This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2006/124E/02
MINUTES#Tuesday 7 June 2005
ZAPISNIK
Torek, 7. junij 2005
ZAPISNIK
Torek, 7. junij 2005
UL C 124E, 25.5.2006, p. 13–261
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
|
25.5.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 124/13 |
ZAPISNIK
(2006/C 124 E/02)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Antonios TRAKATELLIS
podpredsednik
1. Otvoritev seje
Seja se je pričela ob 09.00.
2. Predložitev dokumentov
Prejeli smo naslednje dokumente od Sveta in Komisije
|
— |
Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (COM(2005)0194 — C6-0140/2005 — 2005/0094(CNS)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi evropske agencije za okolje in evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja glede mandata izvršnega direktorja (COM(2005)0190 [01] — C6-0141/2005 — 2005/0072(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 337/75 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede mandata direktorja (COM(2005)0190 [02] — C6-0142/2005 — 2005/0073(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1365/75 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer glede mandata direktorja in namestnika direktorja (COM(2005)0190 [03] — C6-0143/2005 — 2005/0074(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Svetao spremembi Uredbe (EGS) št. 1360/90 o ustanovitvi Evropske ustanove za usposabljanje glede mandata direktorja (COM(2005)0190 [04] — C6-0144/2005 — 2005/0075(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 302/93 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti glede mandata direktorja (COM(2005)0190 [05] — C6-0145/2005 — 2005/0076(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 glede mandata izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane (COM(2005)0190 [10] — C6-0146/2005 — 2005/0081(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 851/2004 o vzpostavitvi Evropskega centra za preprečevanje in nadziranje bolezni glede mandata direktorja (COM(2005)0190 [11] — C6-0147/2005 — 2005/0082(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 glede mandata izvršnega direktorja Evropske agencije za zdravila (Besedilo velja za EGP) (COM(2005)0190 [12] — C6-0148/2005 — 2005/0083(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2062/94 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu glede mandata direktorja (COM(2005)0190 [14] — C6-0149/2005 — 2005/0085(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost glede mandata izvršnega direktorja (Besedilo velja za EGP) (COM(2005)0190 [15] — C6-0150/2005 — 2005/0086(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1592/2002 glede mandata izvršnega direktorja in direktorjev Evropske agencije za varnost v letalstvu (Besedilo velja za EGP) (COM(2005)0190 [16] — C6-0151/2005 — 2005/0087(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet glede mandata izvršnega direktorja (COM(2005)0190 [17] — C6-0152/2005 — 2005/0088(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o večletni denarni podpori dejavnosti Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje z ladij in o spremembah Uredbe (ES) št. 1406/2002 (COM(2005)0210 — C6-0153/2005 — 2005/0098(COD)).
|
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. Proposal for a Council regulation on the conclusion of the Protocol setting out the tuna fishing opportunities and financial contribution provided for in the Agreement between the European Economic Community and the Islamic Federal Republic of the Comoros on fishing off the Comoros for the period from 1 January 2005 to 31 December 2010 (COM(2005)0187 — C6-0154/2005 — 2005/0092(CNS)).
|
|
— |
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o popravku Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (COM(2005)0214 — C6-0155/2005 — 2005/0100(COD)).
|
|
— |
Predlog Uredbe Sveta o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti (8977/2005 — C6-0156/2005 — 2005/0806(CNS)).
|
|
— |
Predlog Sklep Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Hrvaško o nekaterih vidikih zračnega prevoza (COM(2005)0159 — C6-0173/2005 — 2005/0059(CNS)).
|
3. Območje svobode, varnosti in pravice (razglasitev vloženih predlogov resolucij)
Razprava je potekala 11.04.2005 (točka 15, Zapisnik z dne 11.04.2005).
Vloženi predlog resolucije, s katero se v skladu s členom 108(5) Poslovnika zaključi razprava:
|
— |
Jean-Marie Cavada, v imenu Odbora LIBE, v letu 2004 dosežen napredek pri oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice (OSVP) (člena 2 in 39 Pogodbe EU) (B6-0327/2005) |
4. Razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (vloženi predlogi resolucij)
Naslednji poslanci ali politične skupine so v skladu s členom 115 Poslovnika zahtevali razpravo o predlogu resolucije:
|
I. |
BOLIVIJA
|
|
II. |
SVOBODA TISKA V ALŽIRIJI
|
|
III. |
AZERBAJDŽAN
|
Čas za govor se razdeli v skladu s členom 142 Poslovnika.
5. Boj proti terorizmu (razprava)
Akcijski načrt EU za boj proti terorizmu
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o akcijskem načrtu Evropske unije za boj proti terorizmu [2004/2214(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalka: Rosa Díez González (A6-0164/2005)
Teroristični napadi: preprečevanje, pripravljenost in odziv
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta Svetu o nevarnosti terorističnih napadov: preprečevanje, pripravljenost in odziv [2005/2043(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Jaime Mayor Oreja (A6-0166/2005)
Varovanje kritične infrastrukture
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o varovanju kritične infrastrukture v okviru boja proti terorizmu [2005/2044(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Stavros Lambrinidis (A6-0161/2005)
Boj proti financiranju terorizma
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o boju proti financiranju terorizma [2005/2065(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Mario Borghezio (A6-0159/2005)
Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov (težja kazniva dejanja, vključno s terorističnimi dejanji) *
Poročilo Pobuda Kraljevine Švedske z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije, zlasti glede težjih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji [10215/2004 — C6-0153/2004 — 2004/0812(CNS)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Antoine Duquesne (A6-0162/2005)
Izmenjava informacij o terorističnih kaznivih dejanjih *
Poročilo Predlog Sklepa Sveta o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj [15599/2004 — C6-0007/2004 — 2004/0069(CNS)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Antoine Duquesne (A6-0160/2005)
Izmenjava informacij in sodelovanje na področju kaznivih dejanj terorizma
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskemu svetu in Svetu o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju kaznivih dejanj terorizma [2005/2046(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Antoine Duquesne (A6-0165/2005)
Hramba podatkov z namenom boja zoper kazniva dejanja, vključno s terorizmom *
Poročilo Pobuda Francoske republike, Irske, Kraljevine Švedske in Združenega kraljestva z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o hrambi obdelanih in shranjenih podatkov v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali podatkov v javnih komunikacijskih omrežjih za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, vključno s terorizmom [8958/2004 — C6-0198/2004 — 2004/0813(CNS)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Alexander Nuno Alvaro (A6-0174/2005)
Bioterorizem
Vprašanje za ustni odgovor, ki ga je postavil Karl-Heinz Florenz, v imenu Odbor ENVI, Svetu: Zmogljivosti Evropske unije za odziv na grožnje javnemu zdravju, ki jih predstavlja bioterorizem (B6-0243/2005)
Vprašanje za ustni odgovor, ki ga je postavil Karl-Heinz Florenz, v imenu Odbor ENVI, Komisiji: Zmogljivosti Evropske unije za odziv na grožnje javnemu zdravju, ki jih predstavlja bioterorizem (B6-0244/2005)
Rosa Díez González je predstavila poročilo (A6-0164/2005).
Jaime Mayor Oreja je predstavil poročilo (A6-0166/2005).
Stavros Lambrinidis je predstavil poročilo (A6-0161/2005).
Mario Borghezio je predstavil poročilo (A6-0159/2005).
Antoine Duquesne je predstavil poročila (A6-0162/2005, A6-0160/2005 in A6-0165/2005).
Alexander Nuno Alvaro je predstavil poročilo (A6-0174/2005).
Karl-Heinz Florenz je predstavil vprašanja za ustni odgovor (B6-0243/2005 in B6-0244/2005).
Govoril je Franco Frattini (podpredsednik Komisije).
Govorili so Jaime Mayor Oreja (pripravljalec mnenja Odbora AFET) (A6-0164/2005), István Szent-Iványi (pripravljalec mnenja Odbora AFET) (A6-0160/2005), Antonio López-Istúriz White (pripravljalec mnenja Odbora JURI) (A6-0160/2005), in Angelika Niebler (pripravljalka mnenja Odbora ITRE) (A6-0174/2005).
PREDSEDSTVO: Gérard ONESTA
podpredsednik
Govorili so Manuel Medina Ortega (pripravljalec mnenja Odbora JURI) (A6-0174/2005), Agustín Díaz de Mera García Consuegra v imenu skupine PPE-DE, Martine Roure v imenu skupine PSE, Ignasi Guardans Cambó v imenu skupine ALDE, Johannes Voggenhuber v imenu skupine Verts/ALE, Giusto Catania v imenu skupine GUE/NGL, James Hugh Allister samostojni poslanec, Frederika Brepoels, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Sarah Ludford, Kathalijne Maria Buitenweg, Kyriacos Triantaphyllides, Georgios Karatzaferis, Frank Vanhecke, Panayiotis Demetriou, Edith Mastenbroek, Sophia in 't Veld, Hélène Flautre, Sylvia-Yvonne Kaufmann in Carlos Coelho.
PREDSEDSTVO: Ingo FRIEDRICH
podpredsednik
Govorili so: Genowefa Grabowska, Anneli Jäätteenmäki, Athanasios Pafilis, Ioannis Varvitsiotis, Erika Mann, Alexander Stubb, Marek Maciej Siwiec, Timothy Kirkhope, Nikolaos Sifunakis, Charlotte Cederschiöld, Proinsias De Rossa, Piia-Noora Kauppi, Lasse Lehtinen, John Bowis, Luís Queiró, Geoffrey Van Orden, Herbert Reul, Nicolas Schmit (predsedujoči Svetu) in Franco Frattini.
PREDSEDSTVO: Pierre MOSCOVICI
podpredsednik
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.10, Zapisnik z dne 07.06.2005, točka 6.11, Zapisnik z dne 07.06.2005, točka 6.12, Zapisnik z dne 07.06.2005, točka 6.13, Zapisnik z dne 07.06.2005, točka 6.6, Zapisnik z dne 07.06.2005, točka 6.7, Zapisnik z dne 07.06.2005, točka 6.14, Zapisnik z dne 07.06.2005 in točka 6.8, Zapisnik z dne 07.06.2005.
6. Čas glasovanja
Izidi posameznih glasovanj (predlogi sprememb, ločeno glasovanje, glasovanje po delih itd.) so vsebovani v Prilogi 1 k temu zapisniku.
6.1. Vseevropska energetska omrežja ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in o razveljavitvi Odločb št. 96/391/ES in 1229/2003/ES [COM(2003)0742 — C5-0064/2004 — 2003/0297(COD)] — Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.
Poročevalka: Anne Laperrouze (A6-0134/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 1)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0211)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2005)0211)
6.2. Učinkovita končna raba energije ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinkoviti končni rabi energije in energetskih storitvah [COM(2003)0739 — C5-0642/2003 — 2003/0300(COD)] — Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.
Poročevalka: Mechtild Rothe (A6-0130/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 2)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0212)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2005)0212)
6.3. Infrastruktura za prostorske podatke v Skupnosti (INSPIRE) ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Skupnosti (INSPIRE) [COM(2004)0516 — C6-0099/2004 — 2004/0175(COD)] — Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalka: Frederika Brepoels (A6-0108/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 3)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0213)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2005)0213)
6.4. Pozavarovanje ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pozavarovanju in spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter Direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta [COM(2004)0273 — C6-0038/2004 — 2004/0097(COD)] — Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.
Poročevalec: Peter Skinner (A6-0146/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 4)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0214)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2005)0214)
6.5. Podpiranje razvoja podeželja s strani EKSRP * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o podpiranju razvoja podeželja s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) [COM(2004)0490 — C6-0181/2004 — 2004/0161(CNS)] — Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Poročevalka: Agnes Schierhuber (A6-0145/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 5)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0215)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2005)0215)
6.6. Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov (težja kazniva dejanja, vključno s terorističnimi dejanji) * (glasovanje)
Poročilo: Pobuda Kraljevine Švedske z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije, zlasti glede težjih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji [10215/2004 — C6-0153/2004 — 2004/0812(CNS)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Antoine Duquesne (A6-0162/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 6)
POBUDA KRALJEVINE ŠVEDSKE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0216)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2005)0216)
6.7. Izmenjava informacij o terorističnih kaznivih dejanjih * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj [15599/2004 — C6-0007/2004 — 2004/0069(CNS)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Antoine Duquesne (A6-0160/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 7)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0217)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2005)0217)
6.8. Hramba podatkov z namenom boja zoper kazniva dejanja, vključno s terorizmom * (glasovanje)
Poročilo: Pobuda Francoske republike, Irske, Kraljevine Švedske in Združenega kraljestva z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o hrambi obdelanih in shranjenih podatkov v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali podatkov v javnih komunikacijskih omrežjih za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, vključno s terorizmom [8958/2004 — C6-0198/2004 — 2004/0813(CNS)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Alexander Nuno Alvaro (A6-0174/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 8)
POBUDA REPUBLIKE FRANCIJE, IRSKE REPUBLIKE, KRALJEVINE ŠVEDSKE IN ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE
Zavrnjeno
Govoril je Nicolas Schmit (predsedujoči Svetu), ki je dejal, da bo Svet ostal pri svojem predlogu.
