej verjetnosti izpostavljeni v svoji konkretni legi, kakor tudi točkovne obremenitve, ki jih povzroča teža oseb, ki se gibajo po palubi. Votli priključki na trupu, zasnovani tako, da vodi omogočajo pot v trup ali iz trupa pod vodno črto, ki ustreza največji obremenitvi, ki jo priporoča proizvajalec skladno z oddelkom 3.6., morajo biti opremljeni z dostopno nameščenimi sredstvi zapiranja. 3.5 Poplava Vsa plovila morajo biti zgrajena tako, da je tveganje za potopitev kar najbolj zmanjšano. Posebno pozornost je po potrebi treba nameniti: - pilotski kabini in jaškom, ki morajo biti samoodtočni ali pa morajo kako drugače preprečevati, da bi voda vdrla v notranjost čolna, - prezračevalnim priključkom, - odstranjevanju vode s črpalkami ali drugimi sredstvi. 3.6 Največja obremenitev, ki jo priporoča proizvajalec Največja obremenitev, ki jo priporoča proizvajalec (gorivo, voda, živež, razna oprema in ljudje (v kilogramih)), za katero je zgrajen čoln, skladno z oznako na tablici graditelja, se opredeli glede na kategorijo namembnosti (oddelek 1), stabilnost in nadvodje (oddelek 3.2) ter vzgon in plavitev (oddelek 3.3). 3.7 Prostor za rešilne splave Vsa plovila kategorij A in B ter plovila kategorij C in D, ki so daljša od šestih metrov, morajo biti opremljena z enim ali več prostori za rešilni splav oziroma rešilne splave, ki morajo biti dovolj veliki za število oseb, za katero je bil čoln zgrajen, skladno s priporočili proizvajalca. Ta prostor oziroma ti prostori morajo biti lahko dostopni v vsakem trenutku. 3.8 Izhod v sili Vsa bivalna plovila z več prekati in dolžino nad 12 metrov morajo biti opremljena s primernimi izhodi v sili, če se čoln prevrne. Vsa bivalna plovila morajo biti opremljena s primernimi izhodi v sili ob požaru. 3.9 Sidranje, privez in vleka Vsa plovila morajo biti, ob upoštevanju njihove kategorije namembnosti in njihovih lastnosti, opremljena z eno ali več ojačenimi točkami ali drugimi sredstvi za varno sidranje, privez in vleko. 4. LASTNOSTI UPRAVLJANJA Proizvajalec zagotovi, da so lastnosti upravljanja plovila sprejemljive ob najmočnejšem motorju, za katerega je čoln zasnovan in izdelan. Največja moč motorja za rekreacijske pomorske motorje je navedena v priročniku za lastnika v skladu z usklajenimi standardi. 5. ZAHTEVE ZA INSTALACIJO 5.1 Motorji in prostori za motorje 5.1.1 Vgrajeni motor Vsi vgrajeni motorji morajo biti nameščeni v zaprt prostor, ki je ločen od bivalnih prostorov, in montirani tako, da je tveganje, da bi v bivalnih prostorih prišlo do požara ali da bi se požar ali strupeni hlapi, vročina, hrup ali tresljaji razširili do bivalnih prostorov, kar najbolj zmanjšano. Deli motorja in dodatna oprema, ki zahtevajo pogosto pregledovanje in/ali servisiranje, morajo biti lahko dostopni. Izolacijski materiali v prostorih za motor morajo biti negorljivi. 5.1.2 Prezračevanje Prostor za motor mora imeti prezračevanje. Treba je preprečiti nevarnost vstopa vode v prostor za motor skozi vse odprtine. 5.1.3 Izpostavljeni deli Razen ko je motor zaščiten s pokrovom ali lastnim ohišjem, je treba učinkovito zaščititi izpostavljene gibajoče se ali vroče dele motorja, ki lahko povzročijo poškodbe oseb. 5.1.4 Zagon izvenkrmnih motorjev Vsi čolni z izvenkrmnimi motorji morajo imeti napravo za preprečevanje zagona motorja v prestavi, razen: (a) ko ustvarja motor manj kot 500 Newtnov (N) statičnega sunka; (b) ko je motor opremljen z napravo za omejevanje dodajanja plina, ki omeji sunek ob zagonu motorja na 500 N. 5.2 Sistem za gorivo 5.2.1 Splošno Sistemi in napeljave za polnjenje, hrambo, prezračevanje in dovajanje goriva morajo biti zgrajeni in montirani tako, da je tveganje požara in eksplozije kar najbolj zmanjšano. 5.2.2 Tanki za gorivo Tanki za gorivo, vodi in cevi morajo biti pritrjeni ter ločeni ali zavarovani pred katerim koli virom večje vročine. Materiali, iz katerih so izdelani, in način izdelave morajo ustrezati njihovi prostornini in vrsti goriva. Vsi prostori za tanke morajo imeti prezračevanje. Tekoča goriva s plameniščem pod 55 °C morajo biti shranjena v tankih, ki niso del trupa in so: (a) izolirani od prostora za motor in od vseh drugih virov vžiga; (b) ločeni od bivalnih prostorov. Tekoča goriva s plameniščem 55 °C ali več so lahko shranjena v tankih, ki so del trupa. 