9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 204/89

1.1

EESO pozdravlja dejstvo, da Komisija v svojem prvem akcijskem načrtu za izobraževanje odraslih – za učenje je vedno pravi čas odpira novo področje v svojem delovnem programu izobraževalne politike, in podpira načrt z zadržki, navedenimi v tem mnenju.

1.2

Odbor pozdravlja dejstvo, da naj bi evropski programi za spodbujanje izobraževanja odraslih 13 let po njihovi uvedbi prvič dobili ločeno politično delovno podlago. Sporočilo Komisije o izobraževanju odraslih (1), ki je bilo pripravljeno pred akcijskim načrtom, je namreč po nekaterih podatkih imelo dvojni namen: na eni strani pripravo podpornega programa Grundtvig (2), na drugi pa pripravo ustreznega političnega akcijskega načrta za izobraževanje odraslih.

1.3

EESO obžaluje, da med poudarke prvega načrta še ne sodi širjenje obsega izobraževanja odraslih, ki ni poklicno, neformalno in neuradno učenje, ki ga tako zaposleni kot drugi državljani potrebujejo za splošen osebni razvoj in za krepitev državljanske udeležbe. Odbor ugotavlja, da akcijski načrt veliko pozornost posveča že znanim ciljem za boljše sodelovanje Evrope pri poklicnem izobraževanju, ki jih tudi sam podpira.

1.4

EESO poziva, naj se oblikujejo privlačni okvirni pogoji tudi za posebne učne interese nezaposlenih, da se jim omogoči „aktivna udeležba“ v procesu vseživljenjskega učenja.

1.5

Odbor meni, da je treba zaradi demografskih sprememb temeljito spremeniti organizacijo izobraževanja odraslih in teme, ki jih zajema.

1.6

Hkrati EESO poziva, da je treba na vseh področjih izobraževanja razmisliti, zakaj se različne ravni izobraževalne politike, glede na način, kako delijo svoje delovne naloge (tako, da se pogosto prekrivajo), še naprej osredotočajo na mlajše odrasle; Odbor zato predlaga oblikovanje posebnih strokovnih struktur za izobraževanje odraslih v vseh državah članicah in na evropski ravni.

1.7

EESO opozarja, da ne sme priti do tega, da bi bile manjše pobude in ustanove za izobraževanje odraslih še bolj potisnjene ob rob ali celo izrinjene. Treba bi jih bilo veliko bolj podpreti.

1.8

Odbor ugotavlja, da naloga izobraževanja odraslih ne more biti, da nadomesti izobrazbo v premalo učinkovitem formalnem sistemu izobraževanja. Zaskrbljen je, ker je delež ljudi, ki prezgodaj opustijo šolanje, narasel na 15 %. Države članice in Komisijo poziva, naj na osnovi mnogih primerov dobre prakse v Evropi in državah OECD pospešijo socialno-pedagoško usmerjene reforme izobraževalnega sistema.

1.9

EESO poziva Komisijo, naj pripravi ustrezen načrt za integracijo načela enakosti spolov.

1.10

Odbor pogreša jasne opredelitve potrebnih naložb.

1.11

EESO priporoča večje upoštevanje ozemeljske razsežnosti izobraževanja odraslih in prispevka takega izobraževanja k socialni koheziji, zlasti v nazadujočih regijah.

1.12

Odbor obžaluje, da posebne oblike poučevanja in učenja odraslih v nadregionalnih in evropskih ljudskih univerzah (Heimvolkshochschulen) niso dobile ustrezne pozornosti.

1.13

Priporoča spodbujanje novo oblikovanih večnamenskih lokalnih centrov za izobraževanje in usposabljanje odraslih, ki uporabljajo nove tehnologije in e-učenje.

1.14

EESO se zavzema za dostojne delovne pogoje (decent work) učnega in administrativnega osebja v izobraževanju odraslih in za dostojne pogoje, ki omogočajo učenje vsem odraslim.

1.15

Spodbuja študijo izvedljivosti za vzpostavitev lastne strokovne evropske infrastrukture za raziskave in stalno izobraževanje odraslih v Evropi v okviru akcijskega načrta. Poudarja, da je nujno potrebno razvijanje posebnih metod in njihovo širjenje.

