9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 204/13

1.1

Komisija želi s predlogom odločbe Evropskega parlamenta in Sveta spremeniti Direktivo Sveta 76/769/EGS z dodatnimi omejitvami pri trženju in uporabi petih nesorodnih snovi. Štiri od teh so bile navedene na prvotnih prednostnih seznamih, sestavljenih med letoma 1994 in 2000. Predlagani ukrepi obravnavajo le tveganje za širšo javnost. Zadnja snov, amonijev nitrat, je dodana temu poglavju z namenom povečati varnost gnojil na osnovi amonijevega nitrata v običajnih postopkih, ki jih izvajajo kmetje in distributerji, ter v okviru boja proti terorizmu omejiti zlasti dostop do eksplozivnih predhodnih sestavin. Slednje bo vplivalo tudi na prodajo trgovcem na drobno in potrošnikom.

1.2

EESO podpira nekatere predloge, vendar ne vseh. Podrobna obrazložitev za vse snovi in pripravke, ki jih vsebujejo, je navedena v točkah 5–9.9.

1.3

EESO priznava, da je to verjetno zadnja sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS, preden bo 1. junija 2009 nadomeščena z Uredbo (ES) 1907/2006 (REACH). Vendar – tako kot pri prejšnjih spremembah – obžaluje, da so bile nesorodne snovi in pripravki združeni na tak način, ter opozarja na dolge zamude, ki so se pojavile potem, ko so bile prvič omenjene kot „prednostne“ snovi v Uredbi Sveta (EGS) 793/93. Če je do tega prišlo zaradi omejitev glede virov ali veščin v Komisiji ali drugih ustreznih organih, vključno z novoustanovljeno Agencijo za kemikalije v Helsinkih, je to treba obravnavati čim prej, vsekakor pa pred 1. junijem 2009. Tudi proizvajalci morajo priznati svojo obveznost, da med ocenjevanjem tveganja pravočasno zagotovijo ustrezne informacije. Brez takšne discipliniranosti rezultati hitro postanejo nesmiselni.

1.4

EESO jasno podpira Deklaracijo Sveta o boju proti terorizmu in številne posamezne ukrepe, ki iz nje izhajajo. Poleg tega EESO meni, da ima ključno vlogo v tem procesu, in trenutno pripravlja nekaj mnenj o tej temi. Dogovor o tem, kateri ukrepi so sorazmerni in katere zakonodajne poti je treba ubrati, da se zagotovijo pravočasni in ustrezni odzivi vseh tistih, ki jih to zadeva, bo bistvenega pomena za doseganje dolgoročne varnosti.

2.1

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) bo začela veljati 1. junija 2009. Ta uredba bo razveljavila in nadomestila nekaj sedanjih uredb in direktiv Sveta, vključno z Direktivo Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov. Namen te direktive, ki jo ta predlog spreminja, je ohranitev notranjega trga in sočasno zagotavljanje visoke ravni varovanja okolja in zdravja ljudi.

2.2

Priloga I k Direktivi Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 določa omejitve pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov, o katerih je bil dosežen dogovor in ki so bile uvedene v zadnjih 30 letih. Te bodo 1. junija 2009 postale temeljni kamen priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 (REACH).

2.3

Prejšnje spremembe Direktive Sveta 76/769/EEC (tj. dodajanje omejitvenih ukrepov) so imele obliko direktiv, ki so jih države članice morale izvajati. Ta predlog Komisije je pripravljen za odločbo, zaradi katere ne bo potreben prenos v nacionalno zakonodajo, ki bi se sicer morala razveljaviti 1. junija 2009, ko začne veljati Uredba (ES) št. 1907/2006 (REACH).

2.4

Jasno je, da bo končni predlog v okviru Direktive Sveta 76/769/EEC predstavljen v naslednjih mesecih (tudi za odločbo), nanašal pa se bo na omejitve pri trženju in uporabi diklorometana. Vsi poznejši predlogi za omejitve pri trženju in uporabi nevarnih snovi ali pripravkov bodo pripravljeni v okviru Uredbe ES št. 1907/2006 (REACH).