Vprašanje se v skladu s členom 52(3) Poslovnika vrne odboru.
6.9. Varstvo finančnih interesov Skupnosti in boj proti prevaram (glasovanje)
Poročilo: Varstvo finančnih interesov Skupnosti in boj proti prevaram [2004/2198(INI)] — Odbor za proračunski nadzor.
Poročevalec: Herbert Bösch (A6-0151/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 9)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2005)0218)
6.10. Akcijski načrt EU za boj proti terorizmu (glasovanje)
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o akcijskem načrtu Evropske unije za boj proti terorizmu [2004/2214(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalka: Rosa Díez González (A6-0164/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 10)
PREDLOG PRIPOROČILA
Sprejeto (P6_TA(2005)0219)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Martine Roure je dejal, da je skupina PSE umaknila predlog spremembe14. |
6.11. Teroristični napadi: preprečevanje, pripravljenost in odziv (glasovanje)
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta Svetu o nevarnosti terorističnih napadov: preprečevanje, pripravljenost in odziv [2005/2043(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Jaime Mayor Oreja (A6-0166/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 11)
PREDLOG PRIPOROČILA
Sprejeto (P6_TA(2005)0220)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Vytautas Landsbergis je predstavil ustni predlog spremembe k uvodni izjavi C, ki ni bil upoštevan, ker je temu nasprotovalo več kot 37 poslancev. |
6.12. Varovanje kritične infrastrukture (glasovanje)
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o varovanju kritične infrastrukture v okviru boja proti terorizmu [2005/2044(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Stavros Lambrinidis (A6-0161/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 12)
PREDLOG PRIPOROČILA
Sprejeto (P6_TA(2005)0221)
6.13. Boj proti financiranju terorizma (glasovanje)
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o boju proti financiranju terorizma [2005/2065(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Mario Borghezio (A6-0159/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 13)
PREDLOG PRIPOROČILA
Sprejeto (P6_TA(2005)0222)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Giusto Catania o predlogu spremembe1; |
|
— |
Sarah Ludford v imenu skupine ALDE je predstavila ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 4/rev., ki je bil upoštevan. |
|
— |
Rosa Díez González v imenu skupine PSE je podprla ustni predlog spremembe, ki ga je predstavila Sarah Ludford. |
6.14. Izmenjava informacij in sodelovanje na področju kaznivih dejanj terorizma (glasovanje)
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskemu svetu in Svetu o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju kaznivih dejanj terorizma [2005/2046(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Antoine Duquesne (A6-0165/2005)
(potrebna navadna večina)
(Izid glasovanja: Priloga 1, točka 14)
PREDLOG PRIPOROČILA
Sprejeto (P6_TA(2005)0223)
7. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Poročilo: Antoine Duquesne — A6-0162/2005
Andreas Mölzer
8. Popravki glasovanja
Sledeči poslanci so sporočili naslednje popravke njihovega glasovanja:
Poročilo: Mechtild Rothe — A6-0130/2005
|
— |
predlog spremembe 28
|
Poročilo: Agnes Schierhuber — A6-0145/2005
|
— |
predlog spremembe 114
|
|
— |
spremenjen predlog
|
|
— |
zakonodajna resolucija
|
Poročilo: Antoine Duquesne — A6-0160/2005
|
— |
zakonodajna resolucija
|
Poročilo: Jaime Mayor Oreja — A6-0166/2005
|
— |
predlog spremembe 13
|
|
— |
predlog spremembe 5
|
|
— |
predlog spremembe 10
|
|
— |
predlogi sprememb 1/11 (identični)
|
(Seja, ki se je prekinila ob 12.50, se je nadaljevala ob 15.00.)
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
9. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
Marie-Hélène Descamps je sporočila, da njeno ime ni navedeno na seznamu navzočih, čeprav je bila navzoča.
10. Sestava odborov in delegacij
Na predlog skupine PSE je Parlament potrdil naslednja imenovanja:
|
— |
Odbor AFET: Pasqualina Napoletano namesto Massima D'Aleme. |
|
— |
Odbor INTA: Massimo D'Alema namesto Pasqualine Napoletano. |
|
— |
Delegacija za odnose z državami članicami ASEAN-a, jugovzhodno Azijo in Republiko Korejo: Vincenzo Lavarra. |
11. Politični izzivi in proračunska sredstva (2007-2013) (razprava)
Poročilo: Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije 2007-2013 [2004/2209(INI)] — Začasni odbor za politične izzive in proračunska sredstva razširjene Unije 2007-2013.
Poročevalec: Reimer Böge (A6-0153/2005)
Reimer Böge je predstavil poročilo.
Govorili so Nicolas Schmit (predsedujoči Svetu) in José Manuel Barroso (predsednik Komisije).
Govorili so Véronique De Keyser (pripravljalka mnenja Odbora AFET), Margrietus van den Berg (pripravljalec mnenja Odbora DEVE), Pierre Jonckheer (pripravljalec mnenja Odbora INTA), Enrico Letta (pripravljalec mnenja Odbora ECON), Jamila Madeira (pripravljalka mnenja Odbora EMPL), Jutta D. Haug (pripravljalka mnenja Odbora ENVI), Paul Rübig (pripravljalec mnenja Odbora ITRE), Phillip Whitehead (pripravljalec mnenja Odbora IMCO), Etelka Barsi-Pataky (pripravljalka mnenja Odbora TRAN), Constanze Angela Krehl (pripravljalka mnenja Odbora REGI), Albert Jan Maat (pripravljalec mnenja Odbora AGRI), Ruth Hieronymi (pripravljalka mnenja Odbora CULT), Gérard Deprez (pripravljalec mnenja Odbora LIBE), Johannes Voggenhuber (pripravljalec mnenja Odbora AFCO), Ilda Figueiredo (pripravljalka mnenja Odbora FEMM), Jan Mulder (pripravljalec mnenja Odbora CONT), Paulo Casaca (pripravljalec mnenja Odbora PECH), Alain Lamassoure v imenu skupine PPE-DE, Catherine Guy-Quint v imenu skupine PSE, Anne E. Jensen v imenu skupine ALDE, Kathalijne Maria Buitenweg v imenu skupine Verts/ALE, Esko Seppänen v imenu skupine GUE/NGL, in Dariusz Maciej Grabowski v imenu skupine IND/DEM.
PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik
Govorili so Wojciech Roszkowski v imenu skupine UEN, Jana Bobošíková samostojna poslanka, Gerardo Galeote Quecedo, Bárbara Dührkop Dührkop, Jean Marie Beaupuy, Alyn Smith, Helmuth Markov, Hélène Goudin, Umberto Pirilli, Jean-Claude Martinez, Janusz Lewandowski, Terence Wynn, Bronisław Geremek, Helga Trüpel, Pedro Guerreiro, Vladimír Železný, Roberta Angelilli, Hans-Peter Martin, Ville Itälä, Dariusz Rosati, Jan Mulder, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Dimitrios Papadimoulis, Seán Ó Neachtain, Ryszard Czarnecki, Markus Ferber, Ralf Walter, Kyösti Tapio Virrankoski, Elisabeth Schroedter, Sergej Kozlík, Othmar Karas, Inés Ayala Sender, Margarita Starkevičiūtė, Françoise Grossetête, Szabolcs Fazakas, Chris Davies, Konstantinos Hatzidakis, Robert Goebbels, László Surján, Giovanni Pittella, Francesco Musotto, Catherine Trautmann, José Albino Silva Peneda, Marilisa Xenogiannakopoulou, Jean-Luc Dehaene, Valdis Dombrovskis, Rolf Berend in James Elles.
PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN
podpredsednica
Govorili so José Manuel García-Margallo y Marfil, Gunnar Hökmark, Timothy Kirkhope, Nicolas Schmit, José Manuel Barroso in Reimer Böge.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.2, Zapisnik z dne 08.06.2005.
12. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Komisiji (B6-0246/2005).
Prvi del
Vprašanje 31 (Alfredo Antoniozzi): Spodbujanje italijanskega jezika v Evropi (Poročilo Eurydicea za leto 2005) in opredelitev jezikovnih ureditev znotraj institucij Skupnosti
Ján Figeľ (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavila Alfredo Antoniozzi in Paul Rübig.
Vprašanje 32 (Yiannakis Matsis): Sodelovanje Cipra v Partnerstvu za mir in povezave z Natom
Ján Figeľ je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavila Yiannakis Matsis in Georgios Papastamkos.
Vprašanje 33 (Alexander Nuno Alvaro): Biometrični podatki v vizumih
Franco Frattini (podpredsednik Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Paul Rübig, David Martin in Alexander Nuno Alvaro.
Drugi del
Vprašanje 34 (Mairead McGuinness): Prispevek za dejavnosti javne radiotelevizije
Viviane Reding (članica Komisije) je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavila Mairead McGuinness.
Vprašanje 35 (Manolis Mavrommatis): Program MEDIA
Viviane Reding je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Manolis Mavrommatis.
Vprašanje 36 (Åsa Westlund): Javne službe v prihodnji novi direktivi o televizijskem oddajanju
Viviane Reding je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavila Åsa Westlund.
Vprašanje 37 (Marie Panayotopoulos-Cassiotou): Ukrepi za izvajanje „Evropskega mladinskega pakta“
Ján Figeľ je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavila Marie Panayotopoulos-Cassiotou.
Vprašanje 38 (Bernd Posselt): Čezmejna podpora za ukrepe na področju kulture
Ján Figeľ je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Bernd Posselt.
Na vprašanja 39 do 44 bo odgovorjeno pisno.
Vprašanje 45 (Bart Staes): Proračun za raziskave in razvoj na področju obnovljivih virov energije
Janez Potočnik (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Bart Staes.
Govoril je Gay Mitchell, vlagatelj vprašanja 47, o poteku časa za vprašanje.
Vprašanje 46 (John Bowis): Raziskave gluhosti in motenj sluha
Janez Potočnik je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil John Bowis.
Na vprašanja 47 do 88 bo odgovorjeno pisno.
Čas za vprašanja Komisiji se je zaključil.
(Seja, ki se je prekinila ob 19.45, se je nadaljevala ob 21.00.)
PREDSEDSTVO: Miroslav OUZKÝ
podpredsednik
13. Varstvo manjšin in protidiskriminacijska politika v razširjeni Evropi (razprava)
Poročilo: Varstvo manjšin in protidiskriminacijska politika v razširjeni Evropi [2005/2008(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Claude Moraes (A6-0140/2005)
Claude Moraes je predstavil poročilo.
Govoril je Vladimír Špidla (član Komisije).
Govorili so Maria Matsouka (pripravljalka mnenja Odbora EMPL), Edit Bauer v imenu skupine PPE-DE, Martine Roure v imenu skupine PSE, Sophia in 't Veld v imenu skupine ALDE, Tatjana Ždanoka v imenu skupine Verts/ALE, Giusto Catania v imenu skupine GUE/NGL, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Romano Maria La Russa v imenu skupine UEN, Csaba Sándor Tabajdi, Henrik Lax, Jean Lambert, Mary Lou McDonald, Ģirts Valdis Kristovskis, Panagiotis Beglitis, Proinsias De Rossa in Vladimír Špidla.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.6, Zapisnik z dne 08.06.2005.
14. Zakonito in nezakonito priseljevanje in vključevanje migrantov (razprava)
Poročilo: Povezave med zakonitim in nezakonitim priseljevanjem in vključevanjem migrantov [2004/2137(INI)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Patrick Gaubert (A6-0136/2005)
Patrick Gaubert je predstavil poročilo.
Govoril je Franco Frattini (podpredsednik Komisije).
Govorili so Martine Roure v imenu skupine PSE, Sophia in 't Veld v imenu skupine ALDE, Cem Özdemir v imenu skupine Verts/ALE, Giusto Catania v imenu skupine GUE/NGL, Gerard Batten v imenu skupine IND/DEM, Jan Tadeusz Masiel samostojni poslanec, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Magda Kósáné Kovács, Jacky Henin, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Ioannis Varvitsiotis, Simon Busuttil in Franco Frattini.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 9.7, Zapisnik z dne 09.06.2005.
15. Kontrola gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje ***II (razprava)
Priporočilo za drugo obravnavo Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje [14843/1/2004 - C6-0038/2005 - 2002/0132(COD)] — Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Vincent Peillon (A6-0167/2005)
Govoril je László Kovács (član Komisije).
Vincent Peillon je predstavil priporočilo za drugo obravnavo.
Govorili so Gerard Batten v imenu skupine IND/DEM, in László Kovács.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.3, Zapisnik z dne 08.06.2005.
16. Trošarinski proizvodi * (razprava)
Poročilo: Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske proizvode in skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov [COM(2004)0227 — C6-0039/2004 — 2004/0072(CNS)] — Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.
