Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010AE1377

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu aktivnega staranja (2012) (COM(2010) 462 konč.)

    UL C 51, 17.2.2011, p. 55–58 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    17.2.2011   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 51/55


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu aktivnega staranja (2012)

    (COM(2010) 462 konč.)

    2011/C 51/11

    Poročevalka: Renate HEINISCH

    Soporočevalec: José Isaías RODRÍGUEZ GARCÍA-CARO

    Svet Evropske unije in Evropski parlament sta 7. septembra 2010 sklenila, da na podlagi člena 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

    Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu aktivnega staranja (2012)

    COM(2010) 462 konč.

    Predsedstvo Odbora je strokovno skupino za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo 14. septembra 2010 zadolžilo za pripravo dela na tem področju.

    Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 466. plenarnem zasedanju 21. oktobra 2010 za glavno poročevalko imenoval go. HEINISCH in za glavnega soporočevalca g. RODRÍGUEZA GARCÍA-CARA ter soglasno sprejel naslednje mnenje:

    1.   Sklepne ugotovitve

    1.1

    EESO pozdravlja predlog, da se leto 2012 razglasi za evropsko leto aktivnega staranja. Vendar naziv in koncept tega leta ne odražata tega, kar je po mnenju EESO njegovo bistvo: staranje bi moralo biti aktivno, pa tudi zdravo, dostojno in prijetno. „Aktivnega“ staranja torej ne smemo razumeti le kot možnosti podaljšanja poklicne dejavnosti in družbenega udejstvovanja. Zato Odbor poziva Komisijo, naj oblikuje naslov, ki bo manj omejujoč in bo upošteval tudi navedene druge vidike kakovosti življenja.

    1.2

    Potek in vsebina dosedanjih evropskih let v zdajšnji obliki nista v celoti zadovoljiva. Dejavnosti, ki se odvijajo v okviru evropskih let, bi morale biti še vidnejše in vsebinsko učinkovitejše.

    1.3

    Komisija v sedanjem predlogu ne predvideva prepričljivega usklajevanja na ravni EU. Usklajevanje pod vodstvom osrednjega in pristojnega organa pa je nujno, da bo ta pobuda dobila težo in trajen učinek.

    1.4

    Osrednje usklajevanje je potrebno tudi zaradi priprave proračuna in porazdelitve sredstev. EESO pogreša konkreten proračunski okvir.

    1.5

    Za pozitivni učinek evropskega leta 2012 bo treba na evropski ravni uskladiti izraze „staranje“, „aktivno“, „zdravo“ in „dostojno“. Šele enotno razumevanje teh pojmov bo omogočilo primerljive ukrepe.

    1.6

    EESO pozdravlja v členu 5 omenjeno vključitev Evropskega parlamenta, držav članic, EESO in Odbora regij. EESO meni, da je še posebej primeren, da utira pot pri ukrepih ozaveščanja ter prevzame vodstvo pri konstruktivnih razpravah med socialnimi partnerji in organizirano civilno družbo ter nato posreduje vsebino teh razprav. Pri tem gre zlasti za oblikovanje opazovalne skupine za oceno dogajanja na evropski in nacionalni ravni, ki bo podprla prav tako predlagano Evropsko zvezo za aktivno življenje v starosti, obe pa bosta pooblaščeni za usklajevanje dejavnosti na ravni Unije. Poleg tega bi lahko EESO prevzel vlogo ambasadorja za to evropsko leto. Smiselno bi bilo tudi organizirati konferenco o najpomembnejših vsebinskih vidikih evropskega leta, katere sklepi bi prispevali k mnenju na lastno pobudo, ki bi ga pripravila opazovalna skupina.

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1

    Tako Evropska komisija kot EESO že več let razpravljata o izzivih demografskih sprememb, s katerimi se soočajo države članice. Teme razprav so med drugim solidarnost med generacijami, starejši delavci, zdravstveno varstvo, oskrba starejših in dolgotrajna oskrba, nasilje nad starejšimi, vseživljenjsko učenje, potrebe starejših ter vplivi staranja prebivalstva na zdravstvene in socialne sisteme. (1)

    2.2

    Na podlagi ciljev zadnjih predsedstev, strategije Evropa 2020 ter evropskih let 2010 (boj proti revščini in socialni izključenosti) in 2011 (spodbujanje prostovoljstva) je nastal predlog, da se leto 2012 razglasi za evropsko leto aktivnega staranja. EESO se strinja, da je kratek naziv „leto aktivnega staranja“ jedrnat in da tudi brez izrecne omembe vključuje načelo „solidarnosti med generacijami“, vendar naziv ne odraža raznolikosti obravnavanih tem.