2.5

Snovi (in vsi pripravki, ki jih vsebujejo), v zvezi s katerimi je ocenjeno, da je treba omejiti njihovo trženje in uporabo na splošno temeljijo na oceni nekaterih „prednostnih snovi“ v skladu z Direktivo (EGS) 793/93. Sprejeti so bili štirje prednostni seznami za ocenjevanje (zadnji med njimi 30. oktobra 2002), ki jih uporabljajo pristojni organi oblasti v državah članicah. Za 83 od 141 snovi na seznamu so pripravljena poročila o oceni tveganja. 39 snovi so ocenili ustrezni znanstveni odbori EU, rezultati pa so bili objavljeni v Uradnem listu. Doseženi so bili dogovori o omejitvenih ukrepih za 22 od teh snovi. V ta predlog so vključeni omejitveni ukrepi za 4 dodatne snovi (ki so bile ugotovljene in o katerih razpravljamo v točkah 5 do 9.12; tj. DEGME, DEGBE, MDI in cikloheksan).

2.6

Počasen napredek v okviru te uredbe je naveden kot eden od glavnih razlogov za uvedbo novega pristopa za vse „obstoječe“ snovi iz Uredbe št. 1907/2006 (REACH). Zato bo 1. junija 2009 razveljavljena tudi Uredba Sveta (EGS) št. 793/93.

2.7

Tudi nekaj snovi, ki niso navedene v prvotnih štirih prednostnih seznamih, je bilo ocenjenih glede na njihov vpliv na zdravje ljudi in okolje oziroma so bili pripravljeni predlogi za omejitev njihovega trženja in uporabe, ker so bile na zahtevo držav članic obravnavane nove težave. Amonijev nitrat je vključen v to poglavje.

2.8

Amonijev nitrat je poseben in samosvoj primer, saj so njegove lastnosti dobro znane in zato ni potrebna ocena njegovih učinkov na zdravje ljudi in okolje. Uporablja se kot gnojilo na osnovi dušika že veliko let po vsem svetu in v zelo velikih količinah ter ne predstavlja nobene nepričakovane nevarnosti na delovnem mestu za poklicne uporabnike ali za potrošnike pri domači uporabi. Žal je to tudi učinkovita in cenena sestavina eksploziva, ki se zakonito uporablja v industriji in za vojaško miniranje, nezakonito pa ga uporabljajo teroristi. Zaradi tega je namen Direktive Sveta 76/769/EGS omejiti njegovo trženje in uporabo.

2.9

Lahko bi izbrali tudi druge podlage za zakonodajo, ki obravnava terorizem ali eksplozivne predhodne sestavine, vendar bi bilo po sedanji Pogodbi EU potrebno soglasje držav članic. Postopek se bo spremenil z Lizbonsko pogodbo, ko bo zaključen proces ratifikacije, vendar to ne bo tako kmalu.

2.10

Jasno je, da bodo verjetno tudi druge predhodne sestavine zdravil in eksploziva vključene v prilogo XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 (REACH), zato se to ukrepanje v tem trenutku zdi primerno.

2.11

Vse, kar je navedeno zgoraj, se nanaša na snovi, tj. na 100 195 snovi, ki so domnevno bile na trgu Evropske skupnosti med 1. januarjem 1971 in 18. septembrom 1981. Te so uvrščene na Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS), ki je bil leta 1990 objavljen v Uradnem listu EU. Snovi, ki so dane na trg po 18. septembru 1981, so opredeljene kot „nove“ in je za njih potrebno podrobno predtržno obvestilo, da bi se zavarovalo zdravje ljudi in okolje.

3.1

Namen predloga Komisije je zavarovati zdravje ljudi, predvsem potrošnikov, hkrati pa ohraniti notranji trg za tri snovi (DEGME, DEGBE in cikloheksan), ki so na prvem prednostnem seznamu z dne 25. maja 1994, ter za eno snov (MDI), ki je na tretjem prednostnem seznamu z dne 27. januarja 1997, kakor predvideva Uredba Sveta (EGS) 793/93.

3.2

V skladu s priporočilom Komisije 1999/721/EGS z dne 12. oktobra 1999 in poznejšimi priporočili glede rezultatov ocene tveganja in strategij zmanjšanja tveganja za nekatere snovi je predlaganih nekaj posebnih in zelo podrobnih omejitev, ki se bodo uporabljale le za prodajo širši javnosti in ne bodo vplivale na razmere na delovnem mestu ali okolje. Zdi se, da bodo stroški industrije in širše družbe minimalni in da so zaradi tega predlagani ukrepi sorazmerni glede na ugotovljeno tveganje. V primeru pripravkov z vsebnostjo MDI so potrebni dodatni zdravstveni podatki.