Poročevalec: Dariusz Rosati (A6-0138/2005)
Dariusz Rosati je predstavil poročilo.
Govoril je László Kovács (član Komisije)
Govorili so Astrid Lulling v imenu skupine PPE-DE, Katerina Batzeli v imenu skupine PSE, Margarita Starkevičiūtė v imenu skupine ALDE, Carl Schlyter v imenu skupine Verts/ALE, John Purvis, Zsolt László Becsey, László Kovács in Othmar Karas.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.4, Zapisnik z dne 08.06.2005.
17. Mobilnost bolnikov in razvoj zdravstvenega varstva (razprava)
Poročilo: Mobilnost bolnikov in razvoj zdravstvenega varstva v Evropski uniji [2004/2148(INI)] - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalec: John Bowis (A6-0129/2005)
John Bowis je predstavil poročilo.
Govoril je Markos Kyprianou (član Komisije).
Govorili so Avril Doyle v imenu skupine PPE-DE, Karin Jöns v imenu skupine PSE, Jules Maaten v imenu skupine ALDE, Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE, Adamos Adamou v imenu skupine GUE/NGL, Urszula Krupa v imenu skupine IND/DEM, Irena Belohorská samostojna poslanka, Dorette Corbey, Christofer Fjellner, Othmar Karas in Markos Kyprianou.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 9.8, Zapisnik z dne 09.06.2005.
18. Dnevni red naslednje seje
Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 357.269/OJME).
19. Zaključek seje
Seja se je zaključila ob 00.05.
Julian Priestley
generalni sekretar
Ingo Friedrich
podpredsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Adamou, Adwent, Agnoletto, Albertini, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Assis, Atkins, Attard-Montalto, Attwooll, Aubert, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Baco, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belder, Belet, Belohorská, Bennahmias, Beňová, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Bersani, Bertinotti, Birutis, Blokland, Bloom, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Mihael Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Buitenweg, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Carnero González, Carollo, Casa, Casaca, Cashman, Caspary, Castex, Castiglione, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Cesa, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Cirino Pomicino, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Cramer, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, D'Alema, Daul, Davies, de Brún, Degutis, Dehaene, De Keyser, Demetriou, Deprez, De Rossa, De Sarnez, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Duff, Duin, Duka-Zólyomi, Duquesne, Ebner, Ehler, Ek, El Khadraoui, Elles, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jillian Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Falbr, Farage, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Fontaine, Ford, Fotyga, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gibault, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glante, Glattfelder, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Goudin, Genowefa Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Grosch, Grossetête, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein Mintz, Hamon, Handzlik, Hannan, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Haug, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Hybášková, Ibrisagic, Ilves, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Jelko Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Karas, Karatzaferis, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kuhne, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Laschet, Lauk, Lavarra, Lax, Lechner, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Jean-Marie Le Pen, Marine Le Pen, Fernand Le Rachinel, Letta, Lévai, Janusz Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Liotard, Lipietz, Locatelli, Lombardo, López-Istúriz White, Louis, Ludford, Lulling, Lundgren, Lynne, Maat, Maaten, McCarthy, McDonald, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Malmström, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Manolakou, Markov, Marques, Martens, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Masip Hidalgo, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Montoro Romero, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Morgantini, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Obiols i Germà, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Borut Pahor, Paleckis, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patrie, Pavilionis, Peillon, Pęk, Alojz Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirilli, Piskorski, Pistelli, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Poignant, Polfer, Poli Bortone, Pomés Ruiz, Portas, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roszkowski, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salinas García, Salvini, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savary, Savi, Sbarbati, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Schmidt, Ingo Schmitt, Pál Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schroedter, Schulz, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Sinnott, Siwiec, Sjöstedt, Skinner, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sousa Pinto, Spautz, Speroni, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stenzel, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titford, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Vanhecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vaugrenard, Ventre, Verges, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras Roca, de Villiers, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wallis, Walter, Watson, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Whitehead, Whittaker, Wieland, Wiersma, Wierzejski, Wijkman, Wise, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Wurtz, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zani, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
PRILOGA I
IZIDI GLASOVANJ
Pomen kratic in znakov
|
+ |
sprejeto |
|
- |
zavrnjeno |
|
↓ |
brezpredmetno |
|
U |
umaknjeno |
|
PG (..., ..., ...) |
poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
EG (..., ..., ...) |
elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
po delih |
glasovanje po delih |
|
loč. |
loč. |
|
p.s. |
predlog spremembe |
|
SPS |
sporazumni predlog spremembe |
|
UD |
ustrezni del |
|
D |
predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje |
|
= |
identični predlogi sprememb |
|
§ |
odstavek |
|
čl. |
člen |
|
u.i. |
uvodna izjava |
|
PR |
predlog resolucije |
|
SPR |
skupni predlog resolucije |
|
TG |
tajno glasovanje |
1. Vseevropska energetska omrežja ***I
Poročilo: Anne LAPERROUZE (A6-0134/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje v sklopu |
1-17 22-30 |
odbor |
|
+ |
|
|
Člen 4, § 1, po točki (a) |
34 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
Člen 6, § 1, pododst. 1, po točki (b) |
35 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
Člen 8 |
32 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
18 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
19 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
Člen 9 |
36 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
Člen 10 |
33 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
38 |
ALDE |
|
+ |
|
|
|
20 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
21 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
Priloga 1 |
37 |
PPE-DE |
EG |
- |
141, 392, 35 |
|
Priloga 2 |
39 |
PPE-DE |
|
- |
|
|
Uvodna izjava 9 |
31 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
2. Učinkovitost končne rabe energije ***I
Poročilo: Mechtild ROTHE (A6-0130/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje v sklopu |
1-18 20-27 30-34 38 40-41 43-51 53-60 63-66 68-72 74-79 81-96 98-99 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
28 |
odbor |
PG |
+ |
458, 148, 27 |
|
§ |
originalno besedilo( Člen 4, § 1) |
|
↓ |
|
|
|
42 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
|
52 |
odbor |
loč./ EG |
+ |
344, 275, 5 |
|
|
61 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
62 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
67 |
odbor |
loč./ EG |
+ |
370, 265, 3 |
|
|
80 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
člen 3, točka (c) |
101 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
19 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
člen 4, § 2 |
103 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
29 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
člen 4, §. 6 |
104 |
Verts/ALE |
EG |
+ |
335, 292, 7 |
|
35 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
Člen 4, po § 7 |
108 |
PSE, PPE-DE, ALDE + Verts/ALE |
|
+ |
|
|
36 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
107 |
PSE, PPE-DE, ALDE + Verts/ALE |
|
+ |
|
|
|
37 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
73 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
Člen 5, § 2 |
105 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
39 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
Člen 6, po točki (b) |
102 |
PPE-DE |
|
- |
|
|
Priloga 3 |
106 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
97 |
odbor |
|
- |
|
|
|
Po prilogi 4 |
109 |
PSE, PPE-DE, ALDE + Verts/ALE |
|
+ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Predlog spremembe 100 je preklican.
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE p.s. 28
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE p.s. 35, 52, 61, 62, 67, 80
ALDE p.s. 42
3. Infrastruktura za prostorske podatke v Skupnosti (INSPIRE) ***I
Poročilo: Frederika BREPOELS (A6-0108/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje v sklopu |
1-3 5-6 8-13 16-20 23-47 49 |
odbor |
|
+ |
|
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora - ločeno glasovanje |
7 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
Člen 8, § 3 |
14 |
odbor |
|
+ |
|
|
51 |
IND/DEM |
|
- |
|
|
|
Člen 9 |
15 |
odbor |
|
+ |
|
|
54 |
IND/DEM |
|
- |
|
|
|
Člen 14 |
21 |
odbor |
|
+ |
|
|
52/ rev. |
IND/DEM |
|
- |
|
|
|
Člen 15 |
53 |
IND/DEM |
|
- |
|
|
22 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
Priloga 3, točka 12 |
55 |
IND/DEM |
|
- |
|
|
48 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
Uvodna izjava 22 |
4 |
odbor |
|
+ |
|
|
50 |
IND/DEM |
|
↓ |
|
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Zahteve za ločeno glasovanje
IND/DEM: p.s. 7
4. Pozavarovanje ***I
Poročilo: Peter SKINNER (A6-0146/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje po sklopih |
1-54 |
odbor |
|
+ |
|
|
Priloga 1 |
56 |
PSE |
|
+ |
|
|
55 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
5. Podpiranje razvoja podeželja s strani EKSRP *
Poročilo: Agnes SCHIERHUBER (A6-0145/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje po sklopih |
1-14 16-48 50-61 63-65 67-78 80-113 115-129 |
odbor |
|
+ |
|
|
predlogi sprememb pristojnega odbora - ločeno glasovanje |
15 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
66 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
79 |
|
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
114 |
odbor |
PG |
+ |
520, 91, 38 |
|
|
Člen 19, točka (c) (ii) |
130 |
PSE+Verts/ALE |
|
+ |
|
|
49 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
Člen 26, § 1 |
132/ rev. |
Wojchiechowski ao |
|
- |
|
|
62 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
Člen 30, § 1, točka (b) |
131 |
PSE+Verts/ALE |
|
+ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
PG |
+ |
570, 23, 57 |
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
559, 26, 61 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE spremenjeni predlog in končno glasovanje
IND/DEM p.s. 114 in spremenjeni predlog
Zahteve za glasovanje po delih
ALDE
p.s. 66
1. del:„Podpora … z upravljanjem z vodnimi viri“
2. del:„ter s financiranjem … agroživilskemu sektorju.“
p.s. 79
1. del: Brisanje besed „na kmetijah“
2. del: Ostanek besedila
Zahteve za ločeno glasovanje
ALDE p.s. 15
6. Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov (težja kazniva dejanja, vključno s terorističnimi dejanji) *
Poročilo: Antoine DUQUESNE (A6-0162/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje po sklopih |
1-17 19-23 |
odbor |
|
+ |
|
|
Po členu 9 |
27 |
PSE |
|
- |
|
|
18 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
Člen 11, po edinem odstavku |
25 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
Uvodna izjava 1 |
24 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Predlog spremembe 26 je preklican.
7. Izmenjava informacij o terorističnih kaznivih dejanjih *
Poročilo: Antoine DUQUESNE (A6-0160/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje po sklopih |
1-9 12-26 28-31 |
odbor |
|
+ |
|
|
Po členu 9 |
32 |
PSE |
|
- |
|
|
27 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
581, 28, 37 |
||
Predloga sprememb 10 in 11 sta bila preklicana.
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
8. Preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kriminala in kaznivih dejanj, vključno s terorizmom *
Poročilo: Nuno ALVARO (A6-0174/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
glasovanje: besedilo pobude |
|
- |
|
||
Zadeva se v skladu s členom 52 (3) Poslovnika vrne pristojnemu odboru.
