This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32007D0074
Commission Decision of 21 December 2006 establishing harmonised efficiency reference values for separate production of electricity and heat in application of Directive 2004/8/EC of the European Parliament and of the Council (notified under document number C(2006) 6817) (Text with EEA relevance)
Odločba Komisije z dne 21. decembra 2006 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 6817) (Besedilo velja za EGP).
Odločba Komisije z dne 21. decembra 2006 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 6817) (Besedilo velja za EGP).
UL L 32, 6.2.2007, p. 183–188
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(BG, RO)
UL L 338M, 17.12.2008, p. 898–907
(MT)
No longer in force, Date of end of validity: 20/12/2011; razveljavil 32011D0877
6.2.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 32/183 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 21. decembra 2006
o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 6817)
(Besedilo velja za EGP)
(2007/74/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/ES (1) in zlasti člena 4(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Po členu 4 Direktive 2004/8/ES bo Komisija določila harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, ki so sestavljene iz matrike vrednosti, diferencirane po pomembnih dejavnikih, vključno z letom izdelave in vrstami goriva. |
(2) |
Komisija je izdelala izčrpno dokumentirano analizo v skladu s členom 4(1) Direktive 2004/8/ES. Razvoj najboljše razpoložljive in ekonomsko upravičene tehnologije, opazovane med obdobjem, ki ga zajema ta analiza, kaže na to, da je za harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije treba razlikovati med letom izdelave in napravo za soproizvodnjo. Nadalje je pri teh referenčnih vrednostih treba uporabiti korekcijske faktorje v zvezi s podnebnimi razmerami, saj je termodinamika proizvodnje električne energije iz goriv odvisna od temperature okolja. Poleg tega je pri teh referenčnih vrednostih treba uporabiti korekcijske faktorje za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, da bi upoštevali energijske prihranke, dosežene takrat, ko je uporaba omrežja omejena zaradi decentralizirane proizvodnje. |
(3) |
Nasprotno pa je analiza pokazala, da v zvezi s harmoniziranimi vrednostmi referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote razlika v zvezi z letom izdelave ni bila pomembna, saj se je neto energetska učinkovitost ogrevalnih kotlov v obdobju, ki ga zajema analiza, komajda izboljšala. Korekcijski faktorji v zvezi s podnebnimi razmerami niso bili potrebni, saj termodinamika proizvodnje toplote iz goriva ni odvisna od temperature okolja. Poleg tega korekcijski faktorji za toplotne izgube omrežja niso potrebni, saj se toplota vedno uporablja v bližini mesta proizvodnje. |
(4) |
Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov so temeljile na načelih, omenjenih v Prilogi III (f) k Direktivi 2004/8/ES. |
(5) |
Potrebni so stabilni pogoji za naložbe v soproizvodnjo in stalno zaupanje vlagateljev. S tega vidika je primerno, da se ohranijo enake referenčne vrednosti za napravo za soproizvodnjo za razumno dolgo obdobje desetih let. Vendar pa je ob upoštevanju glavnega cilja Direktive 2004/8/ES, spodbujanja soproizvodnje z namenom prihranka primarne energije, treba dati spodbudo za posodobitev starejših naprav za soproizvodnjo z namenom izboljšanja njihove energetske učinkovitosti. Iz teh razlogov morajo vrednosti referenčnih izkoristkov za električno energijo, ki se uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, postati strožje od enajstega leta po letu izdelave naprave. |
(6) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za soproizvodnjo – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Določitev harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov
Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote so navedene v Prilogi I in Prilogi II.
Člen 2
Korekcijski faktorji za harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
1. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi III(a), z namenom prilagoditve harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov, navedenih v Prilogi I, povprečnim podnebnim razmeram v vsaki državi članici.
Korekcijski faktorji za povprečne podnebne razmere se ne uporabljajo za tehnologijo soproizvodnje goriva, ki temelji na celici.
Če na ozemlju države članice uradni meteorološki podatki kažejo razliko v letni temperaturi okolja v vrednosti 5 oC ali več, lahko ta država članica na podlagi obvestila Komisiji uporabi več podnebnih območij za namen prvega pododstavka z uporabo metode, določene v Prilogi III(b).
2. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi IV, z namenom prilagoditve harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov, navedenih v Prilogi I, izgubam omrežja, do katerih ni prišlo.
Korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, se ne uporabljajo za lesna goriva in bioplin.
3. Kjer države članice uporabljajo korekcijske faktorje, določene v Prilogi III(a), in korekcijske faktorje, določene v Prilogi IV, najprej uporabijo Prilogo III(a), nato pa Prilogo IV.
Člen 3
Uporaba harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov
1. Države članice uporabijo harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov, navedene v Prilogi I, glede na leto izdelave naprave za soproizvodnjo. Te harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov se uporabljajo 10 let od leta izdelave naprave za soproizvodnjo.