3.3

Peta snov, amonijev nitrat, ki se veliko uporablja kot gnojilo, je dodana, ker lahko deluje kot oksidant, in zlasti zato, ker lahko eksplodira, kadar se zmeša z nekaterimi drugimi snovmi. Namen predlaganih omejitev je zagotoviti, da vsa gnojila iz amonijevega nitrata izpolnjujejo varnostni standard, poleg tega pa omejiti obseg proizvodov na osnovi amonijevega nitrata za prodajo širši javnosti, da bi zmanjšali količine, ki se zlahka uporabijo za nezakonite namene. Lahko bi rekli, da ta omejitev koristi zdravju in varnosti širše javnosti. Ta omejitev ne bo vplivala na poklicne uporabnike (kmete in zakonite proizvajalce eksplozivov). Čeprav je vedno bolj jasno, da je stroške (in koristi) težko izmeriti, se zdi, da so sorazmerni z ugotovljenim tveganjem (in predlaganimi ukrepi).

3.4

Ta odločba naj bi začela veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu EU.

3.5

Predlogu je dodan obrazložitveni memorandum, delovni dokument služb Komisije (poročilo o oceni učinka), za štiri snovi, ocenjene po Uredbi Sveta (EGS) št. 793/93, pa obširna poročila o oceni tveganja, ki jih je objavil Evropski urad za kemikalije, in dodatno gradivo (zagovori in kritika) različnih znanstvenih odborov in drugih organov, ki so pomagali pri pripravi in oceni ustreznih podatkov.

4.1

Ta predlog – tako kot veliko prejšnjih sprememb Direktive Sveta 76/769/EGS – se nanaša na nesorodne snovi, ki bodo zaradi jasnosti obravnavane ločeno.

5.1

DEGME je glikol eter z visokim vreliščem, ki se meša z vodo in običajno uporablja kot intermediat v sintezni kemiji, kot sotopilo pri različnih gospodinjskih okrasnih izdelkih ali kot nizkotemperaturna snov proti zaledenitvi, na primer v letalskem gorivu. Po poročilu o oceni tveganja, pripravljenem za nizozemsko vlado, ki so ga dokončali julija 1999, je v Evropi na začetku devetdesetih let celotna proizvodnja znašala približno 20 000 ton – nekaj več kot polovica je bila namenjena izvozu.

5.2

Potrošniki so bili izpostavljeni zaradi njegove uporabe v barvah in odstranjevalcih barv za nepoklicno domačo uporabo („naredi si sam“). Kot bi lahko predvidevali na podlagi njegovih fizikalnih lastnostih, se DEGME brez težav absorbira skozi kožo in, če ni redne in zagotovljene uporabe varovalne obleke, je zdravje potrošnikov ogroženo zaradi dermalne izpostavljenosti.

5.3

Po najnovejših raziskavah je DEGME že nadomeščen z drugimi topili v vseh barvah in odstranjevalcih barv, ki se prodajajo širši javnosti. Zato bi bilo primerno zagotoviti, da bo to veljalo tudi v prihodnje za proizvode, ki se proizvajajo ali uvažajo v EU. Predlog zato zagotavlja, da se 18 mesecev po začetku veljavnosti te odločbe, DOGME ne bo smel več dajati na trg niti kot snov niti kot sestavina barv ali odstranjevalcev barv v koncentracijah, ki so enake ali večje od masnega deleža 0,1 % (tj. vsaka večja raven, ki nastane zaradi kontaminacije ali součinkovanja z drugimi dovoljenimi sestavinami). Zdi se, da je to primeren odziv zadevnih industrijskih panog. EESO zato podpira to omejitev trženja in uporabe DEGME.

6.1

DEGME spada v skupino glikol etrov in ima malo višje vrelišče kakor DOGME, vendar ima enake fizikalne lastnosti, tudi glede sposobnosti mešanja z vodo. Pogosto se uporablja kot topilo v barvah na vodni osnovi, ker pripomore k tvorbi filma in povečuje trajnost. To zmanjšuje pogostnost barvanja in omejuje splošno izpostavljenost. Po poročilu o oceni tveganja je skupna proizvodnja v Evropi leta 1994 znašala približno 46 000 ton; do leta 2000 se je povečala na 58 000 ton, od katerih je bilo 33 000 uporabljenih za barve.

6.2

V poročilu o oceni tveganja je ugotovljeno, da obstaja tveganje za potrošnike, ker lahko pride do draženja dihalnih poti zaradi vdihavanja drobnih kapljic med uporabo razpršilca z barvo na vodni osnovi, ki vsebuje DEGBE. Vdihavanje hlapov, ki nastajajo pri pleskanju s čopičem ali valjčkom, s toksikološkega vidika ni sporno.