    2.3

    Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje „aktivno staranje“ kot proces, v katerem se optimizirajo možnosti za zdravje, udeleženost in varnost, da bi izboljšali kakovost življenja v procesu staranja. (2) Iz te opredelitve izhaja, da je treba aktivno staranje v prvi vrsti spodbujati z dobrim zdravjem in samostojnostjo v procesu staranja. Možnosti udeleženosti starejših je na trgu dela mogoče povečati z izboljšanjem delovnih pogojev, v družbi pa z odpravljanjem socialne izključenosti in s prostovoljnimi dejavnostmi. O aktivnem staranju lahko govorimo šele, ko je zagotovljena tudi minimalna varnost. Zato je EESO prepričan, da bi bil naziv evropsko leto aktivnega, zdravega in dostojnega staranja veliko bolj poveden.

    2.4

    EESO je pri pripravi zgoraj omenjenih mnenj (3) v svoje razprave vedno vključil ustrezne generalne direktorate. Zato pozdravlja namen Komisije, da tudi k pripravi leta 2012 pritegne vse ustrezne generalne direktorate z njihovimi strukturnimi in finančnimi sredstvi, vendar opozarja, da mora to potekati usklajeno.

    2.5

    V zvezi s tem EESO pozdravlja, da bo tema evropskega leta 2012 obravnavana v okviru delavnice o zdravem staranju: kako pripraviti potrošnike na aktivno staranje  (4) in tretjega demografskega foruma  (5).

    2.6

    EESO prav tako pozdravlja predviden časovni okvir treh let (2011–2014), saj bo daljše obdobje pripomoglo k utrditvi te teme na vseh pomembnih političnih področjih.

    2.7

    Pozdravlja tudi v predlogu navedene prednostne teme. Potrebne vsebinske dopolnitve so navedene v točki 3.3 Vsebina ukrepov.

    3.   Posebne ugotovitve

    3.1   K členu 1 – Zadeva

    3.1.1

    V javni razpravi o demografskih spremembah je staranje prebivalstva dolgo veljalo kot breme za družbo na splošno, še posebej pa za socialne in zdravstvene sisteme. To negativno gledanje se počasi spreminja. V ospredje vse bolj prihajajo potenciali starejših in možnosti, ki jih nudi starajoča se družba.

    3.1.2

    Da bodo pozitivni vidiki demografskih sprememb imeli koristi tako za starejše prebivalstvo kot tudi za celotno družbo, je treba izpolniti osrednji pogoj, in sicer dati ljudem možnost za zdravo in varno staranje. Le tako bodo lahko aktivno izkoristili svoj potencial in ga uporabili v skladu z načelom solidarnosti med generacijami. Te nepogrešljive pogoje bi odražal šele naziv, ki ga predlagamo v točki 2.3.

    3.1.3

    Za pozitivni učinek evropskega leta 2012 bo treba na evropski ravni uskladiti izraze „staranje“, „aktivno“, „zdravo“ in „dostojno“. Šele enotno razumevanje teh pojmov bo omogočilo primerljive ukrepe.

    3.2   K členu 2 – Cilji

    3.2.1

    „Aktivnega“ staranja ne smemo razumeti le kot možnosti podaljšanja poklicne dejavnosti in družbenega udejstvovanja s prostovoljno, neplačano dejavnostjo, temveč moramo priznati in ceniti raznolik prispevek starejših k celotni družbi ter preprečevati njihovo socialno izključenost. K temu spadajo med drugim finančna in/ali socialna podpora mlajših družinskih članov, negovalne storitve za partnerje in prijatelje, duhovna in umetniška ustvarjalnost ter inovativnost, pa tudi posredovanje izkušenj in vrednot. Vse te dejavnosti so sicer do določene mere mogoče tudi, če obstajajo zdravstvene in druge omejitve, vendar jih je treba toliko bolj ceniti, če jih ljudje opravljajo v takšnih oteženih razmerah.

    3.2.2

    Zato Odbor podpira cilje, ki jih navaja Komisija: i) oblikovanje boljših delovnih pogojev za starejše delavce, ii) spodbujanje aktivne udeležbe v družbi in iii) spodbujanje zdravega staranja. Vendar meni, da bi moral biti eden od ciljev tudi varno in dostojno staranje.

    3.2.3

    EESO meni, da so tudi načrtovani ukrepi za doseganje teh ciljev primerni. Zaželen je usmerjen časovni potek:

    „osveščanja“,

    „spodbujanja sodelovanja in sinergij med državami članicami“ in

    „oblikovanja okvira za zaveze in konkretne ukrepe“.

