—

tožeče stranke trdijo, da je bila izpodbijana uredba sprejeta v nasprotju z Uredbo o podaljšanju vključitve (št. 1141/2010) in s smernicami o podaljšanju (SANC0/10387/2010 rev. 8), ker je EFSA ponovno ocenila profil tveganja FPS, kljub temu, da ni bilo sprememb pri znanstvenih dognanjih in veljavnem pravnem okviru;

—

tožeče stranke trdijo, da je bila izpodbijana uredba sprejeta v nasprotju z Uredbo o ROP (št. 1272/2008) in smernicami Komisije o metabolitih v podtalnici, ker se je EFSA oprla na svoj predlog razvrstitve tveganj za FPS za domnevo o strupenosti treh metabolitov v podtalnici;

—

tožeče stranke trdijo, da je bila izpodbijana uredba sprejeta v nasprotju s pravili prava Unije na področju poskusov na živalih iz Uredbe FFP (št. 1107/2009) in Direktive o poskusih na živalih (2010/63), ker je EFSA ugotovila nezadostnost podatkov za dodatne študije o genotoksičnosti, ne da bi pravilno upoštevala vse dokaze in kljub temu, da ni bila dokazana potreba po dodatnih poskusih.

—

Tožeče stranke navajajo, da je bila izpodbijana uredba sprejeta v nasprotju z načelom pravne varnosti, pravico vlagatelja za podaljšanje do obrambe in več določbami prava Unije, ker je EFSA oceno genotoksičnosti za dva FPS metabolita opravila na podlagi novega in neodobrenega znanstvenega mnenja, ki je v postopku presoje in na podlagi katerega je ugotovila umetno nezadostnost podatkov v spisu za podaljšanje vključitve; tožeče stranke pa glede te ocene niso imele možnosti podati stališča.

—

Tožeče stranke trdijo, da je bila izpodbijana uredba sprejeta v nasprotju s pravico vlagatelja za podaljšanje do obrambe in več določbami prava Unije, ker se je Komisija oprla izključno na sklepe EFSA za prepoved FPS, ne da bi upoštevala vse dostopne znanstvene podatke, ki dokazujejo varnost FPS, zlasti dodatne študije, ki jih je na lastno pobudo opravil vlagatelj za podaljšanje, da bi odgovoril na domnevno nezadostnost podatkov in pomisleke, ki jih je navedla EFSA, in oceno države članice poročevalke in pripombe drugih držav članic med preučitvijo podaljšanja.

—

tožeče stranke trdijo, da je izpodbijana uredba očitno nesorazmerna glede na celovit profil varnosti FPS in da bi Komisija lahko na domnevne pomisleke glede izpodbijane uredbe odgovorila z manj omejevalnimi ukrepi, ki ne bi vključevali prepovedi uporabe FPS, na primer z uporabo postopka v zvezi s potrditvenimi podatki iz člena 6(f) Uredbe FFP (št. 1107/2009) ali z ukrepi za zmanjšanje tveganj, ki jih na nacionalni ravni sprejmejo države članice.

—

tožeče stranke trdijo, da je Komisija kršila načelo prepovedi diskriminacije, ker je v svoji prejšnji praksi odločanja na domnevne pomisleke glede izpodbijane uredbe vedno odgovorila z manj omejevalnimi ukrepi. Komisija pa se do zdaj nikoli ni oprla na take pomisleke, da bi enostavno prepovedala neko snov.

—

Tožeče stranke trdijo, da Komisija ni pravilno vodila postopka ocene FPS, zaradi česar je morala družba DuPont vložiti veliko sredstev v pripravo znanstvene dokumentacije, ki se je na koncu izkazala za povsem neuporabno, saj je Komisija nepričakovano spremenila svoje stališče glede nekaterih pomislekov. Poleg tega tožeče stranke navajajo, da izpodbijana uredba ogroža cilje politike konkurence, na katerih temelji nevlaganje v FPS in ki jih je Komisija sama naložila za Dow/DuPont, da bi se preprečil nastanek prevladujočega položaja na trgu herbicidov za žita v EGP. To nepravilno vodenje postopka ocene FPS pomeni, da je Komisija kršila svojo dolžnost skrbnosti ter načeli dobrega upravljanja in varstva legitimnih pričakovanj družbe DuPont.