1.16

EESO podpira evropski festival učenja, ki bi spodbudil udeleževanje v mednarodnem gibanju za učenje, in priporoča evropske kampanje informiranja in ozaveščanja, ki bi povečale privlačnost učenja za odrasle.

1.17

Komisiji predlaga, naj v prihodnje posveti več pozornosti mednarodni razsežnosti izobraževanja odraslih in v ta razvoj vključi tudi Odbor. Zato Odbor izraža željo po svoji vključitvi v evropske priprave na naslednjo mednarodno konferenco Združenih narodov o izobraževanju odraslih (CONFINTEA VI), ki bo leta 2009 v Braziliji.

1.18

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi zbrala ključne podatke iz vse Evrope in zagotovila več skupnih točk pri uporabi jezikov, pogreša pa prikaz jasnih prednostnih nalog na področju izobraževanja odraslih v načrtovanih kazalnikih.

2.1

Izobraževanje odraslih ima v mnogih evropskih državah dolgo tradicijo. Ker je bilo tesno povezano s socialnimi gibanji, npr. z delavskim, ženskim, nacionalnim gibanjem in gibanjem za volilno pravico, je dolgo imelo socialne in emancipacijske izobraževalne cilje. V mnogih evropskih državah so se razvili centri za izobraževanje in ljudske univerze (Heimvolkshochschulen), ki imajo tako kulturno kot pedagoško razsežnost za spodbujanje osebnega razvoja in aktivnega državljanstva vseh. Sčasoma so se jim pridružili tudi centri za „drugo priložnost za izobraževanje“, ponudbe poklicnega izobraževanja in tiste visoke šole, ki so se zavestno želele odpreti tudi dotlej prikrajšanim skupinam prebivalstva.

2.2

Ob vzpostavitvi odborov in strokovno usmerjenih institucij, kot sta CEDEFOP in Evropska fundacija za usposabljanje (ETF), je bilo na evropski ravni poklicno izobraževanje dolgo v središču pozornosti. Evropski programi za spodbujanje izobraževanja invalidov, migrantov, mladih brez zaključene šolske ali poklicne izobrazbe in spodbujanje enakih možnosti za ženske na trgu dela so bili oblikovani in uvedeni že v 70. letih. V CEDEFOP sta potekala izmenjava in vrednotenje primerov dobre prakse.

2.3

Šele z uvedbo politike vseživljenjskega učenja je Komisija odprla vrata doslej politično zapostavljenim področjem, kot je izobraževanje odraslih, področje, s katerim je izobraževalna politika mačehovsko ravnala. Uvedba posebnih programov za spodbujanje kakovosti in inovacij tudi v izobraževanju odraslih (od leta 1995), Evropsko leto vseživljenjskega učenja 1996 in načela strategije za vseživljenjsko učenje v sklepih Sveta z dne 20. decembra 1996 so sprožili novo fazo raznovrstnih političnih dejavnosti. Evropska komisija je 30. oktobra 2000 objavila Memorandum o vseživljenjskem učenju, v katerem je oblikovana strategija za razvoj sistema vseživljenjskega učenja, in daje v razpravo šest ključnih sporočil za določanje ciljev za sistem vseživljenjskega učenja (3).

2.4

V okviru lizbonske strategije so nastali sklepi Sveta za vseživljenjsko učenje (4) in delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010  (5), ki v prvi fazi izobraževanju odraslih še ni posvetil posebne pozornosti. Za krepitev skupne evropske politike poklicnega izobraževanja je bila v delovnem programu Izobraževanje in usposabljanje 2010 dana celo pobuda za köbenhavnski proces, ki je v helsinškem sporočilu ob koncu leta 2006 prišel do prvega sklepa (6).

2.5

Visokošolska politika je sicer bila del delovnega programa, toda hkrati se je v okviru bolonjskega procesa po letu 1999 osredotočila na obsežno prestrukturiranje za vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora, ki je odpiranje visokih šol za prikrajšane ciljne skupine in nalogo nadaljnjega univerzitetnega izobraževanja za nekaj časa potisnilo v ozadje.

2.6

Zunaj dejavnosti delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 je bilo v zadnjih letih na evropski ravni razvito celovito Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi  (7), doslej pa takšne pobude še ni na voljo za odrasle različnih starostnih skupin.