9. Zaščita finančnih interesov Evropskih skupnosti in boj proti goljufijam
Poročilo: Herbert BÖSCH (A6-0151/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
§ 31 |
7 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
§ 32 |
1 |
PSE |
|
+ |
|
|
§ 46 |
2 |
PSE |
|
+ |
|
|
po § 51 |
5 |
Verts/ALE |
EG |
+ |
362, 269, 14 |
|
§ 55 |
3 |
PSE |
|
+ |
|
|
po § 55 |
6 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
po § 75 |
8 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
Po zaznamku 6 |
4 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
10. Akcijski načrt EU za boj proti terorizmu
Poročilo: Rosa DÍEZ GONZÁLEZ (A6-0164/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
§ 1, točka (a) |
15 |
PSE |
|
+ |
|
|
1 |
ALDE |
|
↓ |
|
|
|
§ 1, točka (b) |
2= 16= |
ALDE PSE |
EG |
+ |
392, 249, 8 |
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
|
§ 1, točka (c) |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
3/EG |
+ |
473, 164, 11 |
|||
|
§1, točka (d) |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 1, točka (e) |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 1, točka (g) |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 1, točka (k) |
9 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
§ 1, točka (m) |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 1, točka (n) |
3/rev |
ALDE |
EG |
+ |
331, 290, 16 |
|
17 |
PSE |
|
+ |
|
|
|
5 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
|
6 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
|
§ 1, točka (p) |
4= 10= 18= |
ALDE GUE/NGL PSE |
EG |
+ |
357, 281, 10 |
|
§ 1, po točki (r) |
11 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
uvodna izjava J |
7 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
12 |
PSE |
|
+ |
|
|
|
uvodna izjava L |
8 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
po uvodni izjavi L |
13 |
PSE |
PG |
+ |
598, 8, 48 |
|
uvodna izjava Q |
14D |
PSE |
PG |
U |
|
|
glasovanje: priporočilo (kot celota) |
|
+ |
|
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PSE: p.s. 13
PPE-DE: p.s. 14
Zahteve za glasovanje po delih
IND/DEM:
§ 1, točka m)
1. del:„skladno … s kvalificirano večino v Svetu“
2. del:„ter so pod pristojnostjo Sodišča,“
GUE/NGL:
§ 1 c)
1. del:„skladno … terorističnih dejanj, in njihovim pomagačem“, brez besed „skladno … Ustavi za Evropo“
2. del:„skladno … Ustavi za Evropo“
3. del:„ter da si prizadeva za vzpostavitev pravnih pogojev, ki omogočajo ustanovitev evropskega javnega tožilca za izpolnitev teh ciljev,“
§ 1 e)
1. del:„še posebej se krepijo oblike … varstva podatkov,“
2. del:„spodbuja se mehanizme … teh dveh organov,“
Zahteve za ločeno glasovanje
GUE/NGL: § 1, (d) in § 1, (g)
11. Preprečevanje terorističnih napadov ter priprava in odziv nanje
Poročilo: Jaime MAYOR OREJA (A6-0166/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
§ 1, del A, točka (f) |
13 |
PSE |
PG |
+ |
323, 307, 7 |
|
§ 1, del A, točka (h) |
5 |
PSE |
PG |
+ |
350, 267, 12 |
|
§ 1, del B, točka (b) |
14 |
PSE |
EG |
+ |
349, 286, 7 |
|
§ 1, del B, točka (c) |
15 |
PSE |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 1, del B, po točki (d) |
8 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
Uvodna izjava A |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
Uvodna izjava B |
9D |
PSE |
PG |
+ |
395, 243, 9 |
|
po u. i. B |
7 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
Uvodna izjava E |
10 |
PSE |
PG |
+ |
324, 299, 24 |
|
po uvodni izjavi E |
6 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
uvodna izjava I |
1D 11D= |
ALDE PSE |
PG |
+ |
363, 277, 12 |
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
|
uvodna izjava K |
3 |
PSE |
|
- |
|
|
Uvodna izjava M |
12 |
PSE |
EG |
+ |
352, 283, 12 |
|
uvodna izjava N |
4 |
PSE |
PG |
+ |
354, 273, 26 |
|
2 |
ALDE |
|
↓ |
|
|
|
glasovanje: priporočilo (kot celota) |
PG |
+ |
540, 92, 19 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE p.s. 13, 5, 9D, 10, 1D/11D, 4 in končno glasovanje
Zahteve za ločeno glasovanje
GUE/NGL Uvodna izjava A
Zahteve za glasovanje po delih
PPE-DE
p.s. 15
1. del:„podpreti … institucije EU;“
2. del: preostanek predloga spremembe
12. Varovanje kritične infrastrukture
Poročilo: Stavros LAMBRINIDIS (A6-0161/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
glasovanje: priporočilo (kot celota) |
|
+ |
|
||
13. Boj proti financiranju terorizma
Poročilo: Mario BORGHEZIO (A6-0159/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
§ 1, (a) |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 1, (b) |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 1, (e) |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 1, (h) |
§ |
originalno besedilo |
po delih/ PG |
|
|
|
1 |
+ |
579, 62, 5 |
|||
|
2 |
- |
286, 341, 9 |
|||
|
§ 1, (i) |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
+ |
335, 296, 8 |
|||
|
3 |
- |
|
|||
|
§ 1, (l) |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 1, (p) |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 1, (t) |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
po uvodni izjavi A |
2 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
3 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
|
Uvodna izjava D |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
Uvodna izjava E |
§ |
originalno besedilo |
loč./ EG |
+ |
339, 281, 27 |
|
po uvodni izjavi E |
1 |
GUE/NGL |
EG |
+ |
325, 273, 14 |
|
uvodna izjava F |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
uvodna izjava H |
4/rev |
PPE-DE |
PG |
+ |
ustni predlog spremembe 505, 26, 98 |
|
uvodna izjava I |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
uvodna izjava J |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
uvodna izjava L |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
glasovanje: priporočilo (kot celota) |
|
+ |
|
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PSE: § 1, (h)
PPE-DE p.s. 4/rev
Zahteve za glasovanje po delih
IND/DEM
uvodna izjava L
1. del:„ker je v boju … Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,“
2. del:„da se izogne … v kateri je vse nadzorovano,“
PPE-DE
§ 1, (h)
1. del: besedilo kot celota, z izjemo besed „znotraj in zunaj meja Evropske unije,“
2. del: te besede
GUE/NGL, IND/DEM
§ 1, (i)
1. del:„sprejeti ukrepe … teroristične organizacije uporabljale in vdirale v nepridobitne in dobrodelne organizacije,“
2. del:„zlasti s podpiranjem … nadzor računov;“, brez besed in „in samoureditve“
3. del: besede „in samoureditve“
GUE/NGL
§ 1, (p)
1. del: besedilo v celoti, z izjemo besed „in nepridobitnih organizacij“
2. del: te besede
Uvodna izjava F
1. del:„ker organizacija … kot je hawala, ali uporaba določenih dobrodelnih organizacij,“
2. del:„ali uporaba določenih dobrodelnih organizacij,“
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE Uvodna izjava D, E
GUE/NGL Uvodna izjava I, J, § 1 (a), (b), (e) and (l)
IND/DEM Uvodna izjava E, § 1 (t)
Ustni predlog spremembe (Sarah Ludford) k p.s. 4/rev.
|
„H. |
ker je zaradi sedanjih obsežnih finančnih tokov, značilnih za svetovni trg, težko in zapleteno odkriti in preganjati zlorabe pri finančnih prenosih glede na sedanje veliko število teh prenosov in razvoj sedanjega gospodarstva, kot je pranje umazanega denarja, izhajajočega iz davčnih in carinskih goljufij, korupcije ter organiziranih kriminalnih in mafijskih dejavnosti, med katere sodijo trgovina z drogo, orožjem in ljudmi, ter financiranja z izsiljevanjem, vključno s tako imenovanim ‚revolucionarnim davkom‘,“ |
14. Izmenjava informacij in sodelovanje na področju kaznivih dejanj terorizma
Poročilo: Antoine DUQUESNE (A6-0165/2005)
|
Predmet |
P.s. št. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG - pripombe |
|
glasovanje: priporočilo (kot celota) |
|
+ |
|
||
PRILOGA II
IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA
1. Poročilo Rothe A6-0130/2005
Predlog spremembe 28
Za: 458
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chiesa, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Adwent, Bonde, Borghezio, Chruszcz, Coûteaux, Giertych, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Speroni, Tomczak, Wierzejski
NI: Battilocchio, Czarnecki Marek Aleksander, Martin Hans-Peter, Masiel, Resetarits
PPE-DE: Andrikienė, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Belet, Brepoels, Caspary, Chmielewski, Daul, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dionisi, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Fatuzzo, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gklavakis, Glattfelder, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hybášková, Iturgaiz Angulo, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Liese, López-Istúriz White, Maat, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Novak, Olajos, Pálfi, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Rack, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Schierhuber, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Sudre, Surján, Thyssen, Trakatellis, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras Roca, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Záborská
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Crowley, Didžiokas, Libicki, Ó Neachtain, Pavilionis, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 148
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Sinnott, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Castiglione, Cederschiöld, Cesa, Chichester, Coveney, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deva, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duchoň, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fjellner, Friedrich, Gahler, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Goepel, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Helmer, Hökmark, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Jarzembowski, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Lehne, Lulling, McMillan-Scott, Mauro, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Reul, Saryusz-Wolski, Schöpflin, Siekierski, Škottová, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sumberg, Tajani, Tannock, Toubon, Ulmer, Van Orden, Vlasák, Wortmann-Kool, Wuermeling, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Angelilli, Berlato, Foglietta, Pirilli
Vzdržan: 27
ALDE: Chatzimarkakis, Krahmer
IND/DEM: Železný
NI: Baco, Belohorská, Czarnecki Ryszard, Kozlík, Rutowicz
PPE-DE: Brejc, Coelho, Hatzidakis, Konrad, Pleštinská, Radwan, Schmitt Ingo, Sommer, Sonik, Szájer, Ventre, Zieleniec
UEN: Camre, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, Zīle
Verts/ALE: van Buitenen
2. Poročilo Schierhuber A6-0145/2005
Predlog spremembe 114
Za: 520
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Busk, Cavada, Chiesa, Cocilovo, Cornillet, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Morillon, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Polfer, Prodi, Ries, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, Figueiredo, Guerreiro, Kaufmann, Morgantini, Musacchio, Ransdorf, Remek
IND/DEM: Adwent, Borghezio, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Sinnott, Speroni, Tomczak, Wierzejski, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Martin Hans-Peter, Masiel, Resetarits, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cesa, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 91
ALDE: Alvaro, Birutis, Budreikaitė, Chatzimarkakis, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Maaten, Malmström, Manders, Mulder, Newton Dunn, Samuelsen, Watson
GUE/NGL: Krarup, Liotard, Meijer, Seppänen, Sjöstedt, Svensson, Verges
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Schenardi
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Cederschiöld, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Fjellner, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Helmer, Hökmark, Ibrisagic, Jackson, Kamall, Kirkhope, Konrad, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Parish, Purvis, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Camre
Vzdržan: 38
ALDE: Davies, Duquesne, Ek, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Matsakis, Pistelli
GUE/NGL: Adamou, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kohlíček, McDonald, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Rizzo, Strož, Triantaphyllides, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Coûteaux, Louis
NI: Claeys, Dillen, Kozlík, Vanhecke
PPE-DE: Pieper
PSE: Leichtfried
Verts/ALE: van Buitenen
3. Poročilo Schierhuber A6-0145/2005
Predlog Komisije
Za: 570
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Adwent, Belder, Blokland, Borghezio, Chruszcz, Coûteaux, Giertych, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Sinnott, Speroni, Tomczak, Wierzejski, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mussolini, Resetarits, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Cesa, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Korhola, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Sommer, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Krasts, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 23
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
PPE-DE: Buzek, Jałowiecki, Kudrycka, Kuźmiuk, Olbrycht, Piskorski, Saryusz-Wolski, Siekierski, Zwiefka
UEN: Camre
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 57
ALDE: Manders
GUE/NGL: Krarup, Liotard, Meijer, Pafilis, Sjöstedt
NI: Allister, Czarnecki Marek Aleksander, Kozlík, Masiel, Mote, Rutowicz
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Helmer, Jackson, Kamall, Kirkhope, Konrad, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Parish, Purvis, Škottová, Sonik, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Wojciechowski, Zahradil, Zvěřina
PSE: Castex, Golik
UEN: Fotyga, Janowski, Szymański
Verts/ALE: van Buitenen
4. Poročilo Schierhuber A6-0145/2005
Resolucija
Za: 559
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Adwent, Belder, Blokland, Borghezio, Chruszcz, Coûteaux, Giertych, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Sinnott, Speroni, Tomczak, Wierzejski, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mussolini, Resetarits, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cesa, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Sommer, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Krasts, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 26
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
PPE-DE: Buzek, Jałowiecki, Korhola, Kudrycka, Kuźmiuk, Olbrycht, Piskorski, Podkański, Saryusz-Wolski, Siekierski, Zaleski, Zwiefka
UEN: Camre
Vzdržan: 61
ALDE: Manders
GUE/NGL: Krarup, Liotard, Meijer, Pafilis, Sjöstedt, Svensson
NI: Allister, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Kozlík, Masiel, Mote
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Helmer, Jackson, Kamall, Kirkhope, Konrad, Landsbergis, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Parish, Purvis, Škottová, Sonik, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Wojciechowski, Zahradil, Zvěřina
PSE: Golik
UEN: Fotyga, Janowski, Roszkowski, Szymański
Verts/ALE: van Buitenen
5. Poročilo Duquesne A6-0160/2005
Resolucija
Za: 581
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Adwent, Belder, Blokland, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Sinnott, Tomczak, Wierzejski
