20.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 66/1

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta dne 8. in 9. marca 2007 v zvezi s sprejetjem evropskega akcijskega načrta (2007–2009) Evropskega sveta z naslovom „Energetska politika za Evropo“ (7224/1/07),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o politiki evropskih pristanišč (KOM(2007)0616),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „K železniškemu omrežju, namenjenemu predvsem tovornemu prometu“ (KOM(2007)0608),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa“ (KOM(2007)0607),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Agenda EU za tovorni promet: Izboljšanje učinkovitosti, povezanosti in trajnosti tovornega prometa v Evropi“ (KOM(2007)0606),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik (KOM(2007)0140),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju – Stališče Komisije o končnem poročilu skupine na visoki ravni CARS 21 – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“ (KOM(2007)0022),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Rezultati pregleda strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil“ (KOM(2007)0019),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Omejevanje globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija – Pot do leta 2020 in naprej“ (KOM(2007)0002),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Energetska politika za Evropo“ (KOM(2007)0001),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Časovni načrt obnovljive energije – Obnovljiva energija v 21. stoletju: izgradnja trajnejše prihodnosti“ (KOM(2006)0848),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Poročilo o napredku na področju biogoriv: Poročilo o napredku pri uporabi biogoriv in drugih obnovljivih goriv v državah članicah Evropske unije“ (KOM(2006)0845),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti“ (KOM(2006)0545),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino – Vmesni pregled bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001“ (KOM(2006)0314),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2007 o strategiji Skupnosti za zmanjšanje emisijo CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007 o logistiki tovornega prometa v Evropi – ključu do trajnostne mobilnosti (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino“ (3),

—

ob upoštevanju svojega stališča o predlogu Direktive Sveta o obdavčitvi osebnih vozil (4), sprejetega na prvi obravnavi dne 5. septembra 2006,

—

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (5) (direktiva o evrovinjeti),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0014/2008),

A.

ker naj bi trajnostni razvoj – cilj Evropske unije, ki velja za vse – prinesel nenehno izboljševanje kakovosti življenja in blagostanja našega planeta sedanjim in bodočim generacijam,

B.

ker je tretjina skupne porabe energije v EU 25 povezana s prometnim sektorjem – z izjemo ladijskega prevoza in cevovodov – in ker cestni promet porabi največjo količino energije in sicer 83 %,

C.

ker je za 70 % povpraševanja po nafti v EU 25 odgovoren prometni sektor; ker je ta sektor v 97 % odvisen od fosilnih goriv in ker samo 2 % izvirata iz električne energije (od katere je velik del proizveden v jedrskih elektrarnah) in le 1 % iz biogoriv,

D.

ker se je energetska učinkovitost različnih prevoznih sredstev v zadnjih nekaj letih močno povečala in ker se je zaradi tega ustrezna količina izpustov CO2 na kilometer bistveno zmanjšala; ker pa vse večje povpraševanje v prometnem sektorju te izboljšave izniči,

E.

ker emisije v celotnem prometnem sektorju še naprej naraščajo: v EU 27 je samo v letu 2005 prometni sektor prispeval 24,1 % vseh emisij toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O), po napovedih Komisije pa se bo povpraševanje po energiji do leta 2030 povečalo še za vsaj 30 %,

F.

ker se je količina škodljivih emisij cestnega prometa zaradi tehnoloških inovacij in velikih prizadevanj avtomobilske industrije zmanjšala; ker so ta rezultat dosegli zlasti zaradi uvedbe katalizatorjev, filtrov za drobne delce in drugih tehnologij, ki so v zadnjih petnajstih letih pripomogli k znižanju emisij NOx in delcev za 30 do 40 %; ker so kljub vsem tem izboljšavam cilji zmanjšanja emisij CO2, ki izhajajo iz prostovoljnega sporazuma proizvajalcev motornih vozil, le delno doseženi,

G.

ker mestni promet povzroči za 40 % emisij CO2 in 70 % emisij drugih onesnaževal ter ker cestni zastoji, večinoma v večjih mestih, za EU pomenijo strošek, ki je enak 1 % BDP,

H.

ker je 70 % prednostnih vseevropskih prometnih projektov, ki so bili odobreni leta 2004, povezanih z železniškim in ladijskim prometom, za katera se šteje, da sta manj onesnažujoča načina prevoza,

I.

