13.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 264/18

—

ob upoštevanju 23. pregleda stanja notranjega trga, ki ga je objavila Evropska komisija (SEC(2011)1128),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2012 z naslovom „Making the Single Market Deliver – Annual Governance Check-up 2011“ (Zagotavljanje uspešnega delovanja enotnega trga – letni pregled upravljanja za leto 2011),

—

ob upoštevanju 22. pregleda stanja notranjega trga, ki ga je objavila Evropska komisija (SEC(2011)0372),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2012 z naslovom „Reinforcing effective problem-solving in the Single Market – unlocking SOLVIT's potential at the occasion of its 10th anniversary“ (Krepitev učinkovitega reševanja težav na enotnem trgu – sprostitev potenciala mreže SOLVIT ob njeni desetletnici),

—

ob upoštevanju izjave članov Evropskega sveta z dne 30. januarja 2012 z naslovom „Towards growth-friendly consolidation and job-friendly growth“ (Rasti prijazni konsolidaciji in zaposlovanju prijazni rasti naproti) glede upravljanja enotnega trga in zaveze o „hitrem in celovitem izvajanju na nacionalni ravni“ vsega tistega, o čemer so se države članice že dogovorile, za uresničitev vseh možnosti enotnega trga,

—

ob upoštevanju letnega poročila mreže SOLVIT o njenem razvoju in uspešnosti za leto 2010 (SEC(2011)0229),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – skupaj za novo rast“ (SEC(2011)0467),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo. 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (COM(2010)0608),

—

ob upoštevanju krakovske izjave, sprejete med forumom o enotnem trgu,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Enotni trg v očeh ljudi: pregled 20 glavnih težav, s katerimi se soočajo državljani in podjetja“ (SEC(2011)1003),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akt za enotni trg – dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

—

ob upoštevanju ocenjevalnega poročila sistema „EU pilot“ (COM(2010)0070),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2010 o izvajanju člena 260(3) Pogodbe (SEC(2010)1371),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o pregledu stanja notranjega trga (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o mreži Solvit (4),

—

ob upoštevanju poročila prof. Maria Montija z naslovom „Nova strategija za enotni trg – v službi evropskega gospodarstva in družbe“,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta (konkurenčnost – notranji trg, industrija, raziskave in vesolje) z dne 10. decembra 2010 o Aktu za enotni trg,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0153/2012),

A.

ker je bil pomen delujočega notranjega trga poudarjen na prvem forumu o enotnem trgu (2.–4. oktober 2011, Krakov, Poljska), zlasti pa v krakovski izjavi ter v kasnejši resoluciji Evropskega parlamenta o izidih foruma o enotnem trgu z dne 1. decembra 2011 (5), v katerih je enotni trg opisan kot najučinkovitejše orodje za vrnitev Evrope na pot trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest;

B.

ker notranji trg ne more ustrezno delovati brez pravilnega prenosa, uporabe in izvrševanja direktiv, ki prispevajo k njegovemu delovanju;

C.

ker je nujno, da države članice zakonodajo o notranjem trgu v nacionalno zakonodajo prenesejo ne le pravočasno, temveč tudi pravilno, in ker neizpolnjevanje obveznosti že ene same države članice ne ovira samo njenih gospodarskih interesov, temveč interese vse Unije;

D.

ker ne zadostuje samo takojšen in pravilen prenos evropskih direktiv, temveč je pomembno tudi pravilno izvajanje evropske zakonodaje;

E.

ker objavljeni pregled stanja notranjega trga že ves čas spodbuja prenos zakonodaje o enotnem trgu, saj zagotavlja objektivne in obsežne podatke o prenosu in izvajanju teh predpisov v državah članicah; ker obenem meni, da nekatere države članice še vedno ne izpolnjujejo v celoti svojega cilja o pravilnem in pravočasnem prenosu evropske zakonodaje v nacionalno, in ker je treba sprejeti bolj kvalitativen pristop, ki se ne bo ustavil zgolj pri številkah, temveč bo omogočil, da se ugotovijo razlogi za ta primanjkljaj;

F.