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Masiel, Mölzer, Mussolini, Resetarits, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Cesa, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Helmer, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 28
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Kohlíček, Krarup, Liotard, Meijer, Pafilis, Pflüger, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
PPE-DE: Wuermeling
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 37
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, McDonald, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Portas, Ransdorf, Rizzo, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Borghezio, Coûteaux, Karatzaferis, Krupa, Louis, Speroni, Železný
NI: Baco, Bobošíková, Mote
PPE-DE: Ventre
Verts/ALE: van Buitenen
6. Poročilo Diez Gonzalez A6-0164/2005
Predlog spremembe 13
Za: 598
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Louis, Lundgren, Sinnott
NI: Battilocchio, Belohorská, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Masiel, Mölzer, Mussolini, Resetarits, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Cesa, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Helmer, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Crowley, Foglietta, Ó Neachtain, Pirilli, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 8
ALDE: Takkula
GUE/NGL: Adamou, Triantaphyllides
IND/DEM: Bloom
NI: Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Mote, Rutowicz
Vzdržan: 48
GUE/NGL: Bertinotti, Figueiredo, Pafilis
IND/DEM: Adwent, Batten, Booth, Borghezio, Chruszcz, Clark, Farage, Giertych, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Speroni, Titford, Tomczak, Whittaker, Wierzejski, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Kozlík
PPE-DE: Sonik
PSE: Beňová
UEN: Berlato, Didžiokas, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Pavilionis, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: van Buitenen
7. Poročilo Mayor Oreja A6-0166/2005
Predlog spremembe 13
Za: 323
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Lundgren, Sinnott
NI: Battilocchio, Belohorská, Martin Hans-Peter, Resetarits
PPE-DE: Albertini, Fjellner, Grosch, Hökmark, Ibrisagic, Iturgaiz Angulo, Schnellhardt, Wijkman, Wojciechowski
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 307
ALDE: Cornillet, Degutis, Deprez, Duquesne, Neyts-Uyttebroeck, Ries, Takkula
IND/DEM: Adwent, Batten, Bloom, Booth, Borghezio, Chruszcz, Clark, Coûteaux, Farage, Giertych, Grabowski, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Speroni, Titford, Tomczak, Whittaker, Wierzejski, Wise, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Cesa, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Helmer, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Siwiec
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, Libicki, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Vzdržan: 7
NI: Baco, Kozlík
PPE-DE: Esteves, Hieronymi
PSE: Beňová
UEN: Muscardini
Verts/ALE: van Buitenen
8. Poročilo Mayor Oreja A6-0166/2005
Predlog spremembe 5
Za: 350
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Adwent, Belder, Blokland, Borghezio, Chruszcz, Coûteaux, Giertych, Goudin, Grabowski, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Sinnott, Speroni, Tomczak, Wierzejski, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Martin Hans-Peter, Resetarits
PPE-DE: Albertini, Cederschiöld, Esteves, Gargani, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Wijkman
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lehtinen, Leichtfried, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Krasts, Kristovskis, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 267
ALDE: Cornillet, Degutis, Deprez, Duquesne, Neyts-Uyttebroeck, Ries, Takkula
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mussolini, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cesa, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Helmer, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, López-Istúriz White, Lulling, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Beňová, Siwiec
UEN: Camre
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 12
GUE/NGL: Pafilis
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Baco, Kozlík, Mote
UEN: Fotyga, Janowski, Libicki, Roszkowski, Szymański
Verts/ALE: van Buitenen
9. Poročilo Mayor Oreja A6-0166/2005
Predlog spremembe 9
Za: 395
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Adwent, Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Chruszcz, Clark, Farage, Giertych, Goudin, Grabowski, Knapman, Krupa, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Tomczak, Whittaker, Wierzejski, Wise
NI: Battilocchio, Belohorská, Czarnecki Marek Aleksander, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mussolini, Resetarits, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Castiglione, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Esteves, Evans Jonathan, Fajmon, García-Margallo y Marfil, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Helmer, Jackson, Kamall, Kirkhope, Landsbergis, McMillan-Scott, Nicholson, Parish, Pieper, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 243
ALDE: Cornillet, Degutis, Deprez, Duquesne, Neyts-Uyttebroeck, Ries, Takkula
IND/DEM: Borghezio, Coûteaux, Karatzaferis, Salvini, Speroni, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Masiel, Mote, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Caspary, Cederschiöld, Cesa, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stubb, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Siwiec
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Vzdržan: 9
ALDE: Ek
IND/DEM: Louis
NI: Baco, Claeys, Dillen, Kozlík, Vanhecke
PSE: Beňová
Verts/ALE: van Buitenen
10. Poročilo Mayor Oreja A6-0166/2005
Predlog spremembe 10
Za: 324
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Degutis, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Borghezio, Goudin, Lundgren, Speroni
NI: Battilocchio, Resetarits
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Cederschiöld, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Esteves, Evans Jonathan, Fajmon, Fjellner, Grosch, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Helmer, Hybášková, Ibrisagic, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Parish, Purvis, Roithová, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Graefe zu Baringdorf, Hammerstein Mintz
Proti: 299
ALDE: Cornillet, Deprez, Duquesne, Neyts-Uyttebroeck, Ries, Takkula
IND/DEM: Adwent, Batten, Bloom, Booth, Chruszcz, Clark, Coûteaux, Farage, Giertych, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wierzejski, Wise
NI: Allister, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Masiel, Rutowicz, Schenardi
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cesa, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Correia, Gebhardt, Kindermann, Krehl, Paleckis, Piecyk
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 24
ALDE: Ek, Krahmer
IND/DEM: Karatzaferis, Louis, Salvini, Železný
NI: Baco, Claeys, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Vanhecke
PPE-DE: Konrad
PSE: Beňová
UEN: Krasts, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: van Buitenen
11. Poročilo Mayor Oreja A6-0166/2005
Predlog spremembe 1 + 11
Za: 363
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Borghezio, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Knapman, Louis, Lundgren, Nattrass, Salvini, Speroni, Titford, Whittaker, Wise, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mussolini, Resetarits, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Cederschiöld, Esteves, Fjellner, de Grandes Pascual, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Crowley, Didžiokas, Ó Neachtain, Pavilionis, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 277
ALDE: Cornillet, Degutis, Deprez, Duquesne, Fourtou, Ries, Takkula
IND/DEM: Adwent, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Wierzejski
NI: Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Masiel, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cesa, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Helmer, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Casaca, Siwiec
UEN: Angelilli, Berlato, Camre, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Pirilli, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Zīle
Vzdržan: 12
IND/DEM: Karatzaferis
NI: Allister, Baco, Claeys, Dillen, Kozlík, Mölzer, Mote, Vanhecke
PSE: Peillon
UEN: Vaidere
Verts/ALE: van Buitenen
12. Poročilo Mayor Oreja A6-0166/2005
Predlog spremembe 4
Za: 354
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Adwent, Bonde, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wierzejski
NI: Battilocchio, Belohorská, Martin Hans-Peter, Resetarits
PPE-DE: Antoniozzi, Cederschiöld, Esteves, Fjellner, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Wijkman, Wojciechowski
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Krasts, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Ryan, Tatarella, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 273
ALDE: Cornillet, Degutis, Deprez, Duquesne, Fourtou, Ries, Takkula
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Borghezio, Clark, Farage, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Lundgren, Nattrass, Pęk, Salvini, Speroni, Titford, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Masiel, Rutowicz, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cesa, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Helmer, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Camre, Szymański
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 26
GUE/NGL: Figueiredo, Pafilis
IND/DEM: Coûteaux, Louis
NI: Allister, Baco, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi
PSE: Beňová
UEN: Fotyga, Janowski, Kristovskis, Libicki, Roszkowski, Vaidere
Verts/ALE: van Buitenen
13. Poročilo Mayor Oreja A6-0166/2005
Resolucija
Za: 540
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Adwent, Belder, Blokland, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Wierzejski
NI: Battilocchio, Belohorská, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Masiel, Mölzer, Mussolini, Resetarits, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Cesa, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langendries, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 92
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Bobošíková
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, García-Margallo y Marfil, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Helmer, Jackson, Kamall, Kirkhope, Langen, Lauk, McMillan-Scott, Nicholson, Őry, Parish, Purvis, Reul, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
Vzdržan: 19
GUE/NGL: Kaufmann, McDonald
IND/DEM: Borghezio, Karatzaferis, Krupa, Louis, Salvini, Speroni, Železný
NI: Allister, Baco, Kozlík, Mote
PPE-DE: Jarzembowski, Lechner, Rack, Zatloukal
Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter
14. Poročilo Borghezio A6-0159/2005
Odstavek 1, h, 1. del
Za: 579
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Adwent, Belder, Blokland, Bonde, Borghezio, Chruszcz, Coûteaux, Giertych, Goudin, Grabowski, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Sinnott, Speroni, Tomczak, Wierzejski, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Martin Hans-Peter, Masiel, Resetarits, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Cesa, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 62
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Claeys, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Helmer, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Parish, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
Vzdržan: 5
NI: Baco, Dillen, Kozlík
UEN: Krasts
Verts/ALE: van Buitenen
15. Poročilo Borghezio A6-0159/2005
Odstavek 1, h, 2. del
Za: 286
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Verges, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Adwent, Belder, Blokland, Bonde, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Wierzejski
NI: Battilocchio, Belohorská, Claeys, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Mölzer, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Bowis, Hökmark, Lechner, Ouzký
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani
UEN: Angelilli, Berlato, Foglietta, Muscardini, Pirilli, Tatarella
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 341
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Borghezio, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Salvini, Speroni, Titford, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Martinez, Masiel, Resetarits, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Cesa, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Helmer, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Lienemann
UEN: Aylward, Camre, Crowley, Fotyga, Janowski, Krasts, Libicki, Ó Neachtain, Pavilionis, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Zīle
Vzdržan: 9
IND/DEM: Coûteaux, Karatzaferis, Krupa, Louis
NI: Baco, Dillen, Kozlík
UEN: Didžiokas
Verts/ALE: van Buitenen
16. Poročilo Borghezio A6-0159/2005
Predlog spremembe 4/rev.
Za: 505
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chiesa, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Starkevičiūtė, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Brie, Catania, Flasarová, Henin, Kohlíček, Morgantini, Pflüger, Portas, Seppänen, Triantaphyllides, Uca, Verges, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Borghezio, Salvini, Sinnott, Speroni
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Resetarits, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Brejc, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Cesa, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Pálfi, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Poettering, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt Ingo, Schmitt Pál, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stenzel, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bersani, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Duin, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Janowski, Krasts, Kristovskis, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Hammerstein Mintz, Horáček, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber
Proti: 26
GUE/NGL: Strož
IND/DEM: Adwent, Batten, Bloom, Booth, Chruszcz, Clark, Farage, Giertych, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wierzejski, Wise, Železný
NI: Mussolini
PPE-DE: Konrad
Vzdržan: 98
GUE/NGL: Agnoletto, Bertinotti, de Brún, Guidoni, Kaufmann, Krarup, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Remek, Rizzo, Sjöstedt, Svensson, Wurtz
IND/DEM: Goudin, Karatzaferis
NI: Allister, Baco, Kozlík, Martin Hans-Peter, Mote, Romagnoli
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Helmer, Jackson, Kamall, Kirkhope, Lauk, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Parish, Purvis, Škottová, Sonik, Stevenson, Strejček, Sumberg, Tannock, Van Orden, Ventre, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Navarro, Roth-Behrendt
UEN: Fotyga, Szymański
