22.9.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/72

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o boju proti raku: evropsko partnerstvo

(COM(2009) 291 konč.)

(2010/C 255/13)

Poročevalka: Ingrid KÖSSLER

Evropska komisija je 24. junija 2009 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o boju proti raku: evropsko partnerstvo

COM(2009) 291 konč.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 10. novembra 2009. Poročevalka je bila ga. KÖSSLER.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 458. plenarnem zasedanju 16. in 17. decembra 2009 (seja z dne 16. decembra) s 176 glasovi za in 1 vzdržanim glasom.

1.   Priporočila

1.1   EESO pozdravlja pobudo Komisije za evropsko partnerstvo za boj proti raku. Rak predstavlja za evropsko družbo hudo breme in je bolezen z najvišjim odstotkom smrtnosti. Leta 2006 je bil rak med vzroki smrti na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja, in je povzročil dva od desetih primerov smrti pri ženskah in tri od desetih pri moških. Vsako leto je v EU rak ugotovljen pri približno 3,2 milijona ljudeh (1).

EESO poudarja pomen skupnega ukrepanja na ravni EU z izmenjavo informacij, strokovnega znanja in najboljše prakse, da bi državam članicam pomagali v boju proti raku.

1.2.1   EESO opozarja na nedopustne razlike med državami članicami, kar se tiče pojavnosti raka in umrljivosti zaradi raka, in se zavzema, da bi imele vse države članice do konca partnerstva celovite načrte za boj proti raku.

1.2.2   EESO se strinja s Komisijo, da je treba celovite strategije za boj proti raku razviti na jasnih ciljih, ki bodo gonilna sila pri izvajanju in bodo omogočili oceno doseganja zastavljenih ciljev.

1.2.3   EESO daje velik pomen ukrepom preprečevanja, ki lahko prispevajo k dobremu počutju ter k bolj zdravemu in daljšemu življenju posameznika v prihodnosti.

1.2.4   EESO ocenjuje partnerstvo v obdobju do leta 2013 kot pomemben prvi korak (2) in meni, da bi bilo treba s partnerstvom nekako nadaljevati tudi po tem datumu, saj nekateri cilji segajo v bolj oddaljeno prihodnost (do leta 2020).

1.2.5   EESO poudarja pomen zdravega načina življenja in ocenjuje partnerstvo kot pomemben način za to, da se prepriča voditelje na nacionalni ravni in javnozdravstvene organe, da je v državah članicah treba storiti še več.

1.2.6   EESO poudarja, da je partnerstvo v skladu s členom 152 Pogodbe ES o javnem zdravju, ki določa, da so ukrepi Skupnosti namenjeni izboljšanju zdravja prebivalstva.

1.2.7   EESO podpira partnerstvo in želi pri tem aktivno prispevati s pomočjo svojih stikov s civilno družbo na lokalni in nacionalni ravni.

1.2.8   EESO želi poudariti pomen strukturnih skladov za izgradnjo infrastrukture na področju zdravja in usposabljanja, vendar države članice te možnosti ne izkoriščajo v zadostni meri.

2.   Splošno ozadje

2.1   EESO ponovno opozarja, da rak prizadene veliko ljudi in njihovih svojcev. Gre za izjemno velik zdravstven in družben problem, saj rak večinoma prizadene delovno aktivno prebivalstvo.

2.2   Visoka pojavnost raka ima zato velike družbeno-gospodarske posledice v državah članicah.

2.3   Glede na to, da se pričakuje porast števila obolelih za rakom, bo teh posledic še več.

2.4   Z učinkovitim preprečevanjem bi se lahko izognili skoraj tretjini vseh primerov bolezni, skoraj tretjino pa bi lahko z zgodnjim odkrivanjem uspešno zdravili in pogosto celo pozdravili.

2.5   Štiri najbolj pogoste oblike raka v EU so rak dojke, rak debelega črevesa in danke, rak pljuč in rak prostate.

2.6   Največ smrtnih primerov v EU-27 povzročajo (po številu umrlih): rak pljuč, rak debelega črevesa in danke, rak dojke, rak prostate in rak želodca (1).

2.7   Število novozbolelih in smrtnih primerov pa bi lahko pri vseh teh petih vrstah raka zmanjšali z bolj zdravim načinom življenja.

2.8   Izmed vseh vrst raka v EU zahteva rak pljuč največ smrtnih žrtev. Skoraj petina vseh umrlih za rakom v letu 2006 je umrla za rakom pljuč in večina od njih je zbolela zaradi kajenja. V Evropi vsako leto umre približno 335 000 ljudi za to boleznijo (1).