5.3 Električni sistem Električni sistemi morajo biti zasnovani in vgrajeni tako, da zagotavljajo pravilno delovanje plovila v normalnih razmerah uporabe in da je tveganje požara in električnega šoka kar najbolj zmanjšano. Treba je zagotoviti zaščito pred preobremenitvijo in kratkim stikom vseh vezij, ki se napajajo iz akumulatorjev, razen vezij za zagon motorja. Zagotoviti je treba prezračevanje za preprečevanje zbiranja plinov, ki jih lahko izločajo akumulatorji. Akumulatorji morajo biti čvrsto pritrjeni in zavarovani pred vstopom vode. 5.4 Sistem krmarjenja 5.4.1 Splošno Sistemi za krmarjenje morajo biti zasnovani, izdelani in montirani tako, da omogočajo krmarjenje v predvidljivih razmerah delovanja. 5.4.2 Izredni ukrepi v sili Jadrnice in motorni čolni z enim vgrajenim motorjem, ki so opremljeni s sistemi za krmarjenje na daljinsko upravljanje, morajo imeti opremo za krmarjenje plovila v sili ob zmanjšani hitrosti. 5.5 Sistem za dovod plina Sistemi za dovod plina za domačo uporabo morajo biti tipa za odstranjevanje hlapov ter zasnovani in montirani tako, da preprečujejo puščanje in nevarnost eksplozije ter da omogočajo preverjanje puščanja. Materiali in sestavni deli morajo biti primerni za uporabo posebnega plina, ki je odporen proti stresom in izpostavljenosti, ki se pojavljajo v pomorskem okolju. Vsaka naprava mora biti opremljena s pripravo za zaznavanje gašenja plamenov na vsakem gorilniku. Plin se vsaki napravi, ki je porabnik plina, dovaja po ločenem vodu razdelilnega sistema, ločeno zapiralo pa mora nadzorovati vsako napravo posebej. Za preprečevanje nevarnosti puščanja in produktov vžiga je treba zagotoviti ustrezno prezračevanje. Vsa plovila s stalno vgrajenim sistemom za dovod plina morajo imeti ograjen prostor za hrambo vseh plinskih jeklenk. Ta ograjeni prostor mora biti ločen od bivalnih prostorov, dostopen samo od zunaj in prezračevan navzven tako, da kakršen koli uhajajoč plin odteka s krova. Vsak stalno vgrajeni sistem za dovod plina mora biti po instalaciji preskušen. 5.6 Požarna varnost 5.6.1 Splošno Vrsta montirane opreme ter projektiranje plovila morata upoštevati nevarnost in širjenje požara. Posebna pozornost se nameni okolici naprav z golim plamenom, vročim območjem ali motorjem in pomožnim strojem, prelivom olja in goriva, nepokritim cevem za olje in gorivo ter izogibanju električne napeljave nad vročimi območji strojev. 5.6.2 Oprema za gašenje požara Plovilo mora biti opremljeno z opremo za gašenje požara, ki ustreza požarnemu tveganju. Zaprti prostori za bencinske motorje morajo biti zavarovani s sistemom za gašenje ognja, ki ob požaru ne zahteva odprtja prostora. Prenosni gasilni aparati morajo biti lahko dostopni ne glede na mesto namestitve, eden pa mora biti nameščen tako, da je lahko dosegljiv z glavnega položaja za krmarjenje plovila. 5.7 Pozicijske luči Nameščene pozicijske luči morajo izpolnjevati zahteve Konvencije o mednarodnih pravilih o izogibanju trčenja na morju (COLREG) iz 1972 ali Evropskega kodeksa za celinske plovne poti (CEVNI), če je to ustrezno. 5.8 Preprečevanje iztoka Plovilo mora biti zgrajeno tako, da preprečuje nenameren iztok onesnaževalnih snovi (olja, goriva itd.) čez krov. Plovila, ki so opremljena s stranišči, morajo imeti: (a) zadrževalne tanke; ali (b) možnost za začasno pritrditev zadrževalnih tankov v območjih uporabe, kjer obstaja prepoved iztoka človeških odpadkov. Poleg tega morajo biti vse iztočne cevi za človeške odpadke skozi trup opremljene z zapornimi ventili. -------------------------------------------------- PRILOGA II SESTAVNI DELI 1. Oprema, zavarovana pred vžigom vgrajenih in izvenkrmnih motorjev. 2. Priprave za preprečevanje zagona v prestavi za motorje na krmi. 3. Kolesa za krmarjenje, mehanizmi za krmarjenje in kabelski sestavi. 4. Tanki za gorivo in cevi za gorivo. 5. Montažne lopute in bočne luči. -------------------------------------------------- PRILOGA III IZJAVA GRADITELJA ALI NJEGOVEGA POOBLAŠČENEGA ZASTOPNIKA S SEDEŽEM V SKUPNOSTI ALI OSEBE, KI JE ODGOVORNA ZA DAJANJE V PROMET (člen 4 (2) in (3)) (a) Izjava graditelja ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti iz člena 4(2) (delno zgrajena plovila) mora vsebovati naslednje: - ime in naslov graditelja, - ime in naslov zastopnika graditelja s sedežem v Skupnosti ali, če je ustrezno, osebe, ki je odgovorna za dajanje v promet, - opis delno zgrajenega plovila, - izjavo, da bodo delno zgrajeno plovilo dokončali drugi in da izpolnjuje bistvene zahteve, ki veljajo na tej stopnji gradnje. (b) Izjava graditelja ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v skupnosti iz člena 4(3) (sestavni deli) mora vsebovati naslednje: - ime in naslov graditelja, - ime in naslov zastopnika graditelja s sedežem v Skupnosti ali, če je ustrezno, osebe, ki je odgovorna dajanje v promet, - opis sestavnega dela, - izjavo, da sestavni del izpolnjuje ustrezne bistvene zahteve. -------------------------------------------------- PRILOGA IV OZNAKA CE Oznaka skladnosti CE mora vsebovati začetnici "CE" v naslednji obliki: +++++ TIFF +++++ Če je oznaka pomanjšana ali povečana, morajo biti ohranjena razmerja, prikazana na gornji umerjeni skici. Razni elementi oznake CE morajo imeti približno isto velikost v navpični smeri, ki ne sme biti manjša od 5 mm. Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če je le-ta udeležen pri kontroli proizvodnje. -------------------------------------------------- PRILOGA V NOTRANJA KONTROLA PROIZVODNJE (modul A) 1. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti, ki izvaja obveznosti, določene v točki 2, zagotovi in izjavi, da zadevni izdelki izpolnjujejo zahteve direktive, ki zanje veljajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora vsak izdelek opremiti z oznako CE in dati pisno izjavo o skladnosti (glej Prilogo XV). 2. Proizvajalec mora pripraviti tehnično dokumentacijo, opisano v odstavku 3, on ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pa shraniti tehnično dokumentacijo, ki mora biti na voljo ustreznim nacionalnim organom zaradi preverjanja najmanj 10 let od izdelave zadnjega izdelka. Če niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nimata sedeža v Skupnosti, se v zvezi z obveznostjo razpoložljivosti tehnične dokumentacije prenese odgovornost na osebo, ki izdelek daje v promet na trgu Skupnosti. 3. Tehnična dokumentacija mora omogočati presojo skladnosti izdelkov z zahtevami direktive. Obsegati mora zasnovo, izdelavo in delovanje izdelka (glej Prilogo XIII), kot je ustrezno za presojo. 4. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik hranita kopijo izjave o skladnosti skupaj s tehnično dokumentacijo. 5. Proizvajalec uvede vse potrebne ukrepe, da zagotovi postopek izdelave skladnost izdelanih izdelkov tehnični dokumentaciji iz točke 2 ter njihovo izpolnjevanje zahtev direktive, ki zanje veljajo. -------------------------------------------------- PRILOGA VI NOTRANJA KONTROLA PROIZVODNJE VKLJUČNO S PRESKUSI (modul Aa, možnost 1) Ta modul poleg modula A iz Priloge V obsega tudi naslednje dodatne zahteve: Proizvajalec ali tretja oseba za proizvajalca na enem ali več čolnih iz proizvodnega programa proizvajalca opravi enega ali več naslednjih preskusov, izračunov skladnosti ali preverjanj: - preskus stabilnosti skladno z bistvenimi zahtevami iz točke 3.2, - preskus vzgonskih lastnosti skladno z bistvenimi zahtevami iz točke 3.3. Določbe, ki veljajo za obe možnosti Za opravljanje teh preskusov ali izračunov je odgovoren priglašeni organ, ki ga izbere proizvajalec. Ta v postopku izdelave pritrdi identifikacijsko številko priglašenega organa, za kar slednji tudi odgovarja. -------------------------------------------------- PRILOGA VII ES-TIPSKO OCENJEVANJE (modul B) 1. Priglašeni organ preveri in potrdi, da reprezentančni vzorec pregledovanega proizvodnega programa izpolnjuje določbe direktive, ki zanj veljajo. 2. Prošnjo za ES-tipsko ocenjevanje vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pri priglašenem organu po lastni izbiri. Prošnja vključuje: - ime in naslov proizvajalca ter, če prošnjo vloži pooblaščeni zastopnik, še njegovo ime in naslov, - pisno izjavo, da ista prošnja ni bila vložena pri nobenem drugem priglašenem organu, - tehnično dokumentacijo, skladno z opisom v točki 3. Vlagatelj predloži priglašenemu organu vzorec iz proizvodnje pregledovanega proizvodnega programa, v nadaljevanju "tip" [1]. Priglašeni organ lahko po potrebi zahteva nadaljnje vzorce za izvajanje preskusnega programa. 3. Tehnična dokumentacija mora omogočati presojo skladnosti izdelka z zahtevami direktive. Obsegati mora zasnovo, izdelavo in delovanje izdelka (glej Prilogo XIII), kot je ustrezno za presojo. 4. Priglašeni organ: 4.1 pregleda tehnično dokumentacijo, preveri, ali je bil tip izdelan skladno s tehnično dokumentacijo, in opredeli elemente, ki so izdelani skladno z ustreznimi določbami standardov iz člena 5, kakor tudi sestavne dele, ki so izdelani brez uporabe ustreznih določb teh standardov; 4.2 izvede ali je izvedel ustrezne preglede in potrebne preskuse, da preveri, ali v primerih, ko niso bili uporabljeni standardi iz člena 5, rešitve proizvajalca izpolnjujejo bistvene zahteve direktive; 4.3 izvede ali je izvedel ustrezne preglede in potrebne preskuse, da preveri, ali so bili v primerih, ko se je proizvajalec odločil za uporabo ustreznih standardov iz člena 5, le-ti dejansko uporabljeni; 4.4 skupaj z vlagateljem sporazumno določi kraj opravljanja pregledov potrebnih preskusov. 