ker čeprav se pregled stanja notranjega trga in pregled stanja potrošniškega trga uporabljata v različnem kontekstu in se zanju uporablja različna metodologija z različnimi cilji in različnimi sklopi kazalnikov, imata isti splošni cilj, namreč izboljšati delovanje notranjega trga;

G.

ker ima Malta najboljše rezultate na področju pravočasnega prenosa direktiv EU, Belgija, ki je še povečala svoj že tako veliki zaostanek pri prenosu, pa je na tem seznamu povsem na dnu;

H.

ker je le Estonija dosegla dobre rezultate pri vseh točkah pregleda notranjega trga;

I.

ker imajo države članice z manjšo upravo le omejene vire za izvedbo prenosa zapletenih zakonodajnih dosjejev, a so male države članice, na primer Malta, prenos kljub temu uspele opraviti v zastavljenih rokih;

J.

ker aktualni povprečni 1,2-odstotni primanjkljaj spet presega enoodstotni cilj, o katerem so se leta 2007 dogovorili vodje držav in vlad, obžaluje naraščanje primanjkljaja pri prenosu, spodbuja države članice, naj namenijo več virov za spoprijetje s tem trendom, in opaža, da so številne države članice zmanjšale število direktiv, ki jih je še treba prenesi;

K.

ker 85 direktiv vsaj v eni državi članici še vedno ni prenesenih (faktor razdrobljenosti je 6 %) in zato na enotnem trgu ne morejo polno učinkovati;

L.

ker sta za dve direktivi minili že več kot dve leti od roka za prenos, kar pomeni neposredno kršenje cilja „ničelne strpnosti“, ki so ga leta 2007 določili voditelji držav in vlad;

M.

ker je število nepravilno prenesenih direktiv v povprečju še vedno 0,8 %, čeprav je Komisija v Aktu o enotnem trgu poudarila, da je glede primanjkljaja skladnosti potrebna jasna in odločna politika;

N.

ker je v zadnjih nekaj mesecih kar sedem držav članic še bolj zaostalo pri prenašanju direktiv EU;

O.

ker so potrebni natančnejši podatki o kakovosti prenosa;

P.

ker bi boljša kakovost pri oblikovanju sprejete zakonodaje lahko pripomogla k zmanjšanju zamud pri prenosu zakonodaje EU;

Q.

ker je bila z Lizbonsko pogodbo prvič uvedena možnost neposrednih denarnih kazni, ki jih v primeru nesporočanja ukrepov za prenos določi Sodišče EU;

R.

ker si morajo Komisija, Evropski parlament, nacionalni parlamenti in uprave držav članic bolj prizadevati za opredelitev pravic državljanov, jih o njih obveščati ter jim jih pomagati uresničevati, saj bo tako notranji trg bolje deloval;

S.

ker lahko odsotnost učinkovitih sistemov pravnega varstva ob napačni uporabi pravil notranjega trga ogrozi učinkovitost pravic državljanov, saj morajo za svojo obrambo začeti dolgotrajne in počasne sodne postopke;

T.

ker mora biti zagotovljena prosta izmenjava najboljših praks in podatkov med organi, ki so pristojni za pravilno uporabo pravil notranjega trga, in med tistimi, ki so odgovorni za pravno varstvo v primeru napačne uporabe;

U.

ker so Komisija in države članice leta 2002 ustvarile mrežo SOLVIT za reševanje problemov, s katerimi se državljani in podjetja srečujejo zaradi napačne uporabe zakonodaje o notranjem trgu;

V.

ker je SOLVIT spletna mreža za reševanje problemov, v kateri države članice (pa tudi Norveška, Islandija in Lihtenštajn) sodelujejo pri zunajsodnem reševanju težav, na katere naletijo državljani in podjetja ter do katerih pride, ker javni organi napačno uporabljajo zakonodajo o notranjem trgu;

W.

ker je SOLVIT uspešen sistem, ki zagotavlja neformalno pravno varstvo, v povprečju v roku 10 tednov, in ker bi bila uspešnost te mreže pri reševanju problemov notranjega trga lahko zgled dobre prakse tudi za druge podporne storitve v zvezi z notranjim trgom;

X.