6.3

Na podlagi dokazov, predloženih po dokončanju poročila o oceni tveganja leta 1999, in ob priznavanju težav, ki izhajajo iz nadomeščanja DEGBE kot bistvene sestavine barv na vodni osnovi, je bilo sklenjeno, da bi bila določitev najvišje dovoljene ravni na 3 % masnega deleža DEGBE v barvah, ki se uporabljajo v razpršilcih, primerna za varovanje zdravja potrošnikov. Barve z večjimi koncentracijami DEGBE se lahko dajejo na trg za oskrbo širše javnost, vendar le z oznako „Ne uporabljati z razpršilci barv“. To ne bo vplivalo na prodajo poklicnim uporabnikom, za katere je bolj verjetno, da bodo uporabljali varovalno opremo. Zdi se, da so distribucijski kanali dovolj raznoliki in da je zato to mogoče.

6.4

Ti ukrepi naj bi začeli veljati 18–24 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe, da bi tako imeli na voljo dovolj časa za potrebno preoblikovanje in spreminjanje oznak. Zdi se, da je to primeren odziv zadevnih industrijskih panog. EESO zato podpira to omejitev trženja in uporabe DEGBE kot ustrezen način varovanja zdravja potrošnikov in ohranitve notranjega trga.

7.1

MDI je ime za mešanico podobnih proizvodov (izomerov), ki bi bile v čistem stanju voščene trdne snovi, vendar so bolj pogosto na voljo kot visoko reaktivna rjava viskozna tekočina. Po poročilu o oceni tveganja je svetovna proizvodnja leta 1996 presegla 2 500 000 ton, od tega je bilo vsaj 500 000 proizvedenih v EU. Reakcija MDI v prisotnosti ustreznih lahkih poliolov ali glikolov (ali celo vode) in vzhajalnega sredstva je zelo hitra pri proizvodnji poliuretanske pene, ki je lahko trdna ali fleksibilna in se v gradbeništvu in na drugih področjih pogosto uporablja kot strukturna komponenta, tesnilo, polnilo, kalup in lepilo.

7.2

Do izpostavljenosti potrošnikov pride predvsem pri uporabi enokomponentne pene, prodaja pa se v pločevinkah amaterjem („naredi si sam“) za zapolnitev neravnin v mavcu ali opeki ali za zatesnitev novih vrat ali oken. Skupna prodaja temu sektorju znaša približno 10 000 ton MDI na leto. To zadostuje za proizvodnjo približno 36 milijonov pločevink na leto za potrošnike in 134 milijonov pločevink na leto za poklicne uporabnike. Alternativni proizvodi – na primer steklena vlakna za zatesnitev oken – so manj primerni za uporabo in bi povzročali drugačne skrbi.

7.3

Na podlagi dokazov, pridobljenih na izpostavljenih delovnih mestih, se je izkazalo, da kvantifikacija tveganja zaradi izpostavljenosti in draženja dihalnih poti potrošnikov ni preprosta. Čiste vzorce izomerov je težko pridobiti. Zelo hitra reakcija MDI z vodo pri pridobivanju inertnega netopnega trdnega telesa otežuje standardno testiranje tveganja. Praktični način, kako potrošnik uporablja razpršilec z usmeritveno cevko iz majhne prenosne pločevinke, lahko omeji skupno razpoložljivo količino. Standardna pločevinka se izprazni v 2–4 minutah. Hitro strjevanje v prisotnosti vodne pare v zraku odstrani MDI. Trden končni izdelek je inerten in ni nevaren. Uporaba je običajno enkratna (za zapolnitev ali zatesnitev posamezne neravnine, vrat ali okna) in (za večino uporabnikov) redka ter gotovo ni primerljiva z dnevnim izpostavljanjem na delovnem mestu. Osebna varovalna oprema se, kakor pri vseh drugih naredi-si-sam dejavnostih, ne uporablja redno.

7.4

Glede na povedano ni presenetljivo, da je kljub teoretični nevarnosti težko ali celo nemogoče v širši javnosti najti primere dejanskega draženja kože ali dihalnih poti (pa tudi na delovnem mestu ne, če se lahko izvajajo varovalni ukrepi). To otežuje iskanje sorazmerne, stroškovno učinkovite in praktične rešitve.