    3.3   K členu 3 – Vsebina ukrepov

    3.3.1

    Ukrepi, navedeni v členu 3 predloga, so smiselni, vendar presplošni, podobni ukrepom iz preteklih evropskih let in bi lahko sodili k raznim kampanjam. Morali bi imeti državljansko razsežnost in ne bi smeli biti samo vprašanje za strokovnjake. Nekateri predlogi, ki so bili podani v predhodnem posvetovanju, bi lahko imeli velik učinek v javnosti. Poleg tega EESO predlaga, da se na podlagi prejšnjih mnenj v nadaljnjih razpravah obravnavajo naslednje teme:

    3.3.1.1

    Potrebni so obsežni ukrepi in izboljšave, ki bodo starejšim omogočili daljšo udeležbo v poklicnem življenju. (6)

    3.3.1.2

    Za olajšanje in hkrati spoštovanje raznolikega prostovoljnega in neplačanega prispevka starejših za celotno družbo in mlajšo generacijo je treba vzpostaviti po vsej EU veljaven status prostovoljstva, ta koncept uskladiti, urediti priznavanje in kvalificiranje prostovoljcev (7) ter vzpostaviti okvir tega „dela“, da ne bo negativno vplivalo na možnosti mlajših ljudi na trgu dela.

    3.3.1.3

    Za ohranitev delovnega potenciala starejših je treba izboljšati preventivo, krepitev zdravja in zdravstveno vzgojo v vseh starostnih skupinah. (8)

    3.3.1.4

    Treba si je prizadevati, da bo formalni izobraževalni sistem odprt za starejše, kar bo pripomoglo k njihovemu nadaljnjemu usposabljanju in socialni vključenosti. To bi moralo obsegati tudi dostop do novih IKT (npr. s programom EU za staranje v informacijski družbi) za starejše ljudi iz vseh družbenih skupin. (9)

    3.3.1.5

    Treba je upoštevati, da demografske spremembe prinašajo tudi možnosti, na primer nove poklicne poti in delovna mesta na področju nege, usklajevanja različnih poklicev, političnega svetovanja itd. Nova potrošniška skupina, ki jo tvorijo starejši ljudje, pa ponuja še druge možnosti za gospodarstvo, na primer na področjih „oblikovanje za vse“, podpore iz okolja pri samostojnem življenju (Ambient Assisted Living – AAL) in svetovanja pri potrošniških vprašanjih. Poleg tega je treba okrepiti potrošnike in njihove pravice. (10)

    3.3.1.6

    Pri ukrepih na vseh omenjenih tematskih področjih je treba spoštovati enakopravni pristop, ki bo zagotovil enako obravnavo vseh delov prebivalstva: žensk in moških, zdravih in nezdravih, priseljencev in domačinov. Posebej se je treba posvetiti ljudem, ki živijo v revščini. (11)

    3.3.2

    Za uresničitev ciljev na predlaganih področjih bodo potrebne različne strategije in ukrepi:

    3.3.2.1

    Stalne kampanje osveščanja o potencialu, spoštovanju in motiviranju starejših za aktivno državljansko udeležbo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. To obsega tudi medijske kampanje za razširitev pogleda na nov način staranja.

    3.3.2.2

    Spodbujanje evropskih projektov, npr. Transage in evropska mreža LILL (Learning in Later Life), da se omogoči srečevanje in izmenjava izkušenj starejših ljudi iz različnih evropskih držav in da se starejši seznanijo z vseživljenjskim učenjem (vključno z Learning for a long life).

    3.3.2.3

    Podpiranje projektov za sožitje generacij, npr. oblikovanja mrež in središč več generacij, „debatnih kavarn“, evropskih medgeneracijskih filmskih festivalov itd., kar bo povečalo število priložnosti za medsebojno učenje in odpravljalo izoliranost starejših.

    3.3.2.4

    V zvezi s tem je zelo pomembno upoštevanje regionalnih in lokalnih razlik. Izkazalo se je, da so dejavnosti na lokalni ravni še posebej učinkovite.

    3.4   K členu 4 – Koordinacija z državami članicami

    3.4.1

    Za zagotovitev ustreznega usklajevanja nacionalnih dejavnosti je treba nujno pravočasno imenovati nacionalne koordinatorje (najpozneje do marca 2011). Vsaka država članica mora poskrbeti, da bo nacionalni usklajevalni organ obsegal širok krog akterjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter vključeval tudi manjše organizacije in akterje, ki jih bo seznanjal z vrstami zahtevkov, postopki in obstoječimi možnostmi financiranja.

    3.5   K členu 5 – Koordinacija na ravni Unije

    3.5.1

    EESO pozdravlja dejavnosti usklajevanja na ravni Unije, ki jih v tem členu navaja Komisija, vendar je zaskrbljen, ker Komisija v sedanjem predlogu ne omenja prepričljivega usklajevanja med različnimi generalnimi direktorati in na ravni Unije. Usklajevanje pod vodstvom osrednjega in pristojnega organa pa je nujno, da bo celotna pobuda dobila težo in trajen učinek.