2.7

Nova okvirna strategija za večjezičnost Komisije (8) in njeno Sporočilo o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije  (9) sta posredno odprla nove možnosti za razvoj izobraževanja odraslih.

2.8

EESO načeloma pozdravlja in podpira dejavnosti Komisije EU na področju vseživljenjskega učenja v zadnjih letih ter jih spremlja z lastnimi mnenji.

3.1

Akcijski načrt Izobraževanje odraslih – za učenje je vedno pravi čas sledi sporočilu Komisije o izobraževanju odraslih Za učenje ni nikoli prepozno (10). Akcijski načrt naj bi na evropski ravni postavil pet prednostnih nalog: izboljšanje upravnih struktur, vključno s kakovostjo, učinkovitostjo in delitvijo pristojnosti izvajanja v izobraževanju odraslih, podporo pri učenju in priznanjem učnega uspeha.

3.2

Akcijski načrt bi moral prispevati k izvajanju ciljev predhodnega sporočila Komisije (11) Za učenje ni nikoli prepozno: odpraviti ovire za sodelovanje, izboljšati kakovost in učinkovitost sektorja, pospešiti postopek potrjevanja in priznavanja, zagotoviti dovolj vloženih sredstev in spremljati delovanje sektorja.

3.3

Akcijski načrt se osredotoča na tiste, ki so zaradi nizke stopnje izobrazbe, neustrezne poklicne usposobljenosti oziroma pomanjkanja znanja prikrajšani za uspešno vključitev v družbo.

4.1

EESO pozdravlja pripravo prvega akcijskega načrta Evropske komisije za izobraževanje odraslih 2007–2010. Odbor popolnoma podpira akcijski načrt s pridržki, navedenimi v tem mnenju. Akcijski načrt še enkrat pojasnjuje, da je cilj političnega delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 učenje odraslih, z namenom spodbujanja socialne kohezije, aktivnega državljanstva, polnega zasebnega in poklicnega življenja ter sposobnosti prilagajanja in zaposlovanja.

4.2

Odbor svari pred neučinkovitim prekrivanjem s cilji in nameni poklicnega izobraževanja v okviru köbenhavnskega procesa, evropskih smernic politike zaposlovanja 2005–2008, Evropskega socialnega sklada in programa poklicnega izobraževanja Leonardo. V tem smislu se posebna pozornost že namenja širjenju obsega informativnih in svetovalnih storitev, potrjevanju neformalno pridobljenih sposobnosti, širjenju in izvajanju evropskega okvira kvalifikacij in uprave v institucijah za poklicno izobraževanje.

4.3

EESO zavzema stališče, da morajo imeti vsi državljani Evrope vseživljenjski dostop do sodobnega izobraževanja in usposabljanja odraslih. Vsakdo bi moral imeti priložnost, da vse življenje pridobiva, obnavlja ali posodablja znanje. Tudi demografske in podnebne spremembe, nove informacijske in komunikacijske tehnologije ter izzivi in priložnosti globalizacije spreminjajo naš poklic in življenje. Te spremembe zahtevajo tudi povsem nova znanja in sposobnosti, ki jih odrasli različnih starostnih skupin v šolskem, študijskem in izobraževalnem obdobju še niso mogli osvojiti.

4.4

Zato Odbor pogreša celovit, v prihodnost usmerjen koncept z vizijo, ki bi združeval učne možnosti in potrebe vseh odraslih. Vedno se je zavzemal tudi za pogoje, ki bi omogočali učenje vsem, tudi invalidom. Tak pristop ustvarja mnoge sinergije za vse udeležence. Olajšano bo tudi medgeneracijsko in medkulturno učenje ter učenje v več jezikih.

4.5

EESO spodbuja Komisijo, naj svoj akcijski načrt dopolni z načrtom za integracijo načela enakosti spolov, ki bo vseboval pozitivne ukrepe in vseživljenjsko perspektivo in ga bo pripravila skupina strokovnjakov za izobraževanje odraslih.

4.6

EESO opozarja na evropski referenčni okvir ključnih sposobnosti (12), ki bi jih morala biti sposobna pridobiti vsaka odrasla oseba. Pri tem se vedno znova opozarja na vrsto osrednjih pojmov, ki naj bi tudi v izobraževanju in usposabljanju odraslih navdihnili nove načine organizacije in inovativne metode poučevanja: kritično razmišljanje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganja, sprejemanje odločitev in konstruktivno obvladovanje občutkov.