7.5

S tem v zvezi ocena vpliva upravičeno opozarja, da se lahko (in bi se morale) peresno lahke, poceni in popolnoma primerne polietilenske rokavice zagotovijo ob prodaji vsake pločevinke za enkratno občasno uporabo širše javnosti, kar pa ne velja za neoprenske ali nitrilne rokavice, ki so potrebne pri industrijski uporabi. Nasprotno pa se peresno lahke bombažne protiprašne maske ne morejo zagotoviti z vsako pločevinko, saj bi bile neučinkovite v primeru dejanskega tveganja, medtem ko bi kompletna plinska maska proti izpostavljenosti hlapom vseh vrst stala desetkrat več kakor pločevinka, pri tem pa ni nobene garancije, da jo bodo ljudje tudi dejansko uporabljali.

7.6

Komisija zato predlaga, da bi morale biti k vsem pločevinkam, ki se prodajajo širši javnosti, dodane polietilenske rokavice (na primer zvite v pokrov) in ustrezne oznake glede nevarnosti alergičnih reakcij na MDI, ki se lahko pojavijo pri občutljivih osebah, ali astmatičnih reakcij (pri astmatikih) ali kožnih reakcij (pri tistih, ki že imajo težave s kožo).

7.7

EESO podpira prvega od teh ukrepov, tj. zagotovitev polietilenskih rokavic, ki bi se vsekakor morale nositi pri večini uporab v okviru naredi-si-sam dejavnosti. Vsako zahtevo po uskladitvi teh s strožjimi standardi, kar bi onemogočilo zagotavljanje rokavic ob prodaji, je treba zavrniti, če naj bo ta pomemben in sorazmeren ukrep izvedljiv.

7.8

EESO pa je v dvomih glede podrobnosti predlaganih dodatnih oznak, tudi če se za uvedbo ob sorazmernih stroških določi dovolj časa. Ni jasno na primer, kako bi lahko nekdo iz širše javnosti vedel, da je preobčutljiv „na diizocianate, druge kot MDI“, ali zakaj je to sploh pomembno. Kronični (dolgotrajni) bolniki z astmo ali dermatitisom vedo, da lahko skoraj vsak izdelek za gospodinjstvo ali naredi-si-sam izdelek povzroči (kratkotrajne) nezaželene reakcije. V takih okoliščinah je pomembno ne samo dobro prezračevanje in uporaba varovalne obleke (rokavic), ampak tudi nasvet, da je treba nemudoma prenehati uporabljati izdelek, če se pojavijo simptomi. To je primeren nasvet za vse uporabnike – ne glede na morebitne pretekle zdravstvene težave –, zato mora biti naveden na proizvodu. Glede na to, da so pločevinke in posledično njihove oznake male, mora biti ta nasvet jasen, natančen in berljiv v običajnih razmerah uporabe. Če so potrebni dodatni postopki ali varnostna navodila, jih je treba vključiti v spremljajoča navodila za uporabo.

7.9

EESO dvomi tudi v predlog iz alinee (6): „Fizične ali pravne osebe, ki dajo prvič v promet pripravke, ki vsebujejo MDI, v treh letih od datuma izvajanja omejitev iz odstavka (1) zberejo podatke o morebitnih primerih oseb, ki trpijo zaradi alergije dihalnih organov pri uporabi pripravkov, ki vsebujejo MDI, in dajo zbrane podatke na razpolago Komisiji. Podatki se zbirajo v skladu s študijskim protokolom, ki vključuje specializirane centre, ter ga odobri Komisija“. Glede na to, da se MDI od sedemdesetih let rutinsko uporablja in da, kakor smo navedli zgoraj, sedanji proizvajalci, ki so izvzeti od te zahteve, letno prodajo več kakor 36 milijonov pločevink, je težko reči, da gre za karkoli drugega kot za slabo utemeljeno oviro za vstop na trg.

7.10

Poročilo Komisije o oceni učinka pojasnjuje, da to izhaja iz zaskrbljenosti, izražene v poročilu o oceni tveganja, da bi lahko nekatere nevarnosti za delavce glede alergije dihalnih organov to lahko potencialno bile tudi za potrošnike. V nadaljevanju istega odstavka navaja, da se zdi, da informacije, ki jih ponujajo centri za zastrupitve, kažejo, da ni oziroma da je zelo malo primerov alergije dihalnih organov potrošnikov, katerih povzročitelji bi bili proizvodi z vsebnostjo MDI. Ne glede na domnevne omejitve tega načina poročanja ni razvidno, da bi bil predlog Komisije kaj bolj določen. Zato se zdi, da je ta predlog nesorazmeren glede na tveganje, za katerega se priznava, da je hipotetično, in ga ne podpira noben dokaz, ki bi izhajal iz dejanske široke uporabe.