5. Kadar tip izpolnjuje določbe direktive, izda priglašeni organ vlagatelju ES-certifikat o skladnosti tipa. Potrdilo vsebuje ime in naslov proizvajalca, ugotovitve pregleda, pogoje za njegovo veljavnost in podatke, potrebne za identifikacijo odobrenega tipa. K certifikatu mora biti priložen seznam ustreznih delov tehnične dokumentacije. Priglašeni organ obdrži en izvod. Ob zavrnitvi izdaje certifikata mora priglašeni organ proizvajalcu dati podrobno utemeljitev. 6. Vlagatelj mora priglašeni organ, ki hrani tehnično dokumentacijo v zvezi s certifikatom o opravljenem ES-tipskem ocenjevanju, obvestiti o kakršnih koli spremembah odobrenega izdelka, ki jih je treba dodatno odobriti, kadar lahko take spremembe vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev ali predpisane pogoje uporabe izdelka. Ta dodatna odobritev se izda v obliki dodatka k prvotnemu ES-certifikatu o skladnosti tipa. 7. Vsak priglašeni organ pošlje drugim priglašenim organom ustrezne podatke o izdanih in preklicanih ES-certifikatih o skladnosti tipa ter dodatkih k tem certifikatom. 8. Drugi priglašeni organi lahko prejemajo kopije ES-certifikatov o skladnosti tipa in/ali dodatkov k tem certifikatom. Priloge k certifikatom morajo biti na voljo drugim priglašenim organom. 9. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora skupaj s tehnično dokumentacijo obdržati kopije ES-certifikatov o skladnosti tipa in/ali dodatkov k tem certifikatom najmanj 10 let od izdelave zadnjega izdelka. Če niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nimata sedeža v Skupnosti, se v zvezi z obveznostjo razpoložljivosti tehnične dokumentacije odgovornost prenese na osebo, ki da izdelek v promet na trg Skupnosti. [1] Tip lahko zajema več različic izdelka, če razlike med različicami ne vplivajo na raven varnosti in druge zahteve glede obnašanja izdelka. -------------------------------------------------- PRILOGA VIII TIPSKA SKLADNOST (modul C) 1. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotovi in izjavi, da so zadevni izdelki tipsko skladni z ES-certifikatom o skladnosti tipa in da izpolnjujejo zahteve Direktive, ki zanje velja. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora vsak izdelek opremiti z oznako CE in dati pisno izjavo o skladnosti (glej Prilogo XV). 2. Proizvajalec uvede vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je izdelek v postopku izdelave tipsko skladen z ES-certifikatom o skladnosti tipa, ter njihovo izpolnjevanje zahtev direktive, ki zanje veljajo. 3. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik shranita kopijo izjave o skladnosti najmanj 10 let od izdelave zadnjega izdelka. Če niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nimata sedeža v Skupnosti, se odgovornost v zvezi z obveznostjo razpoložljivosti tehnične dokumentacije prenese na osebo, ki da izdelek v promet na trg Skupnosti (glej Prilogo XIII). -------------------------------------------------- PRILOGA IX ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROIZVODNJE (modul D) 1. Proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz točke 2, zagotovi in izjavi, da so zadevni izdelki tipsko skladni z ES-certifikatom o skladnosti tipa in da izpolnjujejo zahteve direktive, ki zanje veljajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora vsak izdelek opremiti z oznako CE in dati pisno izjavo o skladnosti (glej Prilogo XV). Oznako CE mora spremljati identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za nadzor, skladno z določbami točke 4. 2. Proizvajalec mora delati po odobrenem sistemu kakovosti za izdelavo, končni pregled izdelka in izvajanje preskusov je v skladu z določbami odstavka 3 in se nadzoruje skladno z določbami točke 4. 