Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62011CA0636

    Zadeva C-636/11: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 11. aprila 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht München I – Nemčija) – Karl Berger proti Freistaat Bayern (Uredba (ES) št. 178/2002 — Varstvo potrošnikov — Varnost hrane — Obveščanje javnosti — Dajanje na trg živila, ki ni primerno za prehrano, vendar ne pomeni tveganja za zdravje)

    UL C 156, 1.6.2013, p. 10–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    1.6.2013   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 156/10


    Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 11. aprila 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht München I – Nemčija) – Karl Berger proti Freistaat Bayern

    (Zadeva C-636/11) (1)

    (Uredba (ES) št. 178/2002 - Varstvo potrošnikov - Varnost hrane - Obveščanje javnosti - Dajanje na trg živila, ki ni primerno za prehrano, vendar ne pomeni tveganja za zdravje)

    2013/C 156/15

    Jezik postopka: nemščina

    Predložitveno sodišče

    Landgericht München I

    Stranki v postopku v glavni stvari

    Tožeča stranka: Karl Berger

    Tožena stranka: Freistaat Bayern

    Predmet

    Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landgericht München I – Razlaga člena 10 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463) – Področje uporabe ratione temporis – Nacionalna ureditev, ki dopušča obveščanje javnosti v primeru dajanja živila, ki ni primerno za prehrano, je odbijajoče in ne pomeni konkretne nevarnosti za zdravje, v promet

    Izrek

    Člen 10 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dovoljuje obveščanje javnosti z navedbo imena živila in podjetja, pod katerega imenom ali firmo se živilo proizvaja, obdeluje ali daje v promet, če tako živilo, čeprav ni zdravju škodljivo, ni primerno za prehrano. Člen 17(2), drugi pododstavek, navedene uredbe je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, omogoča nacionalnim organom, da obvestijo javnost v skladu z zahtevami člena 7 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali.


    (1)  UL C 98, 31.3.2012.


    Top