7.11

Zato EESO priporoča, da se ta omejitev trženja in uporabe umakne. Če obstajajo utemeljeni dvomi glede varnosti teh proizvodov, ki jih kratkoročno ni mogoče nadomestiti, jih je treba obravnavati s proizvajalci ob uporabi ustreznih postopkov za zbiranje podatkov in njihovo poznejše ovrednotenje.

8.1

Cikloheksan je brezbarvna tekočina, ki se v velikih količinah pridobiva s hidrogeniranjem benzena. Skoraj v celoti (> 95 %) se uporablja pri sintezi adipinske kisline in nato najlona. Svetovne proizvodne zmogljivosti trenutno presegajo 5 000 000 ton, od katerih 1 500 000 v EU. Ti postopki potekajo v zaprtih sistemih in so ravni izpostavljenosti nizke. Cikloheksan se običajno pojavlja v produktih izgorevanja, vključno s tobačnim dimom, v surovi nafti in rastlinah ter bencinskih hlapih.

8.2

Cikloheksan se uporablja kot topilo za, med drugim, kontaktna lepila na osnovi neoprena, ki se uporabljajo v usnjarski (čevljarstvo) in avtomobilski industriji ter v gradbeništvu. To vključuje široko uporabo poklicnih delavcev pri postavljanju preprog in v manjši meri podobna popravila ali druge uporabe pri naredi-si-sam dejavnostih širše javnosti. Skupna letna poraba lepil v EU je manjša od 10 000 ton.

8.3

Dobro prezračevanje in uporaba primerne varovalne obleke ali dihalne opreme sta, tako kot pri ogljikovih vodikih, bistvenega pomena. Primerno je, če se to zagotovi za poklicne uporabnike, ne pa za vsakega posameznika. Res pa je, da podobno kot pri pripravkih z vsebnostjo MDI fizikalne lastnosti trženih proizvodov precej omejujejo tveganje. Hitro delujoča kontaktna lepila so idealna za manjšo uporabo, vendar so pri zadovoljivi večji uporabi izjemno težavna za amaterje. Omejitev velikosti embalaže za proizvode, ki se prodajajo širši javnosti, bi se zato zdela primerna in splošno sprejemljiva.

8.4

Komisija zato predlaga, da se prepove dajanje na trg cikloheksana kot sestavine lepila na osnovi neoprena za prodajo širši javnosti v embalaži, večji od 650 g. Vsak prodan kos mora imeti oznako „Ne uporabljati za polaganje talnih oblog“ in opozorilo „Ne uporabljati pri slabih prezračevalnih pogojih“.

8.5

Praktični testi za najhujše primere, na primer lepljenje velikih plutovinastih oblog na notranje stene, kažejo, da bi to ustrezno omejilo izpostavljenost potrošnikov, ki bi bila po pričakovanjih kakor v drugih primerih, ki jih obravnavamo zgoraj, redka in kratkotrajna. Zdi se, da ni nobenih dokazov o dejanskih nesrečah, ki bi izhajale iz uporabe lepil na osnovi neoprena, kljub pogosti in dolgoročni uporabi. Ukrepi se lahko uvedejo brez nepotrebnih motenj proizvajalcev ali potrošnikov. EESO zato meni, da je ta omejitev trženja in uporabe cikloheksana, sorazmerna glede na obravnavano tveganje.

9.1

Amonijev nitrat je bela trdna snov, ki se prodaja v majhnih peletih in že več kot 100 let proizvaja iz amonija in zemeljskega plina. Svetovna proizvodnja presega 20 000 000 ton. Pomemben je kot dušikovo gnojilo, uporablja pa se lahko tudi kot surovina za eksploziv in je zaradi te možnosti ter zaradi razpoložljivosti in cenenosti pritegnil zanimanje teroristov. Potrebne so še druge sestavine, na primer dizelsko gorivo, vendar so tudi te zlahka dostopne. Amonijev nitrat je dolgo časa kot glavni eksploziv uporabljala IRA, uporabljen pa je bil tudi v velikih bombnih napadih v Oklahomi, na svetovni trgovinski center v New Yorku in na Baliju. Nedavno je bil uporabljen v napadih skrajnih skupin, ki delujejo v Londonu in drugih evropskih prestolnicah. Recepti za izdelavo takih sredstev so na voljo na internetu. Že 2 kg imata lahko uničevalni učinek. Zdi se, da lahko odločni običajni posamezniki brez težav pridobijo tudi količine, ki presegajo 500 kg, po potrebi z večkratnimi nakupi manjših količin v vrtnarskih trgovinah ali trgovinah na drobno. Jasno je, da je to težko nadzirati.