2. Od enajstega leta po letu izdelave naprave za soproizvodnjo države članice uporabljajo harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov, ki se na podlagi prvega odstavka uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, staro 10 let. Te harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov se uporabljajo eno leto.
3. Za namen tega člena pomeni leto izdelave naprave za soproizvodnjo koledarsko leto prve proizvodnje električne energije.
Člen 4
Posodobitev naprave za soproizvodnjo
Če se obstoječa naprava za soproizvodnjo posodobi in strošek naložbe za posodobitev presega 50 % stroška naložbe v novo primerljivo napravo za soproizvodnjo, se za namen člena 3 koledarsko leto prve proizvodnje električne energije posodobljene naprave za soproizvodnjo šteje kot leto njene izdelave.
Člen 5
Mešanica goriva
Če naprava za soproizvodnjo deluje z mešanico goriva, se harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo uporabljajo sorazmerno na tehtano sredino dovedene energije različnih goriv.
Člen 6
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 21. december 2006.
Za Komisijo
Andris PIEBALGS
Član Komisije
(1) UL L 52, 21.2.2004, str. 50.
PRILOGA I
Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije (iz člena 1)
V spodnji tabeli harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije temeljijo na neto kalorični vrednosti in pogojih standarda ISO (temperatura okolja 15 oC , 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).
% |
||||||||||||
|
Leto izdelave: Vrsta goriva: |
1996 in prej |
1997 |
1998 |
1999 |
2000 |
2001 |
2002 |
2003 |
2004 |
2005 |
2006–2011 |
Trdna |
Črni premog/koks |
39,7 |
40,5 |
41,2 |
41,8 |
42,3 |
42,7 |
43,1 |
43,5 |
43,8 |
44,0 |
44,2 |
Lignit/lignit briketi |
37,3 |
38,1 |
38,8 |
39,4 |
39,9 |
40,3 |
40,7 |
41,1 |
41,4 |
41,6 |
41,8 |
|
Šota/šota briketi |
36,5 |
36,9 |
37,2 |
37,5 |
37,8 |
38,1 |
38,4 |
38,6 |
38,8 |
38,9 |
39,0 |
|
Lesna goriva |
25,0 |
26,3 |
27,5 |
28,5 |
29,6 |
30,4 |
31,1 |
31,7 |
32,2 |
32,6 |
33,0 |
|
Kmetijska biomasa |
20,0 |
21,0 |
21,6 |
22,1 |
22,6 |
23,1 |
23,5 |
24,0 |
24,4 |
24,7 |
25,0 |
|
Biorazgradljivi (komunalni) odpadki |
20,0 |
21,0 |
21,6 |
22,1 |
22,6 |
23,1 |
23,5 |
24,0 |
24,4 |
24,7 |
25,0 |
|
Neobnovljivi (komunalni in industrijski) odpadki |
20,0 |
21,0 |
21,6 |
22,1 |
22,6 |
23,1 |
23,5 |
24,0 |
24,4 |
24,7 |
25,0 |
|
Oljni skrilavci |
38,9 |
38,9 |
38,9 |
38,9 |
38,9 |
38,9 |
38,9 |
38,9 |
38,9 |
38,9 |
39,0 |
|
Tekoča |
Nafta (plinsko olje + mazut), utekočinjeni naftni plin |
39,7 |
40,5 |
41,2 |
41,8 |
42,3 |
42,7 |
43,1 |
43,5 |
43,8 |
44,0 |
44,2 |
Biogorivo |
39,7 |
40,5 |
41,2 |
41,8 |
42,3 |
42,7 |
43,1 |
43,5 |
43,8 |
44,0 |
44,2 |
|
Biorazgradljivi odpadki |
20,0 |
21,0 |
21,6 |
22,1 |
22,6 |
23,1 |
23,5 |
24,0 |
24,4 |
24,7 |
25,0 |
|
Neobnovljivi odpadki |
20,0 |
21,0 |
21,6 |
22,1 |
22,6 |
23,1 |
23,5 |
24,0 |
24,4 |
24,7 |
25,0 |
|
Plinasta |
Zemeljski plin |
50,0 |
50,4 |
50,8 |
51,1 |
51,4 |
51,7 |
51,9 |
52,1 |
52,3 |
52,4 |
52,5 |
Rafinerijski plin/vodik |
39,7 |
40,5 |
41,2 |
41,8 |
42,3 |
42,7 |
43,1 |
43,5 |
43,8 |
44,0 |
44,2 |
|
Bioplin |
36,7 |
37,5 |
38,3 |
39,0 |
39,6 |
40,1 |
40,6 |
41,0 |
41,4 |
41,7 |
42,0 |
|
Koksni plin, plavžni plin, drugi odpadni plini, predelana odpadna toplota |
35 |
35 |
35 |
35 |
35 |
35 |
35 |
35 |
35 |
35 |
35 |
PRILOGA II
Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote (iz člena 1)
V spodnji tabeli harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote temeljijo na neto kalorični vrednosti in pogojih standarda ISO (temperatura okolja 15 oC , 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).