    3.5.2

    Poleg tega bodo potrebni še naslednji ukrepi:

    3.5.2.1

    Oblikovanje Evropske zveze za aktivno življenje v starosti  (12), ki jo je EESO že predlagal in ki se bo oprla na Evropsko zvezo za družine, kar bo zagotovilo utrditev tematskega področja „aktivnega, zdravega in dostojnega staranja“ na vseh političnih področjih ter usklajevanje ukrepov po letu 2012.

    3.5.2.2

    Načrtovanje proračunskih sredstev za izvajanje omenjenih ukrepov, saj bi bilo po mnenju Odbora financiranje v okviru obstoječih skladov in programov težavno in morda nezadostno. Za leto prostovoljstva (2011) je bilo dodeljenih 6 milijonov EUR, za leto boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) pa 17 milijonov EUR. Tudi za leto 2012 je treba predvideti zadostna proračunska sredstva. Glede na gospodarsko krizo se EESO strinja, da se sredstva obstoječih programov v celoti porabijo. Vendar je treba v tem primeru jasno določiti obseg in usklajevanje sredstev, ki bodo vzeta iz predlaganih skladov in programov, ter projekte, ki naj bi ta sredstva prejeli.

    3.5.2.3

    EESO je kot „most med organizirano civilno družbo in evropskimi institucijami“ leta 2012 pripravljen prevzeti pomembno vlogo. Pri tem gre zlasti za oblikovanje opazovalne skupine za ocenjevanje dogajanja na evropski in nacionalni ravni ter podporo predlagane Evropske zveze za aktivno življenje v starosti. Poleg tega bi lahko EESO prevzel vlogo ambasadorja za to evropsko leto. Smiselno bi bilo tudi organizirati konferenco o najpomembnejših vsebinskih vidikih evropskega leta, katere sklepi bi prispevali k mnenju na lastno pobudo.

    3.6   K členu 6 – Doslednost in dopolnjevanje

    3.6.1

    Tema aktivnega, zdravega in dostojnega staranja mora temeljiti na predhodnih evropskih letih 2010 in 2011 ter jo je treba razumeti v tem širšem kontekstu, saj sta tako boj proti revščini kot tudi podpiranje prostovoljstva neposredno povezana z aktivnim, zdravim in dostojnim staranjem.

    3.7   K členu 7 – Vrednotenje

    3.7.1

    EESO izrecno pozdravlja pripravo poročila, ki bo vsebovalo oceno evropskega leta in mora biti pripravljeno najpozneje do začetka leta 2014. Za to – pa tudi za druge programe – je treba razviti postopke za odpravo ukrepov, ki so se izkazali za neučinkovite.

    V Bruslju, 21. oktobra 2010

    Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Staffan NILSSON


    (1)  Glej seznam mnenj: http://www.eesc.europa.eu/sections/soc/index_en.asp.

    (2)  „(…) as the process of optimizing opportunities for health, participation and security in order to enhance quality of life as people age“, Svetovna zdravstvena organizacija (2002): Active Ageing – A Policy Framework (Aktivno staranje – politični okvir), str. 12.

    (3)  Glej točko 2.1 in opombo 1.

    (4)  Healthy Ageing: Consumer empowerment for active ageing, 18. oktobra 2010.

    (5)  Third Demography Forum, 22. in 23. novembra 2010.

    (6)  Glej npr. mnenje EESO z dne 25. 3. 2009 o položaju starejših delavcev, ki se soočajo s spremembami v industriji, ter iskanju možnosti za obvladovanje diverzifikacije starostne sestave v panogah in podjetjih (mnenje na lastno pobudo), poročevalec: g. KRZAKLEWSKI (UL C 228, 22.9.2009, str. 24).

    (7)  Glej mnenje EESO z dne 13. 12. 2006 o prostovoljnem delu – Vlogi in vplivu v evropski družbi, poročevalka: ga. KOLLER, soporočevalka: ga. EULENBURG (UL C 325, 30.12.2006, str. 46).

    (8)  Glej npr. raziskovalno mnenje EESO z dne 15. 7. 2010 o posledicah staranja prebivalstva za zdravstvene in socialne sisteme, poročevalka: ga. HEINISCH (UL …).

    (9)  Glej npr. mnenje EESO z dne 13. 3. 2008 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Akcijski načrt za izobraževanje odraslih – Za učenje je vedno pravi čas, poročevalka: ga. HEINISCH, soporočevalka: ga. LE NOUAIL MARLIČRE, soporočevalec: g. RODRÍGUEZ GARCÍA-CARO (UL C 204, 9.8.2008, str. 89).

    (10)  Glej mnenje v opombi 8.

    (11)  Leta 2008 je bilo19 % starejših (starostna skupina 65 let in več) v EU-27 izpostavljenih tveganju revščine. Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/living_conditions_and_social_protection/data/database.

    (12)  Glej mnenje v opombi 8.


    Top