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, van Buitenen, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Hudghton, Isler Béguin, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Turmes, Ždanoka
SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2005)0211
Vseevropska energetska omrežja ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in o razveljavitvi Odločb št. 96/391/ES in 1229/2003/ES (KOM(2003)0742 — C5-0064/2004 — 2003/0297(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2003)0742) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) in člena 156 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C5-0064/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za promet in turizem (A6-0134/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2003)0297
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. junija 2005 z namenom sprejetja Odločbe št. .../2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in razveljavitvi Odločb 96/391/ES in št. 1229/2003/ES
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 156 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1), po posvetovanju z Odborom regij, v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ker:
|
(1) |
Od sprejetja Odločbe št. 1229/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o določitvi vrste smernic za vseevropska energetska omrežja (3) se je pojavila potreba po popolni vključitvi držav pristopnic v te smernice in po nadaljnji prilagoditvi smernic novi sosedski politiki Evropske unije, kjer je to primerno. |
|
(2) |
Prednostne naloge na področju vseevropskih energetskih omrežij izhajajo iz oblikovanja bolj odprtega in konkurenčnega notranjega energetskega trga zaradi izvajanja Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (4) in Direktive 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (5). Te prednostne naloge upoštevajo sklepe Evropskega sveta v Stockholmu marca 2001 v zvezi z razvojem infrastruktur, ki so potrebne za delovanje energetskega trga. Posebej bi si bilo treba prizadevati za dosego cilja večje uporabe obnovljivih virov energije kot prispevka k pospeševanju politike trajnostnega razvoja. To naj se doseže ne da bi nesorazmerno ogrozili običajno tržno ravnotežje. Upoštevajo naj se tudi cilji prometne politike Skupnosti, zlasti možnost zmanjšanja cestnega prometa z uporabo plinovodov za zemeljski plin in olefine. |
|
(3) |
Ta odločba bo služila za približevanje uresničitvi cilja, ki je bil sprejet na Evropskem svetu v Barceloni, o najnižji stopnji medsebojnega povezovanja elektroenergetskih sistemov med državami članicami, enaki 10 % nameščene proizvodne zmogljivosti v vsaki državi članici, in tako tudi za izboljševanje zanesljivosti in varnosti omrežij ter zagotovitev zanesljivosti oskrbe in delovanja notranjega trga. |
|
(4) |
Praviloma bi bilo pri gradnji in vzdrževanju energetske infrastrukture treba upoštevati tržna pravila. To je tudi v skladu s skupnimi pravili o oblikovanju notranjega energetskega trga in skupnimi pravili o konkurenčnem pravu, katerih cilj je oblikovati bolj odprt in konkurenčen notranji energetski trg. Finančna pomoč Skupnosti za izgradnjo in vzdrževanje bi se morala torej dodeliti izjemoma . Te izjeme bi bilo treba ustrezno utemeljiti. |
|
(5) |
Energetsko infrastrukturo bi bilo treba graditi in vzdrževati na način, ki omogoča učinkovito delovanje notranjega energetskega trga, ob upoštevanju postopkov za posvetovanje z vpletenimi stranmi, ne da bi se s tem odmaknili od strateških meril in meril za univerzalne storitve niti obveznostim zagotavljanja javnih storitev . |
|
(6) |
Prednostne naloge za vseevropska energetska omrežja izhajajo tudi iz naraščajoče pomembnosti vseevropskih energetskih omrežij za varno in raznoliko energetsko oskrbo Skupnosti, ki vključuje energetska omrežja novih držav članic in držav pristopnic ter zagotavlja usklajeno delovanje omrežij električne energije v Skupnosti in sosednjih državah , po posvetovanju z zadevnimi državami članicami. Sosednje države Evropske unije imajo namreč bistveno vlogo v energetski politiki Unije. Le-te pokrivajo večji del potreb Unije po zemeljskem plinu, so ključni partnerji za prevoz primarne energije v Uniji in bodo postopoma postale pomembni akterji na notranjih trgih zemeljskega plina in električne energije Skupnosti. |
|
(7) |
Med projekti, ki se nanašajo na vseevropska energetska omrežja je treba izpostaviti prednostne projekte, ki so zelo pomembni za delovanje notranjega energetskega trga ali za varnost dobave energije. Poleg tega je treba oblikovati Izjavo o evropskem interesu za tiste projekte, ki so prednostni in za katere je potrebno tudi večje usklajevanje. |
|
(8) |
Postopek za opredelitev projektov, ki se nanašajo na vseevropska energetska omrežja, je treba prilagoditi, da se zagotovi usklajeno uporabo Uredbe Sveta (ES)št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij (6). Postopek naj razločuje dve ravni: prva raven opredeli omejeno število tematsko določenih projektov skupnega interesa in druga raven, imenovana specifikacije, opiše projekt podrobno. |
|
(9) |
Ker se projektne specifikacije lahko spreminjajo, se navajajo okvirno. Komisija naj bo pooblaščena, da jih posodablja. Ker lahko imajo projekti znatne politične, okoljske in gospodarske posledice, je pomembno, da se poišče ustrezno ravnotežje med zakonodajnim nadzorom in fleksibilnostjo pri določanju projektov, ki zaslužijo podporo Skupnosti. |
|
(10) |
Za nekatere prednostne projekte, segmente prednostnih projektov ali skupine prednostnih projektov bi moralo biti možno izboljšati njihovo pripravljenost in izvajanje z oblikovanjem koordinacijske ekipe, v kateri bi sodelovala Skupnost za obdobje trajanja zadevnih prednostnih projektov. Komisija naj bo zato pooblaščena, da imenuje evropskega koordinatorja za takšne projekte, da bi spodbudili sodelovanje z uporabniki in upravljavci ter zagotovili, da se za obveščanje Skupnosti o napredku izvede potrebno spremljanje. |
|
(11) |
Oblikujejo naj se ugodnejši pogoji za razvoj in izgradnjo vseevropskih energetskih omrežij predvsem z zagotavljanjem spodbud za tehnično sodelovanje med subjekti, odgovornimi za delovanje in nadzor sistemov električne energije in zemeljskega plina , s poenostavitvijo izvajanja postopkov pridobivanja dovoljenj, ki se zahtevajo za projekte omrežja v državah članicah, da bi skrajšali čakalne dobe ter z ustrezno mobilizacijo finančnih sredstev, instrumentov in finančnih programov Skupnosti, ki so na razpolago za omenjene projekte. Evropska unija bi morala podpirati ukrepe držav članic, sprejete za dosego tega cilja. |
|
(12) |
Ker je proračun Skupnosti, namenjen vseevropskim energetskim omrežjem, sorazmerno skromen ter namenjen predvsem financiranju študij izvedljivosti, bodo, če bo potrebno, sredstva za takšna – zlasti medregijska – vzajemna povezovalna omrežja zagotovljena s strukturnimi skladi Skupnosti ter finančnimi programi in instrumenti. |
|
(13) |
Opredelitev projektov skupnega interesa, njihove specifikacije in prednostni projekti, zlasti tisti, ki so v evropskem interesu , naj ne posega v rezultate presoje vplivov na okolje za projekte, načrte ali programe. |
|
(14) |
Ukrepi, potrebne za izvajanje te odločbe, naj se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7). |
|
(15) |
Komisija naj redno pripravlja poročila o izvajanju te odločbe. |
|
(16) |
Ker ima ta odločba isto vsebino in področje uporabe kot Odločba Sveta 96/391/ES z dne 28. marca 1996 o določitvi niza ukrepov, katerih cilj je ustvariti ugodnejše okolje za razvoj vseevropskih omrežij na področju energetike (8) in Odločba št. 1229/2003/ES, bi bilo treba ti dve odločbi razveljaviti — |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Vsebina
Ta odločba določa naravo in obseg ukrepanja Skupnosti za oblikovanje smernic za vseevropska energetska omrežja. Vpeljuje vrsto smernic, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepanja Skupnosti glede vseevropskih energetskih omrežij. Te smernice opredeljujejo projekte skupnega interesa in prednostne projekte, vključno s tistimi, ki so v evropskem interesu , med vseevropskimi omrežji za električno energijo in zemeljski plin.
Člen 2
Področje uporabe
Ta odločba se uporablja:
|
1) |
pri elektroenergetskih omrežjih za:
|
|
2) |
pri plinovodnih omrežjih (prenos zemeljskega plina ali olefinskih plinov)za:
|
Člen 3
Cilji
Skupnost spodbuja medsebojno povezovanje, interoperabilnost in razvoj vseevropskih energetskih omrežij ter dostop do takih omrežij skladno z veljavno zakonodajo Skupnosti s ciljem:
|
a) |
spodbujati učinkovito delovanje in razvoj notranjega trga na splošno in zlasti notranjega energetskega trga ob spodbujanju racionalne proizvodnje , prenosa, distribucije in rabe energetskih virov, kakor tudi izkoriščanja in vključitve obnovljivih virov energije, da bi znižali stroške energije za potrošnike in prispevali k raznovrstnosti virov energije; |
|
b) |
olajšati razvoj in zmanjšati osamitev regij z omejenimi možnostmi ter otoških regij Skupnosti in tako okrepiti ekonomsko ter socialno kohezijo; |
|
c) |
okrepiti varnost energetske oskrbe, zlasti s krepitvijo odnosov s tretjimi državami na področju energetike, ki so v interesu vseh udeleženih, in sicer v okviru Pogodbe o energetski listini in sporazumov o sodelovanju, ki jih je sklenila Skupnost; |
|
d) |
okrepiti trajnostni razvoj in varovanje okolja, zlasti na področju hkratne proizvodnje električne energije in toplote, energetske učinkovitosti, energetskih storitev in obnovljivih virov energije ter z zmanjšanjem socialnega in okoljskega tveganja, povezanega s prenosom energije. |
Člen 4
Prednostne naloge ukrepanja
Prednostne naloge pri ukrepanju Skupnosti na področju vseevropskih energetskih omrežij so združljive s trajnostnim razvojem in so naslednje:
|
1) |
za elektroenergetska in plinovodna omrežja , zlasti plinovodnih omrežij za olefinskega plina :
|
|
2) |
pri elektroenergetskih omrežjih za:
|
|
3) |
za plinovodna omrežja:
|
Člen 5
Zasnove ukrepov
Splošne zasnove ukrepanja Skupnosti na področju vseevropskih energetskih omrežij so:
|
a) |
opredelitev projektov skupnega interesa in prednostnih projektov , zlasti tistih, ki so v evropskem interesu ; |
|
b) |
oblikovanje ugodnejšega okvira za razvoj takšnih omrežij. |
Člen 6
Merila za projekte v skupnem interesu
1. Splošna merila, ki se uporabijo pri sprejemanju odločitve o spremembah, specifikacijah ali zahtevkih za posodobitev projektov v skupnem interesu, so naslednja:
|
a) |
projekti spadajo v področje uporabe iz člena 2; |
|
b) |
projekti odražajo cilje in prednostne naloge ukrepanja, določene v členu 3 oz. 4; |
|
c) |
projekti so potencialno gospodarsko utemeljeni. |
Ovrednotenje gospodarske utemevljenost temelji na analizi stroškov in koristi, ki upošteva vse stroške in koristi, vključno s srednjeročnimi in/ali dolgoročnimi, v zvezi z vsemi zunanjimi dejavniki okolja ter drugimi okoljskimi vidiki, zanesljivostjo oskrbe in prispevkom k ekonomski in socialni koheziji. Projekte skupnega interesa, ki zadevajo ozemlje ene od držav članic, mora odobriti ta država članica.
2. Dodatna merila za opredelitev projektov skupnega interesa so določena v Prilogi II.
Kakršne koli spremembe, ki spreminjajo opis dodatnih meril za projekte skupnega interesa, kot je razvidno iz Priloge II, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe.
3. Do finančne pomoči Skupnosti, določene po Uredbi (ES)št. 2236/95, so upravičeni samo projekti iz seznama v Prilogi III. Ti projekti izpolnjujejo merila, določena v odstavku 1 in Prilogi II.
4. Okvirne projektne specifikacije, vključno, kjer je to primerno, z njihovim geografskim opisom, določa Priloga III. Te specifikacije se posodabljajo v skladu s postopkom iz člena 14(2). Posodobitve so tehnične narave in se morajo omejiti na tehnične spremembe projektov, potrebo po spremembi na primer določenega dela specificirane trase ali na omejeno prilagoditev lokacije projekta.
5. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za olajšanje in pospešitev dokončanja projektov skupnega interesa in za kar največje zmanjšanje zamud pri usklajevanju z zakonodajo Skupnosti in mednarodnimi konvencijami o okolju. Zlasti je treba hitro zaključiti potrebne postopke izdaje dovoljenj.
6. Za dele projektov skupnega interesa na ozemljih tretjih držav lahko Komisija po posvetovanju z zadevnimi državami članicami, kjer je to primerno, v okviru upravljanja sporazumov med Skupnostjo in omenjenimi tretjimi državami ter skladno s Pogodbo o energetski listini za tretje države, ki so podpisnice te Pogodbe, predlaga, da zadevne tretje države priznajo te projekte kot projekte vzajemnega interesa, zato da se olajša njihovo izvajanje.
Člen 7
Prednostni projekti
1. Projekti skupnega interesa, določeni v Prilogi I, imajo prednost pri dodeljevanju finančne pomoči Skupnosti po Uredbi (ES)št. 2236/95.
O spremembah Priloge I se odloča v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.
2. Zadevne države članice in Komisija si prizadevajo, vsaka v okviru svojega področja pristojnosti, da pospešijo izvajanje prednostnih projektov, zlasti čezmejnih projektov.
Za čezmejne investicijske projekte države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da bo, v okviru nacionalnih postopkov za odobritev, dejstvo, da ti projekti izboljšajo delovanje medsebojnih povezav med dvema državama članicama ali več in s tem evropsko varnost oskrbe z energijo, ključno merilo ocene pristojnih nacionalnih organov.
3. Prednostni projekti so združljivi s trajnostnim razvojem in izpolnjujejo naslednja merila:
|
a) |
imajo znaten vpliv na konkurenčno delovanje notranjega trga in/ali |
|
b) |
krepijo zanesljivost oskrbe v Skupnosti in/ali |
|
c) |
povzročijo povečanje uporabe obnovljivih virov energije, storitev za energetsko učinkovitost ali hkratno proizvodnjo električne energije in toplote . |
Člen 8
Projekti evropskega interesa
1. Izbor projektov na prednostnih oseh iz člena 7, ki so čezmejnega značaja ali imajo občuten vpliv na zmogljivost čezmejnega prenosa, je označen za projekte evropskega interesa. Ti projekti so našteti v Prilogi I .
2. Ob predložitvi projektov v okviru kohezijskega sklada, v skladu s členom 10 Uredbe Sveta (ES)št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (9), države članice dajo ustrezno prednost projektom evropskega interesa.
3. Ob predložitvi projektov v okviru proračuna za vseevropska omrežja, v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 2236/95, države članice dajo ustrezno prednost projektom evropskega interesa.
4. Ob predložitvi projektov v okviru strukturnih skladov, v skladu z Uredbo Sveta (ES)št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (10) države članice dajo ustrezno prednost projektom evropskega interesa.
5. Komisija zagotovi, da države, upravičene do instrumenta za pred-pristopne strukturne politike, ob predložitvi projektov v okviru členov 2 in 7 Uredbe Sveta (ES)št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v pred-pristopnem obdobju (11) dajo ustrezno prednost projektom evropskega interesa.
6. V primeru občutne dejanske ali predvidene zamude pri začetku del enega od projektov evropskega interesa, Komisija od zadevnih držav članic zahteva, da v roku treh mesecev navedejo vzroke za zamudo.