9.2

Za poklicne uporabnike (kmete) se nadzor izvaja z ohranjanjem velikih minimalnih velikosti pošiljk (tako da se ena pošiljka ne more ilegalno prevažati ali prestavljati) in z zahtevo po previdnem nadzorovanju izdelka v vseh fazah dobavne verige. Amonijev nitrat je v običajni dostavni obliki nestabilen ter se lahko razkroji in postane neuporaben. Zato ga je treba previdno skladiščiti in čim prej postaviti na tla. To omejuje razpoložljivost količin za druge uporabe.

9.3

Amonijev nitrat se lahko dobavlja v različnih koncentracijah (odstotek vsebnosti dušika) in z ali brez drugih bistvenih elementov (običajno derivati fosforja in kalija). V čistem stanju vsebuje približno 35 % dušika. Treba ga je nekoliko razredčiti, da preprečimo škodo na rastlinah. Različne kakovosti se lahko dosežejo z mešanjem aktivnih sestavin ali inertnih filtrov, kot je kreda, ali s kemičnimi reakcijami za pridobivanje določenega razmerja ključnih sestavin. Proizvodi, ki se prodajajo kmetom, imajo lahko 28 % dušika ali več. Ta gnojila z visoko vsebnostjo dušika se nadzirajo v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003, s čimer se zagotavlja, da vsebujejo zahtevano količino dušika ter da se lahko uporabljajo varno in brez strahu pred eksplozijo. Gnojila, ki so v skladu s temi standardi, imajo lahko oznako „Gnojila EU“ in se lahko prodajajo zunaj državnih meja. Gnojila, ki ne izpolnjujejo teh standardov, se ne smejo izvažati in so znana kot „nacionalna gnojila“. Potrošniški izdelki imajo običajno 20–25 % dušika. Nižji ko je odstotek dušika, tem višji so prevozni stroški na enoto gnojila in tem večja je količina, ki jo je treba uporabiti na določenem območju. Čeprav se šteje, da so gnojila iz amonijevega nitrata bistvenega pomena za komercialno kmetijstvo, to ne velja za veliko manjše količine, ki se širši javnosti prodajajo na maloprodajnih mestih, drugi proizvodi pa se lahko nadomestijo.

9.4

S stališča tistega, ki želi nezakonito izdelati eksploziv, večja ko je vsebnost dušika v amonijevem nitratu, tem boljše je. Koncentracija mehanično pridobljenih mešanic se lahko spremeni s preprostim raztapljanjem in kristalizacijo. Kemično vezane mešanice je težje ali nemogoče koncentrirati. Tudi z nizkimi (celo 16-odstotnimi) koncentracijami je strokovnjakom danske vlade uspelo povzročiti eksplozijo. Če je dovolj časa in sredstev, je vse mogoče, čeprav konkurenčni pripravki, za katere se uporabljajo enako razpoložljivi materiali, na koncu postanejo bolj privlačni. Ti so navedeni v Terrorist's Handbook (Priročnik za teroriste) in drugih spletnih virih, ki so na voljo širši javnosti.

9.5

Po bombnih napadih v Madridu marca 2004 je Evropski svet sprejel Deklaracijo o boju proti terorizmu. Po njej je ustanovljena Projektna skupina strokovnjakov za varnost eksplozivnih sredstev (ESETF), ki je zadolžena za pripravo akcijskega načrta za boj proti teroristični uporabi eksplozivnih sredstev. Akcijski načrt je bil pripravljen junija 2007. Eden od 47 posebnih ukrepov je zahteval ustanovitev stalnega odbora strokovnjakov za eksplozivne predhodne sestavine (SCEEP). Pri tem sodeluje nekaj strokovnjakov iz zasebnega in javnega sektorja, prispevajo pa tudi CEFIC in FECC, ki zastopata proizvajalce in distributerje kemikalij, ter EFMA, ki zastopa proizvajalce gnojil.