3.   Povzetek predloga Komisije

3.1   Namen predloga Evropske komisije za evropsko partnerstvo za boj proti raku za obdobje 2009–2013 je podpreti države članice pri oblikovanju celovitih načrtov za boj proti raku, ki naj bi trajnostno prispevali k zmanjšanju bremena raka v EU, pri čemer naj bi dosegli 15-odstotno zmanjšanje do leta 2020 (510 000 novih primerov).

3.2   Evropska komisija predlaga ukrepe na naslednjih štirih področjih in opredeljuje njihove cilje:

1. področje: spodbujanje zdravja in zgodnje odkrivanje

Cilj: učinkovito izvajanje priporočila Sveta o presejalnih testih in spodbujanje obsežne informacijske kampanje o presejalnih testih za odkrivanje raka, ki so namenjene širši javnosti in zdravstvenim delavcem.

2. področje: opredelitev in razširjanje dobre prakse

Cilj: obravnavanje neenakosti pri smrtnosti zaradi raka z zmanjšanjem razlik med državami članicami z najboljšimi rezultati in tistimi z najslabšimi.

3. področje: sodelovanje in usklajevanje pri raziskavah na področju raka

Cilj: vzpostaviti usklajenost tretjine raziskav, financiranih iz vseh virov.

4. področje: postopek primerjanja

Cilj: zagotoviti točne in primerljive podatke o raku.

4.   Zdravje in zgodnje odkrivanje

4.1   Po mnenju EESO je potreben horizontalni pristop, da bi zajezili vse večje breme raka v EU.

4.2   Rak povzroča več dejavnikov, vendar se ga lahko v določenih primerih prepreči. Preventiva bi morala zato biti usmerjena na način življenja ter poklicne in okoljske dejavnike.

4.3   Preventiva bi morala potekati v skladu z načelom „zdravje v vseh politikah“ (HIAP, Health in All Policies), partnerstvo pa bi lahko okrepili z vključitvijo zdravstvene politike v druga politična področja (npr. okolje in kmetijstvo) na nacionalni ravni in ravni EU v skladu z njeno strategijo za zdravje.

4.4   EESO meni, da je zelo pomembno preventivo osredotočiti na življenjske vzorce, ki povečujejo tveganje obolevnosti za rakom. Izredno pomembno je dopovedati mlajšim generacijam, da zdrav način življenja zmanjšuje tveganje raka. Takšna zavest mladih, ki bodo nekoč postali starši, lahko veliko pomeni za njihove otroke in prihajajoče generacije.

4.5   Poznani so dejavniki, ki zvišujejo tveganje raka. Daleč najvišji povzročitelj tveganja je kajenje.

4.6   Drugi dejavniki tveganja so prevelika telesna teža, premalo gibanja, pretirano sončenje in čezmerno uživanje alkohola.

4.7   Nešteto ljudi umre zaradi posledic kajenja, prevelike telesne teže, nizkega vnosa sadja in zelenjave ter pretiranega sončenja.

4.8   Po mnenju EESO se mora to partnerstvo osredotočiti na preventivo in nadzor.

4.9   EESO pozdravlja predlog, da se zastavijo višji cilji za preventivo in presejalne teste, in poudarja pomen določitve kazalnikov merjenja uspešnosti pri doseganju ciljev v državah članicah.

4.10   Preprečevanje in zgodnje odkrivanje (presejanje) sta odločilnega pomena za uspešno zdravljenje in ozdravitev.

4.11   EESO spominja na priporočilo EU, da se z letom 2001 začnejo uporabljati grafična opozorila na zavojčkih cigaret. Trenutno se uporabljajo samo v treh državah članicah. Uvesti bi jih moralo več držav članic. Z grafičnimi opozorili bi lahko vplivali tudi na otroke, celo tiste, ki še ne znajo brati.

4.12   EESO poudarja pomen ukrepov proti pasivnemu kajenju.

4.13   Po mnenju EESO je treba izboljšati način življenja mladih. To bi lahko dosegli tako, da bi v šolski program držav članic uvedli pouk o zdravem načinu življenja. Tako bi pravočasno posredovali informacije in znanje, ki lahko podaljšajo življenje. Informacije o škodljivosti kajenja, nezdravem načinu prehranjevanja, nizkem vnosu sadja in nevarnostih sončenja bi bilo treba posredovati že zgodaj v življenju. V državah članicah bi morali v osnovnih šolah uvesti vsaj 2 do 3 ure telovadbe na teden. Telesna dejavnost in zanimanje za dejavnosti na prostem in šport lahko prispevajo k zmanjšanju telesne teže tudi v odrasli dobi.