ker se je z zgoraj omenjenimi sklepi predsedstva Evropskega sveta EU odločno in enostransko obvezala, da bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990,

1.

verjame, da je bila mobilnost eden največjih dosežkov in izzivov 20. stoletja ter da bi moral trajnostni promet vzpostaviti pravično ravnotežje med različnimi in pogosto nasprotujočimi si interesi in uskladiti mobilnost, to temeljno pravico, ki jo uživajo državljani, pomen prometnega sektorja za gospodarstvo in zaposlovanje, odgovornost za lokalno in svetovno okolje ter pravico državljanov do varnosti, kakovosti življenja in zdravja;

2.

poudarja, da mora tudi prometni sektor izpolniti cilje EU o zmanjšanju porabe nafte in emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020 glede na ravni iz leta 1990;

3.

opozarja na pomen prometnega sektorja za zaposlovanje, rast in inovacije ter razume varno in cenovno dostopno mobilnost kot neizogiben del našega življenja; zato meni, da bodo prebivalci verjetno podprli ukrepe, ki jim dolgoročno zagotavljajo mobilnost (6), ob upoštevanju prednosti, ki bi jo bilo treba z okoljskega vidika nameniti zahtevam po trajnostni mobilnosti;

4.

meni, da je treba združiti vrsto korektivnih politik, ki se med seboj dopolnjujejo, in tako zagotoviti udeležbo vedno več zainteresiranim stranem, ki zastopajo prometni sektor, državo in prebivalce, če želi doseči, da bi dosegli cilj narediti evropski promet trajnosten z energetskega in okoljskega vidika; je prepričan, da bo samo z uporabo prave kombinacije ukrepov možno ublažiti negativne učinke posameznih dejanj ter prepričati prebivalce, da te ukrepe sprejmejo;

5.

meni, da bi mešanica takih politik morala vključevati zlasti:

6.

vztraja, da morajo EU in države članice usmeriti svoja prizadevanja na ključne elemente sistema, in sicer:

7.

poudarja pomen Prometnega protokola k Alpski konvenciji, ki ga je Svet podpisal decembra 2006; poudarja dejstvo, da mora Komisija, zaradi ratifikacije tega protokola nemudoma začeti z oprijemljivimi izvedbenimi ukrepi za spodbujanje trajnostnega prometa v občutljivih gorskih regijah in na gosto poseljenih območjih;

8.

še vedno meni, da bi morali s tržnimi instrumenti spodbujati uporabo vozil z nizko porabo goriva in nizkimi emisijami, na primer z davčnimi oprostitvami, z reformo o trošarinah na vozila, ki bi upoštevala emisije onesnaževal in učinkovitost porabe goriva, s spodbudami, da se vozila, ki zelo onesnažujejo okolje, zavržejo ter da se kupujejo avtomobili z nizkimi emisijami; meni, da bi ti pomembni ukrepi proizvajalcem vozil lahko pomagali nadomestiti stroške zaradi upoštevanja obveznosti novega zakonodajnega okvira;

9.

poziva Svet in države članice, naj torej pokažejo odločnost s seje Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007, tako da:

10.

ponavlja vprašanje, ki ga je Komisija postavila v že omenjeni zeleni knjigi o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik, glede možnosti uporabe usklajenega postopka in izmenjave izkušenj ter najboljše prakse, da bi s tem spodbudili nacionalne reforme sistemov zaračunavanja uporabnin in okoljskega obdavčevanja, hkrati pa imeli nad temi reformami še natančnejši nadzor; poziva Komisijo, naj ustrezno ukrepa;

11.

poziva Svet in države članice, naj povečajo svoje naložbe v infrastrukturo in inteligentne prevozne sisteme (ITS); pozorni naj bodo zlasti na:

12.

poziva Komisijo, naj najpozneje do junija 2008 posreduje razumljiv, pregleden in splošno uporaben model za ocenjevanje zunanjih stroškov vseh načinov prevoza in ki bi bil osnova za prihodnje izračune dajatev za uporabo infrastrukture; ugotavlja, da mora v skladu z direktivo o evrovinjeti ta model spremljati analiza učinkov internalizacije zunanjih stroškov za vse načine prevoza ter strategija za uvajanje modela v vse načine prevoza; od Komisije, poleg zgornje pobude, pričakuje, da pripravi zakonodajne predloge, začenši z revizijo direktive o evrovinjeti;

13.