ker je pomembno utrditi in še bolj razviti prisotnost in zmogljivost mreže SOLVIT v vseh plasteh nacionalnih uprav, da bi zagotovili kar največjo učinkovitost in najboljše rezultate;

Y.

ker bi morala biti mreža SOLVIT dopolnilo pravni obravnavi postopkov za ugotavljanje kršitev, kar je naloga Komisije, in jo opozarjati na posebna vprašanja pri prenosu in izvajanju zakonodaje EU v državah članicah;

Z.

ker Komisija pripravlja novo strategijo za okrepitev mreže SOLVIT;

1.

pozdravlja pregled stanja notranjega trga in mrežo SOLVIT kot pomembni, čeprav precej različni orodji za spremljanje in odkrivanje težav pri prenosu in izvajanju zakonodaje EU, pa tudi za odkrivanje vrzeli in ozkih grl na enotnem trgu, s ciljem spodbujanja ukrepov za boljše delovanje notranjega trga;

2.

potrjuje, da sta pravočasen in pravilen prenos ter izvajanje zakonodaje o notranjem trgu predpogoj za uspešen notranji trg, ta pa je ključno gibalo povečevanja konkurenčnosti in rasti, zlasti v času gospodarske krize;

3.

pozdravlja, da je Komisija poročila o pregledu stanja notranjega trga, pobudah Tvoja Evropa in Tvoja Evropa – nasveti, o mreži SOLVIT, informacijskem sistemu za notranji trg in enotnih kontaktnih točkah združila v obsežno enotno poročilo, letni pregled upravljanja, ki omogoča berljivo in celostno oceno delovanja enotnega trga;

4.

meni, da je stalno in pogosto spremljanje napredka držav članic eden ključnih dejavnikov pri spodbujanju za okrepitev njihovih prizadevanj; v zvezi s tem pozdravlja napoved Komisije, da bo tudi v bodoče vsako leto poleti oziroma v času okrog poletja objavljen ločen pregled stanja notranjega trga; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi ločena poročila za vsak element letnega pregleda upravljanja lahko odvrnila poudarek od celostnega pristopa ter prizadevanja služb Komisije preusmerila k poročanju o težavah, na katere opozarja letni pregled upravljanja, namesto k njihovemu reševanju;

5.

poziva Svet, naj se zaveže nadaljnjemu zmanjševanju primanjkljaja pri prenosu zakonodaje, istočasno pa naj določi bolj realistične cilje za prenos in izvajanje, ki jih morajo izpolnjevati države članice;

6.

poziva države članice, naj direktive, ki so jih same pomagale oblikovati, vzamejo resno ter naj učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti iz primarnih evropskih pogodb;

7.

pozdravlja dejstvo, da je bil dosežen precejšnji napredek pri zmanjševanju števila zelo zapoznelih direktiv, in države članice poziva, naj nadaljujejo pozitivna prizadevanja v zvezi s tem;

8.

poziva Komisijo in države članice v posvetovalnem odboru za notranji trg, naj razmislijo, kako izboljšati sodelovanje med Komisijo in državami članicami, kako najbolje izvesti izmenjavo najboljše prakse ter kako opozoriti na uspešne mehanizme, ki so jih vzpostavile države članice;

9.

poziva Komisijo, naj v pregledu stanja notranjega trga nerešene kršitve razdeli na tiste, ki jih je mogoče enostavno rešiti, ter tiste, katerih posledica je popolno nesoglasje med Komisijo in državami članicami; poziva Komisijo in države članice, naj skušajo ugotoviti osnovne razloge za ta nesoglasja in jih nato tudi odpraviti; poziva Komisijo, naj v še posebej spornih primerih po potrebi predlaga spremembe evropske zakonodaje, da bi razrešila sporna vprašanja tolmačenja predpisov;

10.

je seznanjen z uspehom Komisije s pobudo EU Pilot; vendar opozarja, da čeprav je morda pripomogla k zmanjšanju števila postopkov za ugotavljanje kršitev, Komisiji vendarle prepušča najtežje primere formalnih postopkov za ugotavljanje kršitev in je morda tudi to razlog, da so i dolgotrajnejši; se boji, da bo to povzročilo večje zaostanke pri odpravljanju vrzeli na notranjem trgu;