4.14   EESO poudarja pomembno vlogo raziskovalcev, akterjev na področju javnega zdravja, združenj bolnikov, ekonomistov, učiteljev, zdravstvenih delavcev, nadzornih organov, politikov in drugih nosilcev odločanja ter civilne družbe za uresničitev ciljev partnerstva v praksi v državah članicah.

4.15   EESO poudarja pomen združenj bolnikov na evropski ravni, saj imajo lahko pomembno vlogo v partnerstvu. Tudi druga združenja prostovoljcev in mreže lahko pomembno prispevajo k širitvi sporočila o tem, kako preprečimo nastanek raka in kako pomembna je zgodnja diagnoza. EESO opozarja tudi na vlogo medijev pri ozaveščanju o zdravem načinu življenja in zgodnjem odkrivanju ter na vlogo boljše preventive.

4.16   EESO poudarja, da lahko učinkovita preventiva reši življenja čez 20–30 let in da lahko prinese gospodarsko korist, saj je preventiva veliko cenejša od zdravljenja raka.

4.17   Z vidika EESO je pomembno, da se določijo kazalniki za dolgoročno spremljanje primarne preventive. Za dolgoročno merjenje preventivnih ukrepov v državah članicah bi morale države članice redno poročati o številu 15-letnikov, ki kadijo oz. imajo preveliko telesno težo (npr. na podlagi indeksa telesne teže). Prenatalna oskrba je eno od področij, kjer bi lahko v državah članicah spremljali ženske s preveliko telesno težo, pri moških pa bi lahko na primer dolgoročno primerjali njihovo odločanje za vojaški poklic.

Zgodnje odkrivanje

4.18   EESO poudarja, da je zgodnje odkrivanje naložba v boljše zdravje, hkrati pa način, da se človek izogne bolezni.

4.19   Po mnenju EESO je nujno ocenjevanje programov zgodnjega odkrivanja (presejalnih testov), ki se uvajajo.

4.20   EESO se strinja, da bi morali predlagani presejalni testi za rak dojke, rak materničnega vratu ter rak debelega črevesa in danke zajeti čim večji del populacije, v skladu s priporočilom Sveta iz leta 2003 o presejalnih testih. Že leta 2013 so bili določeni jasni cilji, ki niso bili nikoli uresničeni.

4.21   EESO se strinja, da bi morale države članice povečati svoja prizadevanja za popolno uresničitev priporočila Sveta o presejalnih testih do leta 2013. EESO bi izrazil zadovoljstvo, če bi imele vse države članice primerne in postopne cilje za delo v tej smeri.

4.22   Po mnenju EESO je treba ogroženim skupinam ponuditi ciljne informacije in pomoč, da bi se zavedle pomembnosti presejalnih testov za odkrivanje raka. Poleg tega je treba poudariti, da lahko strah pred rakom povzroči stres in duševno obremenitev.

4.23   EESO izraža upanje, da bodo presejalni testi, ki bodo v prihodnosti na voljo v EU, temeljili na dejstvih. EESO se zavzema za to, da bi v zvezi z uvedbo presejalnih testov EU državam članicam priporočila, da razširijo starostne skupine, ki bi jih testi pokrivali. S skupnimi starostnimi skupinami in intervali pri presejalnih testih v državah članicah bi zmanjšali razlike v rezultatih in hkrati koristili raziskavam.

4.24   EESO pozdravlja prostovoljno evropsko poskusno shemo za določanje presejalnih testov.

5.   Opredelitev in razširjanje dobre prakse

5.1   EESO pozdravlja cilj, da bi razlike v umrljivosti za rakom rešili z zmanjšanjem razlik med posameznimi državami članicami.

5.2   EESO poudarja, da morajo vse države članice začeti zbirati statistične podatke in določiti evidence o rakih, da bi dosegli ta cilj. V zvezi s tem so pomembne zlasti odprte in zanesljive primerjave. Minimalna zahteva za dosego tega cilja je, da vsaka država članica ustvari evidenco prebivalstva in začne popisovati novozbolele za rakom in vzroke smrti. Na ta način bomo lahko imeli natančne podatke o pojavnosti in pogostnosti raka ter možnostih za preživetje in stopnjo smrtnosti. EESO predlaga, da se kasneje tudi bolnišnične evidence uskladijo s tem. Tako bi bila strategija še bolj primerljiva in bi lažje primerjali tudi posamezna zdravljenja.

5.3   EESO se strinja, da je treba ugotoviti ovire za zbiranje podatkov, in priporoča, da se stori potrebno, da bi države članice, ki evidenc še nimajo, te hitro uvedle.

