—

Sklep Evropske komisije z dne 12. decembra 2017 v zadevi M.8672 (EASYJET/CERTAIN AIR BERLIN ASSETS) – C(2017) 8766 final razglasi za ničen;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov iz postopka pred Splošnim sodiščem;

—

Komisiji naloži, naj se v odgovoru na tožbo opredeli o nekaterih vprašanjih tožeče stranke o poteku presoje vplivov zadevne koncentracije na konkurenco in predloži nekatere dokaze, na katerih temelji njena odločitev.

1.

Komisija naj bi s tem, da ni izvedla popolne preučitve škodljivih učinkov koncentracije v razmerju do konkurence, kršila določbe Pogodb Unije in predpise, ki so namenjeni njuni izvedbi, zlasti določbe Uredbe (ES) št. 139/2004. ( 1 )

2.

Komisija naj bi napačno ocenila vplive koncentracije na možnost opravljanja storitev potniškega zračnega prometa in na nekatera letališča, s čimer naj bi storila resno in očitno napako pri presoji koncentracije. Pravilno izvedena analitična preučitev koncentracije naj bi morala pripeljati do ugotovitve, da bi izvedba koncentracije povzročila nekatere negativne učinke na konkurenco, med drugim učinke na konkurenco, ki bi bili škodljivejši, kot bi bili tisti v alternativnem primeru, v katerem do koncentracije ne bi prišlo.

3.

Komisija naj bi s tem, da ni preučila, ali bi prednosti učinkovitosti, ki bi nastale s koncentracijo, nevtralizirale njene negativne učinke na konkurenco, kršila „Smernice o presoji horizontalnih združitev“.

4.

Komisija naj bi s tem, da družbi easyJet ni naložila sprejetja nobenih zavez, ki bi bile primerne za to, da bi se preprečila znatna ovira za učinkovito konkurenco, ki bi nastala zaradi koncentracije, kršila določbe Pogodb Unije in predpise, ki so namenjeni njuni izvedbi.

5.

Komisija naj bi s tem, da učinkov koncentracije na notranji trg ni preučila v zvezi z državno pomočjo, ki jo je pred tem družbi Air Berlin 15. avgusta 2017 dodelila Zvezna republika Nemčija v obliki posojila v višini 150 milijonov EUR, kršila določbe Pogodb Unije in predpise, ki so namenjeni njuni izvedbi. Ta državna pomoč naj bi bila odobrena s Sklepom Komisije z dne 4. septembra 2017 o državni pomoči Zvezne republike Nemčije v korist družbe Air Berlin – C(2017) 6080 final.

6.

Komisija naj bi s tem, da svojega sklepa ni zadostno obrazložila, kršila člen 296 PDEU, kar naj bi bilo med drugim razvidno iz tega, da naj ne bi bilo popolne analize dejanskega stanja, da naj ne bi bili upoštevani nekateri vidiki, ki naj bi bili nujni za temeljito preučitev vseh vplivov te operacije na konkurenco, in da naj ne bi bila izvedena presoja vplivov koncentracije na notranji trg v povezavi z državno pomočjo, ki je bila pred tem dodeljena družbi Air Berlin, pri čemer naj ne bi bil naveden noben razlog za opustitev take presoje.