3. Sistem kakovosti 3.1 Proizvajalec mora pri priglašenem organu, ki ga izbere sam, vložiti prošnjo za presojo njegovega sistema kakovosti za zadevne izdelke. Prošnja mora vsebovati: - vse ustrezne podatke v zvezi s predvideno kategorijo izdelka, - dokumentacijo v zvezi s sistemom kakovosti, - kadar je ustrezno, tehnično dokumentacijo odobrenega tipa (glej Prilogo XIII) in kopijo ES-certifikata o skladnosti tipa. 3.2 Sistem kakovosti mora zagotoviti tipsko skladnost izdelkov, skladno z ES-certifikatom o skladnosti tipa, in njihovo izpolnjevanje zahtev direktive, ki zanje veljajo. Vsi elementi, zahteve in predpisi, ki jih sprejme proizvajalec, morajo biti sistematično in urejeno dokumentirani v obliki pisnih usmeritev, postopkov in navodil. Dokumentacija o sistemu kakovosti mora omogočati enotno razlago programov, načrta, priročnikov in evudenc kakovosti. Zlasti morajo biti v njej primerno opisani: - cilji kakovosti in organizacijska struktura, odgovornosti in pooblastila uprave v zvezi s kakovostjo izdelkov, - tehnike, postopki in sistematična opravila, ki se bodo uporabljali za izdelavo, preverjanje kakovosti in zagotavljanje kakovosti, - pregledi in preskusi, ki se bodo izvajali pred izdelavo, med njo in po njej, ter pogostost njihovega izvajanja, - zapisniki kakovosti, kot so na primer poročila o pregledih in preskusni podatki, podatki za umerjanje, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja itd., - sredstva za nadzor doseganja zahtevane kakovosti izdelka in učinkovitega delovanja sistema kakovosti. 3.3 Priglašeni organ oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz točke 3.2. Priglašeni organ predvidi izpolnjevanje teh zahtev v smislu sistemov kakovosti, ki izvajajo ustrezni usklajeni standard. Revizorska ekipa mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami iz ocenjevanja na področju tehnologije zadevnega izdelka. Postopek ocenjevanja mora vključevati inšpekcijski obisk prostorov proizvajalca. Proizvajalec je obveščen o odločbi. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljitev odločbe. 3.4 Proizvajalec se zaveže, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, in da bo vzdrževal njegovo primernost in učinkovitost. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik obveščata priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o morebitni nameravani posodobitvi sistema kakovosti. Priglašeni organ oceni predlagane spremembe in odloči, ali bo spremenjeni sistem kakovosti izpolnjeval zahteve iz odstavka 3.2, ali pa je potrebna ponovna presoja. Proizvajalec je obveščen o odločbi. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljitev odločbe. 4. Nadzor, ki ga izvaja priglašeni organ 4.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec vestno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti. 4.2 Proizvajalec mora priglašenemu organu za namene pregleda omogočiti vstop na mesta izdelave, pregledov in izvajanja preskusov ter skladiščenja in mu predložiti vse potrebne podatke, zlasti: - dokumentacijo o sistemu kakovosti, - zapisnike o kakovosti, kot so na primer poročila o pregledih in preskusni podatki, podatki za umerjanje, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja itd. 4.3 Priglašeni organ od časa do časa opravlja revizije, da se prepriča, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu predloži revizijsko poročilo. 4.4 Poleg tega mora priglašeni organ pri proizvajalcu opravljati tudi nenajavljene obiske. Med takimi obiski lahko priglašeni organ po potrebi izvaja preskuse ali sproži njihovo izvajanje, da preveri pravilnost delovanja sistema kakovosti. Priglašeni organ predloži proizvajalcu poročilo o obisku in, pri izvedenem preskusu, poročilo o preskusu. 5. Proizvajalec mora najmanj 10 let od izdelave zadnjega izdelka za nacionalne organe hraniti na razpolago: - dokumentacijo iz druge alinee drugega pododstavka točke 3.1, - posodobitve iz drugega pododstavka točke 3.4, - odločbo in poročila, ki jih izda priglašeni organ, ki so navedeni v zadnjem pododstavku točke 3.4, točke 4.3 in točke 4.4. 6. Vsak priglašeni organ pošlje drugim priglašenim organom ustrezne podatke o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti. -------------------------------------------------- PRILOGA X PREVERJANJE IZDELKOV (modul F) 1. Ta modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti preveri in potrdi, da so izdelki, za katere veljajo določbe točke 3, tipsko skladni z ES-certifikatom o skladnosti tipa in da izpolnjujejo zahteve direktive, ki zanje veljajo. 2. Proizvajalec uvede vse potrebne ukrepe, da postopek izdelave zagotovi tipsko skladnost izdelanih izdelkov z ES-certifikatom o skladnosti tipa ter njihovo izpolnjevanje zahtev direktive, ki zanje veljajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora vsak izdelek opremiti z oznako CE in dati pisno izjavo o skladnosti (glej Prilogo XV). 