5.4   EESO se strinja glede pomena zbiranja podatkov o strošku raka za družbo. To bi bilo koristno v tem primeru in bi razkrilo težo problema za družbo.

5.5   EESO se strinja s predlogom, da bi opravili anketo na evropski ravni o zbiranju podatkov o raku. Pri tem bi lahko kot dober primer navedli izkušnje skandinavskih držav.

5.6   EESO se strinja, da je več povzročiteljev raka, med njimi so način življenja, delovni pogoji in okoljski dejavniki, zato bi bilo treba zasnovati obsežno preventivo.

5.7   EESO poudarja pomen preventive zlasti v primeru kajenja. V mnogih državah članicah, zlasti novih, je veliko kadilcev. Pogosto najbolj kadijo socialno in ekonomsko najbolj ogrožene skupine. Tudi t. i. pasivno kajenje prinaša tveganja za zdravje, ki se jih ne sme spregledati.

Raziskave

5.8   EESO se strinja s Komisijo, da bi lahko izmenjavo znanja med državami še precej izboljšali in da je treba izboljšati raziskovalno infrastrukturo.

5.9   EESO pozdravlja predloge za večji dostop javnosti do informacij o raziskavah o raku in zlasti o kliničnih študijah.

5.10   EESO se strinja s Komisijo, da je treba poudariti pomen skupnih evropskih raziskovalnih pobud glede preventive, npr. raziskav o načinu življenja, čemur se do zdaj ni posvečalo pozornosti, je pa pomembno in strateško področje, ki ga je treba v skladu s cilji partnerstva preučiti. Tudi nevarnost stranskih učinkov in kasnejših poškodb bi bilo treba preučiti v ustreznih raziskavah. Enako velja za psihološko-družbena vprašanja.

5.11   EESO opozarja na pomen konkurence na področju raziskav in verjame, da se lahko sodelovanje na področju raziskav izboljša predvsem na ravni infrastrukture. EESO pozdravlja pobude v zvezi s skupnimi bankami bioloških vzorcev, enostavnejšo izmenjavo materiala, informacij in kliničnih študij, kjer material posamezne države članice ne zadošča oziroma je možno doseči hitrejši napredek, če sodeluje več držav (študije, ki jih izvaja več evropskih središč).

5.12   EESO bi pozdravil ustanovitev organa za ocenjevanje znanstvenih raziskav in prakse iz evropske perspektive. Tak neodvisni organ bi lahko ocenjeval in nadzoroval celotno znanje na določenem medicinskem področju v Evropi. Ali drugače povedano, na ta način bi lahko primerjali opravljene raziskave na nekem področju na podlagi vnaprej določenih meril za dobro raziskovanje.

5.13   EESO bi pozdravil dejstvo, če bi ta organ opredelil predvsem področja, kjer so nujni strateški vseevropski raziskovalni projekti o raku, vendar ni komercialnega interesa.

Primerjanje

5.14   Cilj: zagotoviti točne in primerljive podatke o raku, ki so potrebni za sprejetje političnih ukrepov.

5.15   Poleg Komisije tudi EESO poudarja pomen primerljivih podatkov in potrebo po evidencah o raku v državah članicah.

5.16   EESO meni, da je treba razviti primerljive in izmerljive kazalnike. Prvi korak v to smer bi bila uvedba evidenc o raku v vseh državah članicah, ki bi podatke iz teh evidenc sporočale enemu samemu organu. Ta organ bi lahko bil IARC (International Agency for Research on Cancer) ali UICC (International Union Against Cancer), ki oba delujeta tudi na evropski ravni.

5.17   EESO meni, da je odprta metoda primerjanja zelo pomembna za ugotavljanje in prenos najboljše prakse.

5.18   Primerljivi podatki in večja izmenjava teh podatkov so zelo pomembni tudi za raziskave.

5.19   EESO poudarja, da so vsa področja zdravstvene oskrbe pomembna (zdravljenje, rehabilitacija in paliativna oskrba), da bi zmanjšali breme rakavih obolenj in trpljenje teh bolnikov in njihovih bližnjih. EESO se zavzema najprej za poudarjanje primarne preventive (preprečevanja) in sekundarne preventive (presejalnih testov), da bi lahko čim prej odkrili rak in čim prej začeli z zdravljenjem.

5.20   Po mnenju EESO morajo biti v nacionalne celostne ukrepe za boj proti raku vključeni vsi zdravstveni delavci: od zdravljenja, rehabilitacije in paliativne oskrbe do primarne in sekundarne preventive.

---

(1)  Vir: IARC, 2007.

(2)  Priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2003 o presejalnih testih za odkrivanje raka (2003/878/ES), UL L 327, 16.12.2003, str. 34.

---