Komisija lahko po prejetju in obravnavi odgovora zadevnih držav članic ob upoštevanju načela sorazmernosti sklene umakniti izjavo o projektu kot projektu skupnega interesa.
7. Zadevne države članice pet let po dokončanju projekta evropskega interesa, ali enega od segmentov tega projekta, izvedejo oceno njegovega socialno-ekonomskega učinka in učinka na okolje, vključno z učinkom na trgovino med državami članicami, na teritorialno kohezijo in trajnostni razvoj.
Države članice sporočijo Komisiji rezultate te ocene.
8. Kadar je ugotovljeno, da je projekt v evropskem interesu, in če je potrebno, zadevne države članice pred odobritvijo gradnje za vsak del zadevnega projekta uskladijo svoje postopke za oceno okoljskih in socialno-ekonomskih vplivov ter za posvetovanje z javnostjo , z namenom zagotovitve izvajanja postopkov za odobritev projektov v razumnem roku.
9. Če projekt evropskega interesa vključuje čezmejni segment, ki je tehnično in finančno nedeljiv, obe zadevni državi članici izvedeta nadnacionalno preiskavo z namenom ocenitve čezmejnega segmenta ter se posvetujeta z javnostjo, preden odobrita projekt.
10. Usklajeni postopki ali postopki nadnacionalne preiskave iz členov 8 in 9 se uporabljajo brez poseganja v obveznosti, ki jih določa zakonodaja Skupnosti na področju zaščite okolja, zlasti na področju ocenitve učinka na okolje.
Zadevne države članice obvestijo Komisijo o začetku in rezultatih usklajenih postopkov ali nadnacionalne preiskave.
Člen 9
Izvajanje projektov v evropskem interesu
1. Projekte v evropskem interesu je treba hitro izvesti.
Najpozneje ... (12) države članice Komisiji predložijo časovni razpored za dokončanje teh projektov, vključno s podrobnostmi glede:
|
a) |
predvidenega prehajanja projektov skozi načrtovan postopek odobritve, |
|
b) |
časovnega razporeda za fazo izvedljivosti in fazo oblikovanja, |
|
c) |
časovnega razporeda za sestavo projekta, |
|
d) |
začetka uporabe projekta. |
2. Države članice posredujejo Komisiji letna poročila o napredku projektov iz odstavka 1.
Kjer je napredek počasnejši, kot je predviden v časovnem razporedu, posredovanem Komisiji, morajo države članice Komisiji predložiti popravljen načrt.
3. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je postopek izdaje dovoljenj za projekte v evropskem interesu učinkovit in da ne povzroča nepotrebnih zamud.
Člen 10
Evropski koordinator
1. Kadar projekti povzročajo težave pri izvajanju, lahko Komisija, v soglasju z zadevnimi državami članicami in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, imenuje evropskega koordinatorja.
Evropski koordinator deluje v imenu in po naročilu Komisije. Naloga evropskega koordinatorja obsega posamezne prednostne projekte ali segment prednostnega projekta. Če je potrebno, se lahko naloge evropskega koordinatorja razširijo na druge sorodne prednostne projekte.
2. Evropski koordinator je izbran na osnovi njegovih izkušenj v zvezi z evropskimi institucijami in na osnovi poznavanja zadev v zvezi s tehničnim, finančnim, socialno-ekonomskim in okoljskim vrednotenjem glavnih projektov.
3. Odločba o imenovanju evropskega koordinatorja določa, kako mora koordinator izvajati svoje naloge.
4. Evropski koordinator mora:
|
a) |
spodbujati skupne metode za vrednotenje projektov; svetovati pobudnikom projektov glede financiranja teh projektov; in če je primerno, podati mnenje o zadevah, ki se nanašajo na delovanje omrežij; |
|
b) |
vsako leto Komisiji predložiti poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju projekta (projektov), za katerega (katere)je bil imenovan, o novem predpisanem ali drugem razvoju, ki bi lahko vplival na značilnosti projekta (projektov)in o vseh težavah in ovirah, ki bi lahko bile vzrok za večjo zamudo; |
|
c) |
prispevati k dialogu z upravljavci, uporabniki, regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter predstavniki civilne družbe, da bi čim več vedel o potrebah po storitvah prenosa, o omejitvah in parametrih storitev, potrebnih za optimalno rabo zadevne infrastrukture. |
5. Zadevne države članice sodelujejo z evropskim koordinatorjem in mu posredujejo informacije, potrebne za izvajanje nalog iz odstavka 4.
6. Komisija lahko pri preučevanju vlog za sredstva Skupnosti zahteva mnenje evropskega koordinatorja za projekte ali skupine projektov, za katere je bil imenovan.
7. Raven usklajevanja mora biti sorazmerna s stroški projekta, da se izogne nepotrebnim upravnim bremenom.
Člen 11
Ugodnejše okolje
1. Da bi prispevali k oblikovanju ugodnejšega okolja za razvoj vseevropskih energetskih omrežij in njihove interoperabilnosti Skupnost upošteva prizadevanja držav članic v skladu s tem ciljem in pripisuje največji pomen naslednjim ukrepom in jih spodbuja, če je potrebno:
|
a) |
tehnično sodelovanje med subjekti, odgovornimi za vseevropska energetska omrežja, zlasti za ustrezno delovanje povezav, omenjenih v točkah 1, 2 in 7 Priloge II; |
|
b) |
poenostavitev izvajanja postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte na področju vseevropskih energetskih omrežij, da bi skrajšali čakalne dobe; |
|
c) |
podpora projektov v skupnem interesu s pomočjo finančnih sredstev, instrumentov in finančnih programov, ki so na razpolago za ta omrežja. |
2. Komisija mora v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami prevzeti vso pobudo za spodbujanje usklajevanja dejavnosti iz odstavka 1.
3. Ukrepe, potrebne za izvajanje dejavnosti iz točk (a)in (b)odstavka 1, določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2).
Člen 12
Vplivi na konkurenco in zanesljivost oskrbe
Pri obravnavanju projektov je treba upoštevati njihove vplive na konkurenco in zanesljivost oskrbe . Spodbuja se zasebno financiranje ali financiranje s strani gospodarskih subjektov ter hkrati spoštuje pravila konkurence in druga pravila EU. Izogibati se je treba vsakemu izkrivljanju konkurence med subjekti na trgu, v skladu z določbami Pogodbe.
Člen 13
Omejitve
1. Ta odločba ne posega v finančne obveznosti države članice ali Skupnosti.
2. Ta odločba ne posega v rezultate presoje vplivov na okolje za projekte, načrte ali programe, ki določajo nadaljnji okvir izdaje dovoljenj za take projekte. Rezultati presoje vplivov na okolje, kadar se taka presoja zahteva skladno z ustrezno zakonodajo Skupnosti, se upoštevajo pred sprejetjem odločitve o izvajanju projektov skladno z ustrezno zakonodajo Skupnosti.
Člen 14
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6)Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 15
Poročilo
Komisija vsaki dve leti pripravi poročilo o izvajanju te odločbe, ki ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
V tem poročilu se pozornost posveti izvajanju prednostnih projektov in napredku, doseženem pri njihovem izvajanju, kot tudi načinom njihovega financiranja, zlasti glede prispevka finančnih sredstev Skupnosti, ki zadevajo čezmejne povezave omenjene v točkah 1, 2 in 7 Priloge II.
Člen 16
Razveljavitev
Odločbi 96/391/ES in št. 1229/2003/ES se razveljavita.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 18
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 241, 28.9.2004, str. 17.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2005.
(3) UL L 176, 15.7.2003, str. 11.
(4) UL L 176, 15.7.2003, str. 37. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/85/ES ( UL L 236, 7.7.2004, str. 10).
(5) UL L 176, 15.7.2003, str. 57.
(6) UL L 228, 23.9.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES)št. 807/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 143, 30.4.2004, str. 46).
(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(8) UL L 161, 29.6.1996, str. 154.
(9) UL L 130, 25.5.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(10) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES)št. 173/2005 ( UL L 29, 2.2.2005, str. 3).
(11) UL L 161, 26.6.1999, str. 73. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES)št. 2257/2004 ( UL L 389, 30.12.2004, str. 1).
(12) Šest mesecev po začetku veljavnosti tega Sklepa.
PRILOGA I
VSEEVROPSKA ENERGETSKA OMREŽJA
Osi za prednostne projekte, vključno s projekti v evropskem interesu, določenimi v členih 7 in 8
Spodaj so našteti prednostni projekti, vključno s projekti v evropskem interesu iz vsake prednostne osi.
ELEKTROENERGETSKA OMREŽJA
|
EL.1. |
Francija – Belgija – Nizozemska – Nemčija: okrepitev elektroenergetskih omrežij za reševanje prenatrpanosti v pretoku električne energije skozi Beneluks. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
||||||||||||||||||
|
EL.2. |
Meje Italije s Francijo, Avstrijo, Slovenijo in Švico: povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
||||||||||||||||||
|
EL.3. |
Francija - Španija - Portugalska: povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov med temi državami in za Iberski polotok ter razvoj omrežij na otoških regijah. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
||||||||||||||||||
|
EL.4. |
Grčija – Balkanske države – UCTE sistem: razvoj elektroenergetske infrastrukture za priključitev Grčije v UCTE sistem in za usposobitev trga z električno energijo v jugovzhodni Evropi. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
||||||||||||||||||
|
EL.5. |
Združeno Kraljestvo – kontinentalna in severna Evropa: vzpostavitev oziroma povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov in možno vključevanje energije vetra iz naprav na morju. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
||||||||||||||||||
|
EL.6. |
Irska – Združeno Kraljestvo: povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov in možno vključevanje energije vetra iz naprav na morju. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
||||||||||||||||||
|
EL.7. |
Danska – Nemčija – baltski obroč (vključno Norveška – Švedska – Finska – Danska – Nemčija – Poljska – baltske države – Rusija): povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov in možno vključevanje energije vetra iz naprav na morju. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
||||||||||||||||||
|
EL.8. |
Nemčija – Poljska – Češka – Slovaška – Avstrija – Madžarska – Slovenija: povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih zmogljivosti. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
||||||||||||||||||
|
EL.9. |
Sredozemske države članice - sredozemski elektroenergetski obroč: povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih zmogljivosti med sredozemskimi državami članicami in Marokom – Alžirijo – Tunizijo – Libijo – Egiptom – državami bližnjega vzhoda – Turčijo. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
PLINOVODNA OMREŽJA
|
NG.1. |
Združeno kraljestvo - severna kontinentalna Evropa vključno z Nizozemsko , Belgijo , Dansko , Švedsko in Nemčijo – Poljska – Litva – Latvija – Estonija – Finska – Rusija: Plinovodi, ki povezujejo nekatere glavne vire plina v Evropi, izboljšujoč interoperabilnost omrežij in povečanje zanesljivosti oskrbe, vključno s plinovodi zemeljskega plina „North Transgas“ in „Yamal – Evropa“, izgradnja novih plinovodov in povečanje zmogljivosti v Nemčiji, na Danskem in Švedskem pa tudi med temi državami, na Poljskem, na Češkem, na Slovaškem, v Nemčiji in Avstriji in tudi med temi državami. Vključno z naslednjimi naslednji projekti v evropskem interesu:
|
||||||||
|
NG.2. |
Alžirija – Španija – Italija – Francija – severna kontinentalna Evropa: izgradnja novih plinovodov zemeljskega plina iz Alžirije v Španijo, Francije v Italijo in povečanje omrežnih zmogljivosti v Španiji, Italiji in Franciji ter povezav med temi državami. Vključno z naslednjimi naslednji projekti v evropskem interesu:
|
||||||||
|
NG.3. |
države Kaspijskega morja – Srednji vzhod – Evropska unija: nova omrežja plinovodov zemeljskega plina, ki povezujejo Evropsko unijo z novimi viri, vključno plinovodi zemeljskega plina Turčija – Grčija, Grčija – Italija in Turčija – Avstrija in Grčija – Slovenija – Avstrija (prek zahodnega Balkana). Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
||||||||
|
NG.4. |
terminali za utekočinjeni zemeljski plin v Belgiji, Franciji, Španiji, Portugalski, Italiji, Grčiji, na Cipru in na Poljskem: zagotavljanje raznovrstnosti virov oskrbe in vstopnih točk, vključno priključitev terminalov za utekočinjeni zemeljski plin na prenosno omrežje. |
||||||||
|
NG.5. |
Podzemna skladišča naravnega plina v Španiji, na Portugalskem, Franciji, Italiji, Grčiji in regiji Baltskega morja: povečanje zmogljivosti v Španiji, Franciji, Italiji in regiji Baltskega morja ter izgradnja prvih naprav na Portugalskem, v Grčiji in v Litvi |
||||||||
|
NG.6. |
Sredozemske države članice – vzhodno sredozemski plinski obroč: vzpostavitev in povečanje zmogljivosti plinovodov zemeljskega plina med sredozemskimi državami članicami in Libijo – Egiptom – Jordanijo – Sirijo – Turčijo. Vključno z naslednjimi projekti v evropskem interesu:
|
PRILOGA II
VSEEVROPSKA ENERGETSKA OMREŽJA
Dodatna merila za opredelitev projektov v skupnem interesu iz člena 6(2)
ELEKTROENERGETSKA OMREŽJA
|
1. |
Razvoj energetskih omrežij na otoških, obdanih z ozemljem druge države , obrobnih in najbolj obrobnih regijah ob pospeševanju raznovrstnih virov energije in povečanju rabe obnovljivih virov energije skupaj s povezavami na navedena omrežja, če je to potrebno.