3. Priglašeni organ opravi primerne preglede in preskuse, da preveri skladnost izdelka z zahtevami direktive, bodisi s pregledom in preskusom vsakega izdelka, skladno z določbami točke 4, bodisi s pregledovanjem in preskušanjem izdelkov na statistični podlagi, skladno z določbami točke 5, po izbiri proizvajalca. 3a. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik hranita kopijo izjave o skladnosti najmanj 10 let od izdelave zadnjega izdelka. 4. Preverjanje s pregledom in preskusom vsakega izdelka 4.1 Vsi izdelki se posamično pregledajo in na njih se opravijo primerni preskusi, določeni v ustreznem(-ih) standardu(-ih) iz člena 5, ali drugi enako ustrezni preskusi, da se preveri, ali so tipsko skladni z ES-certifikatom o skladnosti tipa in ali izpolnjujejo zahteve direktive, ki zanje veljajo. 4.2 Priglašeni organ opremi ali poskrbi, da se vsak potrjeni izdelek opremi z njegovo identifikacijsko številko, ter izda pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi. 4.3 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotovi, da lahko na zahtevo predloži certifikate o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ. 5. Statistično preverjanje 5.1 Proizvajalec predloži svoje izdelke v obliki homogenih skupin ter sprejme vse potrebne ukrepe, da postopek izdelave zagotavlja homogenost vsake izdelane skupine izdelkov. 5.2 Vsi izdelki morajo biti na voljo za preverjanje v obliki homogenih skupin. Iz vsake skupine se naključno izbere en vzorec. Izdelki v vzorcu se pregledajo posamično in na njih se opravijo primerni preskusi, določenih v ustreznem(-ih) standardu(-ih) iz člena 5, ali drugi enako ustrezni preskusi, da se preveri, ali izpolnjujejo zahteve direktive, ki zanje veljajo, in da se ugotovi, ali je skupina potrjena ali zavrnjena. 5.3 Statistični postopek mora uporabiti naslednje elemente: - uporabljeno statistično metodo, - načrt vzorčenja z značilnostmi delovanja. 5.4 Pri potrjenih skupinah priglašeni organ opremi ali poskrbi, da se vsak izdelek opremi z njegovo identifikacijsko številko, ter izda pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi. Vsi izdelki v skupini se lahko dajo v promet razen tistih izdelkov iz vzorca, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni. Če je skupina zavrnjena, priglašeni organ ali pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči dajanje v promet te skupine. Če prihaja do pogostih zavrnitev skupin, lahko priglašeni organ začasno prekine statistično preverjanje. Proizvajalec lahko identifikacijsko številko priglašenega organa pritrdi med samim postopkom izdelave, na odgovornost slednjega. 5.5 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotovi, da lahko na zahtevo predloži potrdila o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ. -------------------------------------------------- PRILOGA XI PREVERJANJE ENOT (modul G) 1. Ta modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec zagotovi in izjavi, da zadevni izdelek, za katerega je bilo izdano potrdilo iz točke 2, izpolnjuje zahteve direktive, ki zanj veljajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora vsak izdelek opremiti z oznako CE in dati pisno izjavo o skladnosti (glej Prilogo XV). 2. Priglašeni organ pregleda posamični izdelek in opravi primerne preskuse, določene v ustreznem(-ih) standardu(-ih) iz člena 5, ali druge enako ustrezne preskuse, da se prepriča, ali izpolnjuje zahteve direktive, ki zanj veljajo. Priglašeni organ opremi ali poskrbi, da se vsak potrjeni izdelek opremi z njegovo identifikacijsko številko, ter izda pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi. 3. Namen tehnične dokumentacije je omogočiti presojo skladnosti z zahtevami direktive in razumevanje zasnove, izdelave ter delovanja izdelka (glej Prilogo XIII). -------------------------------------------------- PRILOGA XII POPOLNO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (modul H) 1. Ta modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2, zagotovi in izjavi, da zadevni izdelki izpolnjujejo zahteve direktive, ki zanje veljajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora vsak izdelek opremiti z oznako CE in dati pisno izjavo o skladnosti (glej Prilogo XV). Oznako CE mora spremljati identifikacijska številka priglašenega organa, ki je odgovoren za nadzor skladno z določbami točke 4. 2. Proizvajalec mora delati po odobrenem sistemu kakovosti za zasnovo, izdelavo ter pregled in preskušanje končnega izdelka, skladno z določbami točke 3, in se nadzoruje skladno z določbami točke 4. 