11.

je seznanjen, da je skoraj 50 % odprtih postopkov ugotavljanja kršitev v zvezi z notranjim trgom povezanih z obdavčitvijo in okoljem; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo boljšemu in bolj pravočasnemu prenosu in izvajanju pravil EU na teh dveh področjih;

12.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo kršitve zakonodaje EU hitro reševale s postopki za ugotavljanje kršitev; poziva jo tudi, naj vzpostavi postopek za hitro ugotavljanje kršitev in naj razmisli o ustanovitvi neodvisnega organa v okviru Komisije, ki bi bil odgovoren za sodne postopke v zadevah kršitev notranjega trga in za postopke za ugotavljanje kršitev po odobritvi kolegija komisarjev;

13.

poziva Komisijo, naj bolj izkoristi mrežo SOLVIT kot prvi naslov za pritožbe glede napačne čezmejne uporabe zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno nadaljnjo obravnavo zadev, ki jih ni bilo mogoče ustrezno rešiti v okviru mreže SOLVIT;

14

poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi podporo pri prenosu zakonodaje EU z razvojem novih orodij, na primer smernic za prenos in službe za pomoč pri prenosu;

15.

ugotavlja, da postopki za ugotavljanje kršitev v povprečju trajajo predolgo, in poziva Komisijo, naj sprejme učinkovite ukrepe za njihovo skrajšanje; poziva jo, naj o teh ukrepih poroča Parlamentu;

16.

poziva Komisijo, naj preuči nove načine za zagotavljanje pravočasne in popolne uporabe sodb in postopkov Sodišča v državah članicah;

17.

poziva Komisijo, naj pregled stanja notranjega trga dopolni z novimi dodatnimi merili za spremljanje pravilnega izvajanja veljavne zakonodaje, ne da bi to vplivalo na njegovo berljivost;

18.

poziva Komisijo, naj v pregledu stanja notranjega trga predstavi spreminjajočo se porazdelitev postopkov za ugotavljanje kršitev, začetih po posameznih sektorjih, od predhodnega pregleda stanja ter naj analizira razloge za največje spremembe v številu začetih postopkov;

19.

poziva države članice, naj obnovijo svoja prizadevanja za uspešnejše izpolnjevanje ciljev; potrjuje, da je dokončna vzpostavitev notranjega trga z boljšim in bolj pravočasnim prenosom obstoječe in nove zakonodaje učinkovit način za boj proti gospodarski krizi;

20.

poudarja, da bi države članice morale še naprej zmanjševati zamude pri prenosu, če naj izpolnijo enoodstotni cilj; ugotavlja, da bi bilo treba posebno pozornost in prednostno obravnavo nameniti direktivam, kjer je rok za prenos v nacionalno zakonodajo potekel pred več kot letom dni, s čimer bi bistveno zmanjšali zamude pri prenosu;

21.

poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o uporabi člena 260(3) Lizbonske pogodbe glede možnosti, da bi Sodišče EU naložilo neposredne denarne kazni na prvi stopnji, kadar se ugotovi, da države članice niso izpolnile svoje obveznosti za prenos zakonodaje EU;

22.

poziva Komisijo, naj predloži ocene sklepov o peticijah glede težav z enotnim trgom, ki jih prejme Evropski parlament, in jih vključi v letni pregled upravljanja; poudarja, da bi bilo treba bolj upoštevati proces vlaganja peticij, da bi izboljšali zakonodajni postopek EU in ga približali državljanom;

23.

ugotavlja, da je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe Evropski parlament dobil večje pristojnosti na področju strukturiranja in revizije zakonodaje EU; poziva, naj ugotovitve, ki izhajajo iz pregleda stanja, postanejo pomemben del strukturiranega dialoga med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

24.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo korelacijske tabele objavljene, naj vztraja, da bi države članice uradno sprejele zmanjšanje številčnih ciljev, ki omejujejo primanjkljaj pri prenosu in primanjkljaj skladnosti nacionalnega prava, na 0,5 % za primanjkljaj pri prenosu in 0,5 % za primanjkljaj glede skladnosti, ter naj zagotovi učinkovitejšo uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev s številčnimi cilji, povezanimi s stopnjami postopka, ker so potrebni za temeljito in celovito izvajanje zakonodaje o enotnem trgu, kot je Komisija navedla v Aktu o enotnem trgu;