4.7

Komisiji priporoča, naj preveri, ali bi bilo mogoče akcijski načrt za izobraževanje odraslih obogatiti s privlačnim letnim evropskim festivalom učenja ter kampanjami informiranja in ozaveščanja za vseživljenjsko učenje v medijih, na radiu in televiziji. Nadalje poziva Komisijo, naj upošteva potrebe po obiskih socialnih delavcev, da bi za nadaljnje izobraževanje motivirali ljudi, ki se doslej niso udeleževali tovrstnega usposabljanja. EESO meni, da so osebni stiki socialnih delavcev z družbeno zapostavljenimi pomemben del cilja za zvišanje izobrazbene ravni, krepitev prilagodljivosti vseh na spremenjene okoliščine in enake možnosti dostopa do vseživljenjskega učenja.

5.1

EESO pozdravlja dejstvo, da akcijski načrt na začetku (točka 1 akcijskega načrta) ne poudarja le cilja konkurenčnega gospodarstva znanja, temveč temelji tudi na viziji zagotavljanja družbe znanja za vse in posveča pozornost socialni vključenosti in koheziji. Zato tudi meni, da je treba v analize potrebe po nadaljnjem izobraževanju in načinov integracije s pomočjo vseživljenjskega učenja vključiti tudi lokalno aktivne socialne partnerje, podjetja, organizacije civilne družbe ter odrasle, ki so prikrajšani za izobraževanje, in njihove družine.

5.1.1

EESO poudarja, da za spodbujanje ljudi z nižjimi kvalifikacijami, kot navaja Komisija, niso dovolj le spremembe pri teh osebah samih, temveč tudi odstranitev ovir za učenje, ki še zmeraj obstajajo. Meni, da akcijski načrt pri izbiri ciljnih skupin premalo upošteva ovire, ki preprečujejo učenje ljudem, ki so prikrajšani v več pogledih, ljudem, ki živijo v revščini, v nazadujočih regijah in naseljih, v domovih, zavodih in zaprtih institucijah.

5.1.2

EESO opozarja na nevarnost nadaljnjega razlikovanja v obliki lokalnega in medregionalnega „trgovanja“ s storitvami za te odrasle, npr. pri razpisih za ločene izobraževalne ukrepe delovnih in socialnih organov. Meni, da bi se odrasli še bolje odzivali na možnosti izobraževanja, če bi bili vzporedno z oblikami izobraževanja, ki se jih udeležujejo, na odgovoren način seznanjeni s stanjem na trgu dela na regionalni in medregionalni ravni in če njihovega dostopa do zaposlitve ne bi ovirale starostne omejitve, ki so lahko pravno formalne ali dejanske.

5.1.3

Odbor poudarja, da je jezikovno in kulturno bogastvo, ki ga prinašajo migranti iz evropskih in neevropskih držav, resničen zaklad za Evropo. Priznanje diplom in certifikatov evropskih in neevropskih držav bi bilo treba nadalje razvijati. Odbor opozarja, da položaj migrantov (npr. prosilci za azil, begunci s priznanim statusom, delavci migranti znotraj Evrope, osebe iz tretjih držav itd.) zelo pogosto omejuje njihov dostop do nadaljnjega izobraževanja, čeprav po drugi strani prinaša obvezne izobraževalne ukrepe, kot so jezikovni tečaji.

5.1.4

EESO ob jasnih posledicah demografskih sprememb pogreša priložnosti za vseživljenjsko učenje pri starejši generaciji, ki ni več poklicno aktivna. Pri tem opozarja na različna priporočila v svojem mnenju na lastno pobudo o demografskih spremembah (13). Mnenje je jasno ponazorilo, da se morajo ljudje vseh starosti tako zasebno kot poklicno učiti, da bi sooblikovali ta razvoj, prevzeli odgovornost za druge in da bi lahko čim dlje ostali samostojni. Na mnogih poklicnih področjih je potrebna dodatna usposobljenost, v drugih se razvijejo popolnoma nove oblike storitev, za katere je treba pravočasno omogočiti nadaljnje usposabljanje in izobraževanje.