3. Sistem kakovosti 3.1 Proizvajalec mora pri priglašenem organu vložiti prošnjo za presojo njegovega sistema kakovosti. Prošnja mora vsebovati: - vse ustrezne podatke v zvezi s predvideno kategorijo izdelka, - dokumentacijo o sistemu kakovosti. 3.2 Sistem kakovosti mora zagotoviti skladnost izdelkov z zahtevami direktive, ki zanje veljajo. Vsi elementi, zahteve in predpisi, ki jih sprejme proizvajalec, morajo biti sistematično in urejeno dokumentirani v obliki pisnih usmeritev, postopkov in navodil. Dokumentacija o sistemu kakovosti mora omogočati enotno razlago programov, načrta, priročnikov in evidenc kakovosti. Zlasti morajo biti v njej primerno opisani: - cilji kakovosti in organizacijska zgradba, odgovornosti in pooblastila uprave v zvezi s kakovostjo izdelkov, - tehnične specifikacije za zasnovo, vključno s standardi, ki se bodo uporabljali, ter za primere, ko standardi iz člena 5 ne bodo uporabljeni v celoti, sredstva za zagotavljanje izpolnjevanja bistvenih zahtev direktive, ki za izdelke veljajo, - tehnike za kontrolo zasnove in preverjanje zasnove, postopki in sistematična opravila, ki se bodo izvajali ob snovanju izdelkov za zadevno kategorijo izdelkov, - ustrezne tehnike, postopki in sistematična opravila, ki se bodo uporabljali za izdelavo, preverjanje kakovosti in zagotavljanje kakovosti, - pregledi in preskusi, ki se bodo izvajali pred izdelavo, med njo in po njej, ter pogostnost njihovega izvajanja, - zapisniki kakovosti, kot so na primer poročila o pregledih in preskusni podatki, podatki za umerjanje, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja itd., - sredstva za nadzor doseganja zahtevane kakovosti izdelka in učinkovitega delovanja sistema kakovosti. 3.3 Priglašeni organ oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz točke 3.2. Priglašeni organ predvidi izpolnjevanje teh zahtev v smislu sistemov kakovosti, ki izvajajo ustrezni usklajeni standard (EN 29001). Skupina za presojo mora imeti vsaj enega člana, ki je izkušen ocenjevalec na področju zadevne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja mora vključevati inšpekcijski pregled prostorov proizvajalca. Proizvajalec je obveščen o odločbi. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in obrazložitev odločbe. 3.4 Proizvajalec se zaveže, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, in da bo vzdrževal njegovo primernost in učinkovitost. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik obveščata priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o morebitni nameravani posodobitvi sistema kakovosti. Priglašeni organ oceni predlagane spremembe in odloči, ali bo spremenjeni sistem kakovosti izpolnjeval zahteve iz odstavka 3.2 ali pa je potrebna ponovna presoja. Proizvajalec je obveščen o odločbi. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in obrazložitev odločbe. 4. ES-nadzor, ki ga izvaja priglašeni organ 4.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec vestno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti. 4.2 Proizvajalec mora priglašenemu organu za namene pregleda omogočiti vstop na mesta zasnove, izdelave, pregledov in izvajanja preskusov ter skladiščenja in mu predložiti vse potrebne podatke, zlasti: - dokumentacijo sistema kakovosti, - zapisnike o kakovosti, ki jih predvideva sistem kakovosti v zvezi s projektiranjem, kot so rezultati analiz, izračunov, preskusov itd., - zapisnike kakovosti, ki jih predvideva proizvodni del sistema kakovosti, kot so poročila o pregledih in preskusni podatki, podatki za umerjanje, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja itd. 4.3 Priglašeni organ od časa do časa opravlja revizije, da se prepriča, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu predloži revizijsko poročilo. 4.4 Poleg tega mora priglašeni organ pri proizvajalcu opravljati tudi nenajavljene obiske. Med takimi obiski lahko priglašeni organ po potrebi izvaja preskuse ali sproži njihovo izvajanje, da preveri pravilnost delovanja sistema kakovosti; proizvajalcu predloži poročilo o obisku in, v primeru izvedenega preskusa, poročilo o preskusu. 5. Proizvajalec mora najmanj 10 let od izdelave zadnjega izdelka za nacionalne organe hraniti na razpolago: - dokumentacijo iz druge alinee drugega pododstavka točke 3.1, - posodobitve iz drugega pododstavka točke 3.4, - odločbe in poročila, ki jih izda priglašeni organ, ki so navedeni v zadnjem pododstavku točke 3.4, točke 4.3 in točke 4.4. 