% |
|||
|
Vrsta goriva: |
Para (1) /vroča voda |
Neposredna uporaba izpušnih plinov (2) |
Trdna |
Črni premog/koks |
88 |
80 |
Lignit/lignitni briketi |
86 |
78 |
|
Šota/šotni briketi |
86 |
78 |
|
Lesna goriva |
86 |
78 |
|
Kmetijska biomasa |
80 |
72 |
|
Biorazgradljivi (komunalni) odpadki |
80 |
72 |
|
Neobnovljivi (komunalni in industrijski) odpadki |
80 |
72 |
|
Oljni skrilavci |
86 |
78 |
|
Tekoča |
Nafta (plinsko olje + mazut), utekočinjeni naftni plin |
89 |
81 |
Biogorivo |
89 |
81 |
|
Biorazgradljivi odpadki |
80 |
72 |
|
Neobnovljivi odpadki |
80 |
72 |
|
Plinasta |
Zemeljski plin |
90 |
82 |
Rafinerijski plin/vodik |
89 |
81 |
|
Bioplin |
70 |
62 |
|
Koksni plin, plavžni plin + drugi odpadni plini |
80 |
72 |
(1) Če države članice, ki uporabljajo člen 12(2) Direktive 2004/ES, v izračune naprave za soproizvodnjo vključijo kondenzacijsko vračilo, je treba izkoristke pare znižati za 5 absolutnih odstotnih točk.
(2) Vrednosti za neposredno toploto se uporabljajo, če je temperatura 250 oC ali več.
PRILOGA III
Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere, in metoda za določitev podnebnih območij za uporabo harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije (iz člena 2(1))
(a) |
Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere Korekcija temperature okolja temelji na razliki med letno povprečno temperaturo v državi članici in pogoji standarda ISO (15 oC). Korekcija je, kot sledi: 0,1 odstotne točke izgube izkoristka za vsako stopinjo nad 15 oC; 0,1 odstotne točke prirastka izkoristka za vsako stopinjo pod 15 oC. Primer: Ko je povprečna temperatura v državi članici 10 oC, je treba referenčno vrednost naprave za soproizvodnjo v tej državi članici povečati za 0,5 odstotne točke. |
(b) |
Metoda za določitev podnebnih območij Meje vsakega podnebnega območja predstavljajo izoterme (v polnih stopinjah Celzija) letne povprečne temperature okolja, ki se razlikujejo za najmanj 4 oC. Temperaturna razlika med povprečnimi letnimi temperaturami okolja, uporabljena v sosednjih podnebnih območjih, je najmanj 4 oC. Primer: V državi članici je povprečna letna temperatura okolja v kraju A 12 oC in v kraju B 6 oC. Razlika znaša več kot 5 oC. Država članica ima možnost vpeljati dve podnebni območji, ki ju ločuje izoterma v vrednosti 9 oC, ter tako pridobiti eno podnebno območje med izotermama 9 oC in 13 oC s povprečno letno temperaturo okolja 11 oC in drugo podnebno območje med izotermama 5 oC in 9 oC s povprečno letno temperaturo okolja 7 oC. |
PRILOGA IV
Korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, za uporabo harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije (iz člena 2(2))
Napetost: |
Za elektriko, izvoženo v omrežje |
Za elektriko, porabljeno na mestu |
> 200 kV |
1 |
0,985 |
100–200 kV |
0,985 |
0,965 |
50–100 kV |
0,965 |
0,945 |
0,4–50 kV |
0,945 |
0,925 |
< 0,4 kV |
0,925 |
0,860 |
Primer:
100 kW naprava za soproizvodnjo z batnim strojem, ki ga poganja zemeljski plin, proizvede 380 V električne energije. Od te električne energije se 85 % potroši za lastno porabo, 15 % električne energije pa se pošlje v omrežje. Obrat je bil zgrajen leta 1999. Letna temperatura okolja je 15 oC (zato podnebna korekcija ni potrebna).
Po Prilogi I k tej direktivi znaša harmonizirana vrednost referenčnega izkoristka za leto izdelave 1999 za zemeljski plin 51,1 %. Po korekciji izgube omrežja bi nastala vrednost referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije v tej napravi za soproizvodnjo znašala (na podlagi tehtane sredine faktorjev v tej prilogi):
Ref Eη = 51,1 % * (0,860 * 85 % + 0,925 * 15 %) = 44,4 %