5.1.5

V zvezi s tem akcijskim načrtom Odbor priporoča tudi, da se upoštevajo učeči se posamezniki s posebnimi potrebami in aktivno obravnavajo posebne potrebe invalidov, zlasti z ukrepi spodbujanja njihove integracije v redne smeri izobraževanja in poklicnega usposabljanja (14) ter z razvojem dostopa do usposabljanja na daljavo (e-učenje).

5.1.6

EESO kritično ugotavlja, da se premalo pozornosti posveča osebnim učnim potrebam odraslih, ki sicer niso gospodarsko dejavni, so pa dejavni v svoji skupnosti in družbi. Pogosto sami nimajo dovolj virov, da bi imeli dostop do izobraževanja in usposabljanja odraslih.

5.1.7

EESO priporoča, naj bo celotni formalni izobraževalni sistem bolj odprt učnim potrebam odraslih. Zato ponovno poudarja, da je čas za odpravo starostnih meja, s katerimi so evropski sistemi splošnega in poklicnega izobraževanja doslej obremenjevali evropskega državljana (15). V takem primeru bi morali biti dosežki iz zgodnejšega življenjskega obdobja priznani v odprtih in prožnejših strukturah formalnega izobraževalnega sistema. Vsem dostopna informacijska oprema in izobraževalne ustanove bi lahko spodbudile vseživljenjsko učenje in učenje prek interneta.

5.1.8

V visokošolski politiki se ne upošteva, da imajo visoke šole tudi nalogo nadaljnjega izobraževanja. Tudi visokošolsko izobraževanje mora prevzeti odgovornost za vseživljenjsko učenje. Odbor poudarja, da je treba izobraževanje odraslih na visokih šolah in nadaljnje usposabljanje akademikov tesno povezati s širjenjem izobraževanja odraslih in da morata biti del sistema vseživljenjskega učenja.

5.2

Odbor ugotavlja, da bi moral biti splošni cilj akcijskega načrta izobraževanja odraslih uresničiti pet ključnih ugotovitev v sporočilu Komisije Za učenje ni nikoli prepozno. Kritično ugotavlja, da akcijski načrt za četrto „ključno ugotovitev“ (zagotoviti dovolj vloženih sredstev) sploh ne predvideva ukrepov. Odbor meni, da bi bilo nujno v akcijski načrt vključiti še četrti ukrep v zvezi s tem.

5.2.1

Odbor spodbuja, da bi gospodarstvo in država poleg tega dajala tudi privlačne spodbude za nadaljnje učenje. Pričakovani „donos“ naložb (točka 2.2 akcijskega načrta) v institucije za nadaljnje izobraževanje ne more biti edina motivacija za dosego enakih možnosti pri dostopu do vseživljenjskega učenja.

5.2.2

EESO meni, da pri potrjevanju neformalno pridobljenih usposobljenosti v posameznih državah članicah stroški še niso bili natančno ocenjeni. Preventivno opozarja, da se zato nikakor ni mogoče odpovedati nadaljnjemu širjenju izobraževanja odraslih. Evropski okvir kvalifikacij (EQF) (16) in nacionalni okviri usposobljenosti kot osnova priznanja so v več državah članicah v času akcijskega načrta 2007–2010 še v začetni fazi razvoja.

5.2.3

Poleg tega EESO nujno opozarja na družbene in gospodarske stroške, ki dolgoročno nastanejo zaradi tako velikih družbenih skupin z nizko splošno in poklicno usposobljenostjo.

5.2.4

Odbor opozarja, da bodo pozive k dobrodošlemu morebitnemu odprtju Evropskega socialnega sklada (ESS) in programa Vseživljenjsko učenje bržkone spremljale obsežne prerazporeditve na račun sedanjih prednostnih nalog in zahteve po uporabi državnih sredstev na področju izobraževanja odraslih. Odbor opozarja, da lahko iz sredstev ESS v večjem obsegu črpa le malo držav, praviloma za inovacije, ne pa za spodbujanje izobraževanja odraslih. Tekoča prerazporeditev sredstev ESS v novih državah članicah bo povzročila tudi omejitve v drugih regijah.