6. Vsak priglašeni organ pošlje drugim priglašenim organom ustrezne podatke o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti. -------------------------------------------------- PRILOGA XIII TEHNIČNA DOKUMENTACIJA, KI JO PREDLOŽI PROIZVAJALEC Tehnična dokumentacija iz prilog V, VII, VIII, IX in XI mora vsebovati vse ustrezne podatke ali sredstva, ki jih uporablja proizvajalec, da zagotovi, ali sestavni deli ali plovilo izpolnjujejo bistvene zahteve, ki zanje veljajo. Tehnična dokumentacija mora omogočati razumevanje zasnove, izdelave in delovanja izdelka ter presojo skladnosti izdelkov z zahtevami direktive. Dokumentacija mora, kot je ustrezno za presojo, vsebovati: - splošen opis tipa, - načrte za idejno zasnovo in izdelavo ter shematski prikaz sestavnih delov, montažnih sklopov, vezij itd., - opis in potrebne razlage za razumevanje navedenih načrtov in shematskih prikazov ter delovanje izdelka, - seznam standardov iz člena 5, uporabljenih v celoti ali delno, in opis sprejetih rešitev za izpolnjevanje bistvenih zahtev za primere, ko niso bili uporabljeni standardi iz člena 5, - rezultate narejenih izračunov za zasnovo, opravljenih pregledov itd., - poročila o preskusih ali izračune glede stabilnosti, skladno z bistvenimi zahtevami iz točke 3.2, ter glede vzgona, skladno z bistvenimi zahtevami iz točke 3.3. -------------------------------------------------- PRILOGA XIV NAJNIŽJA MERILA, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI DRŽAVE ČLANICE ZA PRIJAVO ORGANOV 1. Organ, njegov direktor in osebje, ki so odgovorni za izvajanje preskusnega preverjanja, ne smejo biti konstruktor, proizvajalec, dobavitelj ali monter čolna ali sestavnih delov, ki se preverjajo, niti pooblaščeni zastopnik katere koli teh oseb. Ne smejo biti udeleženi, niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki, v zasnovo, izdelavo, trženje ali vzdrževanje navedenih izdelkov. To ne izvzema možnosti za izmenjavo tehničnih podatkov med proizvajalcem in organom. 2. Organ in njegovo osebje opravljajo preskusno preverjanje z najvišjo stopnjo strokovne celovitosti in tehnične usposobljenosti ter brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate pregleda, zlasti od oseb ali skupine oseb, za katere so rezultati preverjanja pomembni. 3. Organ mora imeti na voljo potrebno osebje in razpolagati s potrebnimi sredstvi za pravilno izvajanje upravnih in tehničnih nalog, povezanih s preverjanjem; prav tako mora imeti dostop do opreme, potrebne za posebno preverjanje. 4. Osebje, odgovorno za preverjanje, mora imeti: - dobro tehnično in strokovno usposabljanje, - zadovoljivo poznavanje zahtev preskusov, ki jih izvaja, ter zadostne izkušnje s takimi preskusi, - sposobnost pisanja zahtevanih certifikatov, zapisnikov in poročil za overitev izvajanja in rezultatov preskusov. 5. Nepristranskost inšpekcijskega osebja mora biti zajamčena. Njihovo plačilo ne sme biti odvisno od števila opravljenih preskusov ali od rezultatov takih preskusov. 6. Organ mora skleniti poroštveno zavarovanje, razen če poroštvo skladno z nacionalno zakonodajo prevzame država ali če je za preskuse neposredno odgovorna država članica. 7. Osebje organa mora biti zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi s podatki, ki jih pridobi med izvajanjem svojih nalog (razen do pristojnih upravnih organov oblasti države, v kateri se izvajajo dejavnosti) v okviru Direktive ali nacionalnih izvedbenih predpisov. -------------------------------------------------- PRILOGA XV PISNA IZJAVA O SKLADNOSTI 1. Pisna izjava o skladnosti z določbami direktive mora biti vedno priložena: - plovilu za rekreacijo in biti združena s priročnikom za lastnika (Priloga I, točka 2.5), - sestavnim delom iz Priloge II. 2. Pisna izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje [1]: - ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti [2], - opis plovila za rekreacijo [3] ali sestavnega dela [4], - napotitve k uporabljenim usklajenim standardom ali napotitve k specifikaciji za skladnost, ki je navedena na izjavi, - če je ustrezno, napotitev k ES-certifikatu o skladnosti tipa, ki ga izda priglašeni organ, - če je ustrezno, ime in naslov priglašenega organa, - identifikacijo osebe, ki je pooblaščena za podpisovanje v imenu proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti. [1] in biti napisana v jeziku(-ih), ki je (so) predviden(-i) v točki 2.5 Priloge I. [2] ime podjetja in poln naslov; pooblaščeni zastopnik mora prav tako navesti ime podjetja in naslov proizvajalca. [3] opis znamke, tipa, serijske številke izdelka, če je ustrezno. [4] opis znamke, tipa, serijske številke izdelka, če je ustrezno. --------------------------------------------------