je prepričan, da se je treba težave mestnih zastojev, ki povzroča 40 % emisij CO2 in 70 % emisij drugih onesnaževal, lotiti dejavneje ter z uporabo vseevropske strategije sodelovanja in usklajevanja ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo, na kakšen način prometna infrastruktura in tarife, ki se zanjo uporabljajo, vplivajo na razvoj mest in prihodnje povpraševanje po prometnih storitvah;

15.

je mnenja, da bi morala učinkovita politika mobilnosti v mestih upoštevati prevoz oseb, pa tudi tovorni promet, in mora zato temeljiti na kar se da celovitem pristopu in združevati rešitve, ki bi najbolje ustrezale vsakemu posamičnemu problemu; odločno verjame, da imajo mestna območja dobre gospodarske možnosti za nadaljnje ukrepe prehoda na druge načine prevoza, ki bi koristile javnemu prometu, hoji in kolesarjenju, ter za nov pristop k mestni logistiki; meni, da se je pri tem pomembno osredotočiti na tehnološke inovacije (širšo uporabo ITS), boljšo izrabo obstoječe infrastrukture, predvsem z ukrepi za uravnavanje povpraševanja (pristojbine za prometne zamaške in cestne pristojbine), ter inovativne rešitve za kar najboljšo integracijo mestnih tovornih tokov; ter navsezadnje na to, kako še drugače izboljšati uporabo zasebnih avtomobilov, na primer z deljenjem in souporabo avtomobila ter ukrepi za delo od doma;

16.

opozarja, kako pomembni so za dosego cilja bolj trajnostnega prevoza manjši ukrepi, in meni, da je pomembno, da državljani lahko o načinih prevoza in ravnanju med vožnjo sprejemajo ozaveščene odločitve; poziva k boljšemu obveščanju potrošnikov in k bolj aktivnim vzgojnim in reklamnim akcijam, ki bi podprle bolj trajnostne načine prevoza ali prometne modele;

17.

verjame, da ima železniški prevoz – način prevoza z manjšo porabo energije ter ravnjo izpustov CO2 – dokajšen neizkoriščen potencial ne samo na področju logistike tovornega prometa, ampak tudi pri potniškem prometu na kratke in srednje razdalje;

18.

poziva Komisijo, države članice in železniško industrijo, naj:

19.

meni, da se je zaradi znatne rasti prometa skupni vpliv civilnega letalstva na okolje povečal, čeprav so letalski prevozniki v zadnjem desetletju znižali porabo goriva za 1 do 2 % na potniški kilometer in so se emisije hrupa zelo zmanjšale; zato poziva, naj:

20.

ugotavlja, da sta odražanje stroškov v zračnem prometu in preglednost cen letalskih vozovnic zelo pomembna v smislu zanimanja potnikov in poštene konkurence v prometnem sektorju, zato izraža podporo Komisiji, naj s tem v zvezi prevzame nadaljnje pobude;

21.

opaža, da emisije v ladijskem prometu še vedno naraščajo, in prav posebno priporoča, da:

22.

poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v posodabljanje pristaniških zmogljivosti, tako morskih pristanišč EU kot tistih, ki ležijo ob celinskih plovnih poteh, da se omogoči nemoten prehod blaga in potnikov z enega sistema prevoza na drugega, s čimer se omogoči zmanjšanje porabe energije na področju prometa;

23

meni, da je pomembno izboljšati logistiko, faktorje preobremenitve v tovornem prometu in kombinirani promet; zato zagovarja dokončno oblikovanje notranjega trga prevoza in poziva Komisijo, naj se čimprej loti nadgradnje zgoraj omenjenega akcijskega načrta za logistiko tovornega prometa v Evropi, pri čemer naj poseben poudarek nameni razvoju koncepta „zelenih koridorjev“;

24.

poziva Komisijo in države članice, naj več vlagajo v raziskave na področju prometa, da omogočijo razvoj bolj energetsko učinkovitih tehnologij, ki bodo zmanjševala emisije CO2; poziva Komisijo, naj leta 2009 v ponovnem pregledu večletnega finančnega okvira znatno poveča skupna finančna sredstva za raziskave in razvoj na področju okolja, energetike in prometa;

25.

podpira Komisijo pri pobudah, ki učinkoviteje medsebojno povezujejo promet in turizem, kot je uporaba okolju prijaznejših načinov prevoza, npr. kombinacija uporabe javnega prometa in kolesarjenja;

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.