Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 1. avgusta 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 17. maja 2013 v zadevi Parker ITR Srl in Parker-Hannifin Corp proti Komisiji, T-146/09

(Zadeva C-434/13 P)

2013/C 313/17

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: S. Noë, V. Bottka, R. Sauer, agenti)

Drugi stranki v postopku: Parker ITR Srl, Parker-Hannifin Corp.

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija navaja dva pritožbena razloga in predlaga, naj se sodba razveljavi v delu, v katerem je bila odločba v Zadevi COMP/39406 – cevi za uporabo v pomorstvu razglašena za nično in spremenjena globa.

Komisija s prvim pritožbenim razlogom navaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da ni uporabilo oziroma da je napačno uporabilo sodno prakso glede pravnega nasledstva znotraj skupine in sodno prakso glede prenosa odgovornosti naslednikov podjetij. Splošno sodišče je s tem, da je prenos premoženja družbe ITR na družbo Parker ITR (ki se je takrat imenovala ITR Rubber) (znotraj skupine Saiag) in poznejši odkup deležev (prenos delnic skupine Saiag v družbi Parker ITR na družbo Parker-Hannifin) obravnavalo skupaj, napačno sklepalo, da je bil znotraj skupine izvršen prenos panoge, glede katere je bila storjena kršitev, in sicer s skupine Saiag na družbo Parker-Hannifin. Splošno sodišče je storilo napako, s tem da je gospodarsko nasledstvo opredelilo zgolj kot možen prenos odgovornosti med neodvisnimi podjetji Saiag in Parker-Hannifin, ker s tem ni upoštevano že izvršeno gospodarsko nasledstvo znotraj skupine na družbo Parker ITR. Sodba se s tem opira na subjektivne namene, in sicer to, da je bilo preoblikovanje poslovne panoge cevi za uporabo v pomorstvu v družbi Parker ITR med drugim izvedeno zaradi prodaje delnic te hčerinske družbe tretji osebi. Vendar taki nameni strank niso ovira za uporabo sodne prakse o gospodarskem nasledstvu znotraj skupine (sodbe v zadevi C-204/00 P, Aalborg; v zadevi C-280/06, ETI; v zadevi C-511/11 P, Versalis; v zadevi T-43/02, Jungbunzlauer in v zadevi T-405/06 ter v združenih zadevah C-201/09 P in C-216/09 P, ArcelorMittal), v skladu s katero se gospodarsko nasledstvo izvede v trenutku prenosa znotraj skupine, če med odsvojiteljem (v tem primeru: skupina Saiag/ITR) in prevzemnikom (v tem primeru: družba Parker ITR) obstajajo strukturne povezave. Poleg tega je treba pravno razlikovati med prenosom premoženja in prenosom pravne osebe. V zadnjenavedenem primeru bo preneseni subjekt sam odgovoren za vsakršno kršitev pred prenosom, kar lahko vključuje to, da bo kot gospodarski naslednik odgovoren za premoženje, preneseno na subjekt v času, ko je še bil del podjetja, ki je storilo kršitev. Dejstvo, da je tudi drugim pravnim subjektom v podjetju mogoče pripisati odgovornost (čeprav jim v tem primeru globa ni bila naložena), ni upravičen razlog za to, da se preneseni hčerinski družbi Parker ITR kot gospodarskemu nasledniku ne pripiše odgovornosti.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na to, da je Splošno sodišče v okviru izvrševanja neomejene pristojnosti ravnalo ultra petita in nezakonito zmanjšalo povišanje zneska globe v višini 100 000 EUR zaradi trajanja kršitve matične družbe Parker-Hannifin. Družba Parker-Hannifin (in družba Parker ITR) nista izpodbijali niti dejanskega trajanja svoje udeležbe pri kršitvi niti ustrezajočega dejavnika trajanja za izračun globe. Čeprav je družba Parker-Hannifin uspešno izpodbijala obteževalne okoliščine zaradi vodilne vloge, zaradi česar je Splošno sodišče spremenilo znesek globe, to Splošnemu sodišču ne bi smelo omogočati, da globo spremeni zaradi drugih dejavnikov (v tem primeru: dejavnik trajanja), ki jih tožeča stranka na prvi stopnji s tožbo ni izpodbijala.