5.3

EESO pozdravlja dejstvo, da evropski socialni partnerji in nevladne organizacije, po tem, ko so se udeležili postopka posvetovanja (točka 1.1 akcijskega načrta) v pripravljalni fazi, lahko sodelujejo tudi pri izvajanju akcijskega načrta in prispevajo svoje posebno strokovno znanje. EESO meni, da so dostojni delovni pogoji ponudnikov storitev ter dostojno in spodbudno učno okolje za učenje odraslih in njihove potrošniške pravice, ne glede na to, ali te storitve plačajo sami, dejavniki, ki jim je treba nameniti posebno pozornost.

5.4

Odbor priporoča, da se v nadaljnje delo v zvezi z akcijskim načrtom vključi več generalnih direktoratov Evropske komisije in ustrezni evropski organi. Takšno sodelovanje bi spodbudilo politično koherentnost med cilji in ukrepi posameznih generalnih direktoratov.

5.5

EESO pozdravlja dejstvo, da so bile v posvetovanja vključene tudi mednarodne organizacije (točka 1.1 akcijskega načrta). Odbor priporoča, naj Evropska komisija skupaj z udeleženimi generalnimi direktorati kot naslednji korak pripravi dopolnilni mednarodni akcijski načrt za izobraževanje odraslih.

5.6

EESO zahteva, da se pri izboru pravil za dobro upravljanje (Upravljanje, točka 2.2 akcijskega načrta) v ustanovah za izobraževanje odraslih nameni dovolj pozornosti različnosti in raznolikosti, da bi tudi manjše nepridobitne ustanove s splošno koristnimi cilji, ki prinašajo veliko kulturno dodano vrednost in inovativne načine dela, dobile priložnost za pridobitev podpore.

5.7

EESO meni, da so sodobno opremljeni večnamenski lokalni učni centri temeljni pogoj za dobro upravljanje (točka 2.2 akcijskega načrta).

5.7.1

Odbor pozdravlja začetni sklic na „partnerstva“ (točka 2) na lokalni in regionalni ravni, vendar pogreša konkretna priporočila v zvezi s potrebo po usklajevanju sistematičnega širjenja obsega izobraževanja odraslih na določenem območju. Pri tem opozarjamo na gibanje Učeča se mesta in regije  (17) v Evropi.

5.7.2

EESO priporoča, naj se v okviru akcijskega načrta več pozornosti posveti tudi izgradnji novih lokalnih, v prihodnost usmerjenih, privlačnih centrov za učenje za vse odrasle v vseh regijah Evrope. Velik del izobraževanja odraslih je še vedno odvisen od uporabe prostorov, ki so bili zgrajeni za drugačne namene, njihova razpoložljivost pa je časovno omejena.

5.7.3

Odbor pogreša vključitev ljudskih univerz (Heimvolkshochschulen) v akcijski načrt, saj po didaktičnih metodah sodijo v sam vrh evropskega izobraževanja odraslih. Te so s svojimi internati pomembna stičišča mobilnih učencev in učiteljev iz vse Evrope. V zadnjih 10 letih so utrpele velike izgube subvencij in mnoge – tudi evropsko uveljavljene – ustanove so bile v zadnjih letih zaprte.

5.8

EESO ugotavlja, da bi bilo treba natančneje razmisliti o priložnostih in problemih novih komunikacijskih tehnologij pri izvajanju akcijskega načrta in jih v večji meri upoštevati v načrtu. Pomanjkljiv dostop do informacijskih tehnologij je nadaljnja razsežnost socialne izključenosti, katere pomen je vedno večji. Tako 46 % vseh evropskih gospodinjstev nima dostopa do interneta (18) in 40 % Evropejcev po svojih lastnih navedbah nima znanja za uporabo interneta (19). Nadaljnje odpiranje brezplačnih ponudb učenja prek interneta za vse odrasle še ni dovolj razvito, vendar se že razpravlja o patentih za učne koncepte in so zanje že vložene prošnje (20).

5.9

EESO se strinja, da delodajalci odraslim zagotavljajo velik del usposabljanja (točka 2.2 akcijskega načrta). Poleg tega pa sindikati podpirajo izobraževanje odraslih v lastnih ustanovah in v podjetjih, npr. prek lokalnih in mednarodnih tečajev v svojih lastnih organizacijah ter svetovanja pri učenju in njegovega spremljanja v podjetju, kar spodbuja motivacijo. Pomembno je, da je akcijski načrt pozoren na to, da se ustvari ravnotežje med učno ponudbo in pravičnimi pogoji dostopa za vse odrasle učence.