25.

poziva države članice, naj sistematično zagotavljajo ustrezne korelacijske tabele in navedejo, kako se direktive o notranjem trgu uporabljajo v nacionalnih predpisih;

26.

poziva Komisijo, naj v okviru evropske zakonodaje sprejme ukrepe za njeno kakovostnejšo pripravo; pozdravlja prizadevanja za boljšo in pametnejšo pripravo zakonodaje ter spodbuja vse tri institucije, ki so vključene v zakonodajni postopek, naj si nenehno prizadevajo za večjo kakovost zakonodaje, ki jo skupaj ustvarjajo;

27.

poziva Komisijo, naj poišče načine za večjo usklajenost in boljše praktično sodelovanje med obstoječimi orodji – mrežo SOLVIT, pobudo Your Europe Advice, Evropsko podjetniško mrežo, Evropsko mrežo centrov za varstvo potrošnikov, mrežo evropskih služb za zaposlovanje, informacijskim sistemom za notranji trg, informacijsko mrežo Europe Direct in enotnimi kontaktnimi točkami, da bi preprečili podvajanje prizadevanj in virov ter dosegli učinkovitejše upravljanje;

28.

poziva Komisijo, naj predlaga načine za boljšo vključitev orodij, kakršno je mreža SOLVIT, v postopek vlaganja peticij pri Evropskem parlamentu;

29.

poudarja, da se je z leti mreža SOLVIT izkazala kot enostavna, hitra in stroškovno učinkovita pri reševanju težav, ki pestijo državljane in podjetja pri napačni uporabi pravil enotnega trga; vendar ugotavlja, da je še vedno zelo razdrobljena in preslabo izkoriščena; poziva Komisijo, naj več prizadevanj usmeri v usposabljanje, izobraževanje in izmenjavo najboljše prakse med zaposlenimi v tej mreži;

30.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo centri mreže SOLVIT imeli dovolj osebja in da bo obstajala taka raven usklajevanja in komunikacije z vsemi ravnmi nacionalnih uprav in različnimi službami Evropske komisije, kot je potrebna za izvajanje sklepov; poziva Komisijo, naj posodobi priporočila Komisije iz leta 2001 o načelih za uporabo mreže SOLVIT za reševanje problemov notranjega trga v skladu s tistim, kar je predlagano v delovnem dokumentu osebja Komisije z naslovom „Reinforcing effective problem-solving in the Single Market“ (Krepitev učinkovitega reševanja težav na enotnem trgu);

31.

ugotavlja, da so zapleteni postopki na področju socialne varnosti eden glavnih pomislekov državljanov, ki zavirajo mobilnost delavcev v Evropi; poziva, naj se več sredstev za mrežo SOLVIT nameni za obravnavo tovrstnih zadev;

32.

poudarja, da je v to mrežo pomembno pritegniti pridružene partnerje, zlasti kot pomoč za zmanjšanje obremenitve centrov mreže SOLVIT; poudarja, da se je sodelovanje s pridruženimi partnerji v preteklosti izkazalo za učinkovito, saj so v neposrednem stiku z državljani in podjetji; zato poziva Komisijo, naj jim zagotovi popoln dostop do mreže SOLVIT;

33.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva državljanom in podjetjem ponujati celovit virtualni sveženj informacijskih storitev in storitev pomoči, zlasti z nadaljnjim razvojem portala Tvoja Evropa kot enotnega spletnega portala z vsemi informacijami in pomočjo; vendar ugotavlja, da je pomemben tudi neposreden človeški stik, in s tem v zvezi predlaga, da se ta prizadevanja dopolnijo z enotno kontaktno osebo za državljane in potrošnike na predstavništvih Komisije v vseh državah članicah; meni, da bi z združitvijo uradnikov za zvezo mreže SOLVIT, pobude Tvoja Evropa – nasveti, Evropske podjetniške mreže, evropskih potrošniških centrov in mreže evropskih služb za zaposlovanje v predstavništvih dosegli ta namen ter pripomogli k boljšemu usklajevanju in povezanosti;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj aktivno promovirajo portal Tvoja Evropa v državnih upravah ter razvijajo sodelovanje med tem portalom in spletnimi mesti državnih uprav;

