—

razglasi ničnost sklepa generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 5. decembra 2016, sprejetega na podlagi Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta 2009/C 159/01 z dne 19. maja in 9. julija 2008„o izvedbenih ukrepih v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta“, kakor je bil spremenjen, s katerim je bila ugotovljena terjatev do tožeče stranke v znesku 298 497,87 EUR iz naslova neupravičeno plačanih zneskov v okviru parlamentarne pomoči in obrazložena njena izterjava ter je bilo naloženo odgovornemu odredbodajalcu, da v sodelovanju z računovodjo institucije izterja to terjatev v skladu s členom 68 izvedbenih ukrepov v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta ter členi 66, 78, 79 in 80 Finančne uredbe (FU);

—

razglasi ničnost bremepisa št. 2016-1560 z dne 6. decembra 2016, s katerim je bila tožeča stranka obveščena, da je bila zoper njo po sprejetju sklepa generalnega sekretarja z dne 5. decembra 2016 ugotovljena terjatev v znesku 298 497,87 EUR, ki se izterja zaradi neupravičeno izplačanih zneskov parlamentarne pomoči, na podlagi člena 68 izvedbenih ukrepov v zvezi s Statutom poslancev ter členov 66, 78, 79 in 80 FU;

—

Parlamentu naloži plačilo vseh stroškov tega postopka;

—

Evropskemu parlamentu naloži, naj M. Le Pen plača 50 000 EUR iz naslova stroškov, ki se lahko povrnejo.

1.

Prvi tožbeni razlog: nepristojnost avtorja akta. Tožeča stranka meni, da je bilo za sprejetje sklepa generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 5. decembra 2016 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) pristojno predsedstvo Evropskega parlamenta in da podpisnik sklepa ni utemeljil delegacije pristojnosti.

2.

Drugi tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve izpodbijanega sklepa, čeprav to zahtevo določa člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev bistvenih postopkovnih zahtev, ker se izpodbijani sklep nanaša na poročilo o preiskavi, ki jo je vodil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in je bila končana 26. julija 2016, ki ni bilo posredovano tožeči stranki. Tožeča stranka tako ni bila zaslišana in se ni mogla učinkovito braniti, saj ji generalni sekretar ni posredoval listin, na katerih izpodbijani sklep temelji.

4.

Četrti tožbeni razlog: generalni sekretar Evropskega parlamenta ni osebno preučil spisa. Tožeča stranka meni, da je zadnjenavedeni zgolj povzel poročilo, ki ga je pripravil OLAF, in ni nikoli osebno preučil njenega položaja.

5.

Peti tožbeni razlog: neobstoj dejstev, ki bi utemeljevala izpodbijani sklep in z njim povezan bremepis (v nadaljevanju: izpodbijana akta), ker navedena dejstva niso točna.

6.

Šesti tožbeni razlog: obrnitev dokaznega bremena. Tožeča stranka glede tega meni, da ji ni treba predložiti dokaza o delu njene stalne pomočnice, ampak da bi morali pristojni organi dokazati nasprotno.

7.

Sedmi tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti, ker znesek, ki se zahteva od tožeče stranke, ni obrazložen, niti kar zadeva njegovo sestavo niti glede metode za izračun, in se z njim predpostavlja, da stalna pomočnica ni nikoli delala za tožečo stranko.

8.

Osmi tožbeni razlog: zloraba pooblastil, ker naj bi bila izpodbijana akta sprejeta s ciljem tožečo stranko, ki je poslanka Evropskega parlamenta, prikrajšati za sredstva, potrebna za opravljanje njenega mandata.

9.

Deveti tožbeni razlog: zloraba postopka. Tožeča stranka meni, da je generalni sekretar, da bi se izognil obveznosti posredovati ji poročilo, ki ga je pripravil OLAF in ki je bilo pri njem, njeno prošnjo za posredovanje tega poročila nezakonito poslal uradu OLAF, ki ji tega poročila ni posredoval.

10.

Deseti tožbeni razlog: diskriminatorno obravnavanje in obstoj fumus persecutionis, ker se položaj, ki obkroža ta spor, nanaša izključno na tožečo stranko in njeno politično stranko.

11.

Enajsti tožbeni razlog: poseg v neodvisnost poslanca in posledice neobstoja vezanega mandata. Cilj izpodbijanih aktov je nedvomno ovirati svobodno izvrševanje poslanskega mandata tožeče stranke, tako da se jo prikrajša za finančna sredstva, ki so potrebna opravljanje njene naloge. Poslanec poleg tega od generalnega sekretarja ne more prejemati navodil v zvezi s tem, kako naj opravlja mandat, pod grožnjo finančnih sankcij.

12.

Dvanajsti tožbeni razlog: neobstoj neodvisnosti urada OLAF, ker ta organ ne zagotavlja nobenega jamstva za nepristranskost in poštenost ter je odvisen od Evropske komisije.