5.10

Odbor poudarja načelo, da če država zagotovi osnovno pomoč ustanovi ali njenemu projektu, to ne sme vplivati na samostojno oblikovanje učnih načrtov in programov ponudnikov nadaljnjega izobraževanja ter njihovo pravico do proste izbire osebja, toda nekateri standardi kakovosti in učinkovitosti morajo biti upoštevani.

5.11

EESO meni, da je pomembno, da se dobro upravljanje osredotoča na učeče se v centru, in pozdravlja priporočilo, naj se zagotovijo tesni stiki z organizacijami udeležencev v učnih procesih. Meni pa, da to pri izobraževanju odraslih ni dovolj izraženo.

5.11.1

Odbor pogreša jasna stališča glede udeležbe odraslih udeležencev v učnih procesih in zastopnikov njihovih interesov na področju izobraževanja odraslih. Demokratične pravice mladih šolarjev in študentov v formalnem sistemu izobraževanja so v večini evropskih držav članic doslej bistveno bolje zagotovljene z zakoni kot pravice odraslih učencev.

5.11.2

EESO predlaga, da bi vrednotenje temeljilo na osebni oceni tistih, ki se učijo. Izmenjati bi bilo treba zlasti modele preverjanja kakovosti, ki temeljijo na povpraševanju in učečih se odraslih, in jim dati prednost pred uvajanjem novih državnih ukrepov za „nadziranje“ kakovosti ponudnikov (21).

5.11.3

Odbor predlaga, naj se zlasti razmisli o zagotavljanju pravic odraslih uporabnikov („potrošnikov“) plačljivih izobraževalnih storitev. Njihove pravice, npr. če morajo tečaj prekiniti, od njega odstopiti, jim tečaj ne ustreza, če se prestavijo roki ali odpade pouk, je treba razširiti. Vzor za to bi lahko bila priporočila v zvezi s pravicami potnikov v Evropi.

5.12

EESO potrjuje, da bi morale države članice in Komisija osnovnemu in nadaljnjemu izobraževanju, položaju in plačilu zaposlenih na področju izobraževanja odraslih (točka 3.2 akcijskega načrta) posvetiti več pozornosti.

5.12.1

Odbor priznava, da je za izobraževanje odraslih potrebno zelo prilagodljivo osebje, ki bo vso svojo pozornost usmerilo v odrasle učence, toda vztraja, da so visoke zahteve v zvezi s prilagodljivostjo zaposlenih v veliki meri skladne tudi s socialno varnostjo. Socialni partnerji bi lahko sprejeli pobude, da bi v tem sektorju zmanjšali neugoden položaj učnega osebja in izboljšali njihove pravice udeleženosti.

5.12.2

EESO priporoča, naj se pri izboljšanju strokovnosti izobraževanja poleg pedagoškega znanja za poučevanje odraslih posebej upošteva tudi tematsko strokovno znanje, saj je od njega močno odvisen učni uspeh.

5.12.3

Odbor priporoča tudi, naj se opravijo analize in oblikujejo priporočila za status civilnih prostovoljcev v sektorju izobraževanja odraslih.

5.13

EESO se je seznanil s prednostnim ciljem povečanja možnosti za odrasle, da „napredujejo za eno stopnjo“ (točka 3.3). Razvrščanje ljudi in njihovih izobraževalnih ciljev po stopnjah izobrazbe ima v splošnem izobraževanju odraslih le omejeno vrednost, čeprav moramo biti pri posameznih tečajih pozorni na koherentno predznanje. Prav tako ni mogoče zagotoviti, da bodo ljudje po osvojitvi nove formalne izobrazbe dobili tudi več socialnega priznanja ali celo delovno mesto. Srečevanje čisto različnih udeležencev popestri mnoge tečaje izobraževanja odraslih ali, kot pravijo ekonomisti, predstavlja „socialni kapital“ izobraževanja odraslih.

5.14

Vendar je treba prikazati, kateri načrtovani kazalniki vključujejo nepoklicno izobraževanje odraslih, njegovo regionalno razpoložljivost in bolj kot doslej tudi izobraževanje nezaposlenih ljudi brez omejevanja starosti.