35.

poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k nadaljnji krepitvi enotnih kontaktnih točk in državljanom zagotavlja informacije na jasen in praktičen način, tako da bo zagotovila in v celoti izkoristila evropsko sinergijo na področju informacij, na primer s pobudo Tvoja Evropa – nasveti;

36.

poziva Komisijo, naj poroča o možnosti, da se za enotne kontaktne osebe v vseh državah članicah uporabi osebje Komisije; meni, da bi to lahko bila rešitev za kadrovske težave, ki jih mreža SOLVIT ugotavlja v različnih nacionalnih javnih upravah; poziva Komisijo, naj preuči, ali je mreži SOLVIT mogoče zagotoviti posebno pravno podlago;

37.

poziva Komisijo, naj zagotovi vzpostavitev enotnih spletnih kontaktnih točk prek portalov e-uprave v vseh državah članicah v uradnem jeziku države gostiteljice in v angleščini; ugotavlja, da so enotne kontaktne točke ključne za izvajanje direktive o storitvah; obžaluje, da le tretjina razpoložljivih spletnih portalov e-uprave omogoča dostop do spletnih elektronskih postopkov; poziva države članice, naj zagotovijo uporabnikom prijazne informacije o spletnih upravnih pravilih in postopkih glede zagotavljanja storitev v več jezikih EU, da bi olajšale čezmejno poslovanje v Evropi;

38.

poziva mrežo SOLVIT, pobudo Tvoja Evropa – nasveti, Evropsko podjetniško mrežo, evropske potrošniške centre in mrežo evropskih služb za zaposlovanje, naj upoštevajo glavne težave državljanov in podjetij, navedene v delovnem dokumentu osebja Komisije z naslovom „Enotni trg v očeh ljudi: pregled 20 glavnih težav, s katerimi se soočajo državljani in podjetja“, ter temu primerno določijo prednostne naloge pri svojem delu;

39.

poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi ugotovitev raziskav Eurobarometra – kot dela njene ocene – v letni pregled upravljanja, da bi postopki odločanja temeljili na boljših informacijah;

40.

je seznanjen z nedavno objavljenim besedilom Komisije o 20 glavnih pomislekih, katerega podlaga je bila zgoraj navedena resolucija z dne 20. maja 2010; poudarja, da so na enotnem trgu še vedno vrzeli pri obveščenosti, zakonodaji in njenem izvajanju, potrošniki in podjetja pa ne poznajo vseh svojih pravic in dolžnosti, tako da ne morejo v celoti užiti koristi enotnega trga; se zavezuje, da bo bolje komuniciral z državljani o pravicah, ki jih imajo na enotnem trgu, ter k temu poziva tudi Komisijo in države članice;

41.

poziva Komisijo, naj poroča o glavnih ovirah na notranjem trgu zlasti za invalidne državljane in potrošnike, ter zagotovi, da bodo odpravi teh ovir namenjena posebna prizadevanja;

42.

priporoča nadaljnje usklajevanje med mrežo SOLVIT in pobudo EU Pilot za boljšo usklajenost in izmenjavo dobre prakse;

43.

je seznanjen z uspehom prvega foruma o enotnem trgu, kar je priložnost za pregled napredka enotnega trga in pomoč državljanom in podjetjem, da se seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi v okviru enotnega trga; pozdravlja ta dogodek kot priložnost, da se dodatno opozori na še vedno obstoječe ovire za pravilno delovanje enotnega trga; ponovno poudarja, da morajo Komisija in države članice sprejeti ukrepe za odpravo teh ovir in v ospredje postaviti pomisleke državljanov in podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo zagon ter še naprej vključujejo zainteresirane strani in krepijo njihovo vlogo z organizacijo rednih forumov o enotnem trgu, ki jih naj dopolnijo s pogostimi obiski za oceno in spodbujanje enotnega trga v posameznih državah članicah;

44.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.