9.6

Namen sedanjega predloga je uskladiti vsa gnojila iz amonijevega nitrata, ki se prodajajo kmetom (ali distributerjem), s standardi iz Uredbe (ES) št. 2003/2003 ter omejiti vsebnost dušika v proizvodih, ki se prodajajo širši javnosti. Če bo sprejet, se 18 mesecev po začetku veljavnosti Odločbe amonijev nitrat ne bo smel več dajati na trg za oskrbo širše javnosti „kot snov ali v pripravkih, katerih masni delež dušika v obliki amonijevega nitrata znaša več kot 20 %“.

9.7

EESO v celoti podpira prvi del tega predloga, da bi morala biti vsa gnojila z visoko vsebnostjo dušika, ki se dobavljajo kmetom v okviru notranje ali zunanje trgovine, v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003.

9.8

V zvezi z drugo omejitvijo, ki se nanaša na prodajo širši javnosti, pa EESO opozarja, da so lahko zadevne količine večje od pričakovanih (več kakor 50 000 ton) in da je EFMA v imenu proizvajalcev gnojil sprejela 20-odstotno omejitev za mešana gnojila (katerih koncentracija se lahko brez večjih težav spremeni), vendar je predlagala 24,5-odstotno omejitev za kemično vezane izdelke (ki jih je veliko težje spreminjati). Glede na to, da v okviru Stalnega odbora strokovnjakov za eksplozivne predhodne sestavine potekajo razprave, je treba to in vse s tem povezane možnosti v celoti obravnavati pred dokončnim sprejetjem Odločbe. Ne glede na to, koliko vemo o boju proti terorizmu, je eno gotovo: za doseganje resničnega napredka pri omejevanju dostopa do eksplozivnih predhodnih sestavin bosta bistvenega pomena popolno soglasje in zavezanost različnih zainteresiranih strani – v tem primeru vključno s proizvajalci, distributerji, maloprodajnimi trgovci in širšo javnostjo.

9.9

EESO z rahlo nejevoljo sprejema to, da je Direktiva Sveta 76/769/EGS edina podlaga za zakonodajo, ki je kratkoročno na voljo Komisiji, in da je treba zaradi tega ukrepe na ta način predlagati in jih obravnavati. Upati pa je, da bo mogoče uvesti nov sistem, ko bo Lizbonska pogodba dokončno ratificirana.

10.1

Odbor – tako kot v mnenju o prejšnjih spremembah Direktive 76/769/EGS – obžaluje, da te spremembe še naprej združujejo nepovezane izdelke, o katerih je treba sprejeti posebne odločitve. To ni dobra praksa in ne služi nobenemu koristnemu namenu ter gotovo ni primer dobrega upravljanja. Upamo samo lahko, da se bo boljši postopek uporabljal po 1. juniju 2009 v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (REACH).

10.2

EESO tudi opozarja, da je potreben daljši čas za rezultate. Prvi prednostni seznam je bil objavljen maja 1994. Tudi če bo ta predlog uresničen tako hitro, kot si želimo, ne bo nobenega vpliva na trg do konca leta 2010 (pravzaprav bo tudi takrat težko ugotoviti, da so zabeležena kakršna koli izboljšanja zdravja ljudi). To trajanje tudi ne gre v celoti pripisati proizvajalcem, od katerih je bilo zahtevano, da predložijo podatke, na katerih temeljijo poročila o oceni tveganja, saj so ta na voljo že nekaj časa. Če je razlog za to pomanjkanje virov v okviru Komisije ali njenih znanstvenih odborov, organov ali pristojnih agencij za varnost širše javnosti, je to seveda treba obravnavati, preden veliko večja delovna obremenitev, ki sploh ni med prednostnimi nalogami, postane očitna po 1. juniju 2009.

10.3

EESO močno podpira deklaracijo Sveta o boju proti terorizmu iz leta 2004 in različne ukrepe, ki iz nje izhajajo, in verjame, da ima civilna družba pri tem ključno vlogo. Zato upa, da bo v tem procesu obravnavan kot vreden in koristen sogovornik in zainteresirana stran, ter opozarja, da je trenutno v pripravi nekaj medsebojno povezanih mnenj na to temo. Soglasje o tem, kakšni ukrepi so sorazmerni in katere zakonodajne poti je treba ubrati za zagotovitev pravočasnih in učinkovitih odzivov vseh zainteresiranih, bo bistveno za vzpostavitev dolgoročnega miru in varnosti v EU in zunaj nje.