EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62011CN0229

Zadeva C-229/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht Passau (Nemčija) 16. maja 2011 – Alexander Heimann proti Kaiser GmbH

UL C 269, 10.9.2011, p. 20–20 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

10.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 269/20


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht Passau (Nemčija) 16. maja 2011 – Alexander Heimann proti Kaiser GmbH

(Zadeva C-229/11)

2011/C 269/38

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Arbeitsgericht Passau

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Alexander Heimann

Tožena stranka: Kaiser GmbH

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 12. decembra 2007 oziroma člen 7(1) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (1) razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji ali praksi, v skladu s katerima se v primeru zmanjšanja števila delovnih dni na teden zaradi zakonite določitve skrajšanja delovnega časa (Kurzarbeit) delavcu, ki dela s skrajšanim delovnim časom, pravica do plačanega letnega dopusta pro rata temporis prilagodi v skladu z razmerjem med številom delovnih dni na teden med delom s skrajšanim delovnim časom in številom delovnih dni na teden, ki jih opravi delavec, ki dela s polnim delovnim časom, tako da delavec, ki dela s skrajšanim delovnim časom, za obdobje dela s skrajšanim delovnim časom pridobi samo pravico do ustrezno skrajšanega letnega dopusta?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:

Ali je treba člen 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 12. decembra 2007 oziroma člen 7(1) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji ali praksi, v skladu s katerima se v primeru zmanjšanja števila delovnih dni na teden na nič zaradi zakonite določitve „delovnega časa, skrajšanega na nič“ (Kurzarbeit Null), delavcu, ki dela s skrajšanim delovnim časom, pravica do plačanega letnega dopusta pro rata temporis prilagodi na nič, tako da delavec, ki dela s skrajšanim delovnim časom, za obdobje dela z „delovnim časom, skrajšanim na nič“, ne pridobi pravice do letnega dopusta?


(1)  UL L 299, str. 9.


Top