|
|
2. |
Razvoj elektroenergetskih povezav med državami članicami, ki so potrebne za delovanje notranjega trga in za zagotavljanje zanesljivosti in varnosti obratovanja elektroenergetskih omrežij.
|
|
3. |
Razvoj elektroenergetskih povezav znotraj držav članic, kjer je to potrebno, da se izkoristijo prednosti povezav med državami članicami, delovanja notranjega trga ali priključitve obnovljivih virov energije.
|
|
4. |
Razvoj elektroenergetskih povezav z državami, ki niso članice, posebej z državami kandidatkami za pristop, kar bo prispevalo k interoperabilnosti, zanesljivosti in varnosti obratovanja elektroenergetskih omrežij ali k oskrbi z električno energijo znotraj Evropske skupnosti.
|
|
5. |
Ukrepi za izboljšanje delovanja medsebojno povezanih elektroenergetskih omrežij znotraj notranjega trga zlasti za opredelitev ozkih grl in manjkajočih povezav, razvijanje rešitev za obvladovanje prenatrpanosti in prilagoditev načinov napovedovanja in obratovanja elektroenergetskih omrežij.
|
PLINOVODNA OMREŽJA
|
6. |
Uvedba zemeljskega plina v nove regije, predvsem otoške, osamljene, obrobne in skrajno obrobne regije in razvoj omrežij zemeljskega plina v teh regijah.
|
|
7. |
Razvoj povezav zemeljskega plina za zadovoljitev potreb notranjega trga ali krepitev zanesljivosti oskrbe, vključno priključitev ločenih omrežij zemeljskega plina in olefinskega plina .
|
|
8. |
Razvoj zmogljivosti za prevzemanje utekočinjenega zemeljskega plina in skladiščenje zemeljskega plina, ki so potrebne, da se zadosti povpraševanju, ter nadzor nad sistemi za oskrbo s plinom, in zagotavljanje raznovrstnih virov in oskrbovalnih poti.
|
|
9. |
Razvoj transportnih zmogljivosti zemeljskega plina (plinovodi za oskrbo s plinom), ki so potrebne, da se zadosti povpraševanju, zagotavlja raznovrstnost oskrbe iz notranjih in zunanjih virov ter oskrbovalnih poti.
|
|
10. |
Ukrepi za izboljšanje delovanja medsebojno povezanih omrežij zemeljskega plina znotraj notranjega trga in zlasti opredelitev ozkih grl in manjkajočih povezav, razvijanje rešitev za obvladovanje prenatrpanosti in prilagoditev načinov napovedovanja ter učinkovitega in varnega obratovanja omrežij zemeljskega plina.
|
|
11. |
Razvoj in vključitev transportnih zmogljivosti za olefinske pline, ki so potrebne, da se zadosti povpraševanju na notranjem trgu.
|
PRILOGA III
VSEEVROPSKA ENERGETSKA OMREŽJA
Projekti v skupnem interesu in njihove specifikacije, ki so trenutno opredeljeni skladno z merili, določenimi v Prilogi II
ELEKTROENERGETSKA OMREŽJA
|
1. |
Razvoj elektroenergetskih omrežij v regijah, obdanih z ozemljem druge države |
|
1.1 |
Podmorski kabel Irska – Wales (UK) |
|
1.2 |
Priključitev južnih Kikladov (EL) |
|
1.3 |
V podvodna kabelska povezava med otoki Faial, Pico in S. Jorge (Azori, PT) |
|
1.4 |
Priključitev in okrepitev omrežja v Terceiri, Faialu in S. Miguelu (Azori, PT) |
|
1.5 |
Priključitev in okrepitev omrežja v Madeiri (PT) |
|
1.6 |
Podmorski kabel Sardinija (IT) – celinski del Italije |
|
1.7 |
Podmorski kabel Korzika (FR) – Italija |
|
1.8 |
Povezava celinski del Italije – Sicilija (IT): podvojitev povezave Sorgente (IT) – Rizziconi (IT) |
|
1.9 |
Nove povezave na Balearih in Kanarskih otokih (ES) |
|
2. |
Razvoj elektroenergetskih povezav med državami članicami |
|
2.1 |
Daljnovod Moulaine (FR) – Aubange (BE) |
|
2.2 |
Daljnovod Avelin (FR) – Avelgem (BE) |
|
2.3 |
Medsebojna povezava med Nemčijo in Belgijo |
|
2.4 |
Daljnovod Vigy (FR) – Marlenheim (FR) |
|
2.5 |
Daljnovod Vigy (FR) – Uchtelfangen (DE) |
|
2.6 |
Fazni transformator La Praz (FR) |
|
2.7 |
Nadaljnje povečanje zmogljivosti preko obstoječe medsebojne povezave med Francijo in Italijo |
|
2.8 |
Nova medsebojna povezava med Francijo in Italijo |
|
2.9 |
Nova medsebojna transpirenejska povezava med Francijo in Španijo |
|
2.10 |
Povezava preko vzhodnih Pirenejev med Francijo in Španijo |
|
2.11 |
Povezave med severno Portugalsko in severovzhodno Španijo |
|
2.12 |
Daljnovod Sines (PT) – Alqueva (PT) – Balboa (ES) |
|
2.13 |
Povezave med severno Portugalsko in jugozahodno Španijo |
|
2.14 |
Daljnovod Valdigem (PT) – Douro Internacional (PT) – Aldeadávila (ES) in naprave Douro Internacional |
|
2.15 |
Nove povezave severno od Botnijskega zaliva in s podmorskim kablom Fennoscan med Finsko in Švedsko |
|
2.16 |
Daljnovod Lienz (AT) – Cordignano (IT) |
|
2.17 |
Medsebojna povezava Somplago (IT) – Wuermlach (AT) |
|
2.18 |
Medsebojna povezava Avstrija – Italija (Thaur-Brixen) skozi železniški predor Brenner |
|
2.19 |
Povezava med Irsko in Severno Irsko |
|
2.20 |
Daljnovod St Peter (AT) – Isar (DE) |
|
2.21 |
Podmorski kabel med jugovzhodno Anglijo in osrednjo Nizozemsko |
|
2.22 |
Okrepitev povezav med Dansko in Nemčijo, t.j. daljnovod Kassø – Hamburg |
|
2.23 |
Okrepitev povezav med Dansko in Švedsko |
|
2.24 |
Nova povezava med Slovenijo in Madžarsko: Cirkovce (SI) – Heviz (HU) |
|
2.25 |
Sajoivanka (HU) – Rimavská Sobota (SK) |
|
2.26 |
Moldavija – Sajoivanka (HU) |
|
2.27 |
Stupava (SK) – Dunaj jugovzhod (AT) |
|
2.28 |
Daljnovod Poljska – Nemčija: (Neuenhagen (DE) – Vierraden (DE) – Krajnik (PL)) |
|
2.29 |
Daljnovod Poljska – Litva (Elk -Alytus) |
|
2.30 |
Podmorski kabel med Finsko in Estonijo |
|
2.31 |
Vzpostavitev sistemov prilagodljivega prenosa dvosmernega toka med Italijo in Slovenijo |
|
2.32 |
Nova povezava med UCTE in CENTREL sistemi |
|
2.33 |
Dürnrohr (AT) – Slavětice (CZ) |
|
2.34 |
Podvodna električna povezava med Malto (MT) in Sicilijo (IT) |
|
2.35 |
Nove medsebojne povezave med Italijo in Slovenijo |
|
2.36 |
Daljnovod Udine Ovest (IT) – Okroglo (SI) |
|
3. |
Razvoj elektroenergetskih povezav znotraj držav članic |
|
3.1 |
Povezave na osi vzhod-zahod Danske: povezava med danskim zahodnim (UCTE) in vzhodnim (NORDEL) omrežjem. |
|
3.2 |
Povezava na osi sever-jug Danske |
|
3.3 |
Nove povezave v severni Franciji |
|
3.4 |
Nove povezave v jugozahodni Franciji |
|
3.5 |
Daljnovod Trino Vercellese (IT) – Lacchiarelle (IT) |
|
3.6 |
Daljnovod Turbigo (IT) – Rho – Bovisio (IT) |
|
3.7 |
Daljnovod Voghera (IT) – La Casella (IT) |
|
3.8 |
Daljnovod S. Fiorano (IT) – Nave (IT) – Gorlago (IT) |
|
3.9 |
Daljnovod Benetke Sever (IT) – Cordignano (IT) |
|
3.10 |
Daljnovod Sredipolja (IT) – Videm Zahod (IT) |
|
3.11 |
Nove povezave na osi vzhod-zahod Italije |
|
3.12 |
Daljnovod Tavarnuzze (IT) – Casellina (IT) |
|
3.13 |
Daljnovod Tavarnuzze (IT) – S. Barbara (IT) |
|
3.14 |
Daljnovod Rizziconi (IT) – Feroleto (IT) – Laino (IT) |
|
3.15 |
Nove povezave na osi sever-jug Italije |
|
3.16 |
Spremembe na omrežjih zaradi olajšanja priključitve obnovljivih virov energije v Italiji |
|
3.17 |
Nove povezave za energijo vetra v Italiji |
|
3.18 |
Nove povezave na severni osi Španije |
|
3.19 |
Nove povezave na sredozemski osi Španije |
|
3.20 |
Nove povezave na osi Galicija (ES) – Centro (ES) |
|
3.21 |
Nove povezave na osi Centro (ES) – Aragón (ES) |
|
3.22 |
Nove povezave na osi Aragón (ES) – Levante (ES) |
|
3.23 |
Nove povezave na osi Španija jug-center (ES) |
|
3.24 |
Nove povezave na osi Španija jug-center (ES) |
|
3.25 |
Nove povezave v Andaluziji (ES) |
|
3.26 |
Daljnovod Pedralva (PT) – Riba d'Ave (PT) in naprave Pedralva |
|
3.27 |
Daljnovod Recarei (PT) – Valdigem (PT) |
|
3.28 |
Daljnovod Picote (PT) – Pocinho (PT) line (nadgradnja) |
|
3.29 |
Sprememba obstoječega daljnovoda Pego (PT) – Cedillo (ES)/Falagueira (PT) in naprave Falagueira |
|
3.30 |
Daljnovod Pego (PT) – Batalha (PT) in naprave Batalha |
|
3.31 |
Daljnovod Sines (PT) – Ferreira do Alentejo (PT) I (nadgradnja) |
|
3.32 |
Nove povezave za energijo vetra na Portugalskem |
|
3.33 |
Daljnovoda Pereiros (PT) – Zêzere (PT) – Santarém (PT) in naprave Zêzere |
|
3.34 |
Daljnovoda Batalha (PT) – Rio Maior (PT) I in II (nadgradnje) |
|
3.35 |
Daljnovod Carrapatelo (PT) – Mourisca (PT) (nadgradnja) |
|
3.36 |
Daljnovod Valdigem (PT) – Viseu (PT) – Anadia (PT) |
|
3.37 |
Odmik od obstoječega daljnovoda Rio Maior (PT) – Palmela (PT) k Ribateju (PT) in naprave Ribatejo |
|
3.38 |
Razdelilno-transformatorske postaje Solun (EL), Lamia (EL) in Patras (EL) ter povezovalni daljnovodi |
|
3.39 |
Povezave regij Evija (EL), Lakonija (EL) in Trakija (EL) |
|
3.40 |
Okrepitev obstoječih povezav obrobnih regij na celinskem delu Grčije |
|
3.41 |
Daljnovod Tynagh (IE) – Cashla (IE) |
|
3.42 |
Daljnovod Flagford (IE) – East Sligo (IE) |
|
3.43 |
Povezave v severovzhodnem in zahodnem delu Španije, zlasti priključitev vetrnih elektrarn na omrežje |
|
3.44 |
Povezave v Baskiji (ES), Aragonu (ES) in Navari (ES) |
|
3.45 |
Povezave v Galiciji ( ES ) |
|
3.46 |
Povezave v osrednji Švedski |
|
3.47 |
Povezave v južni Švedski |
|
3.48 |
Daljnovod Hamburg (DE) – regija Schwerin (DE) |
|
3.49 |
Daljnovod regija Halle/Saale (DE) – regija Schwerin (DE) |
|
3.50 |
Nove povezave z napravami za energijo vetra v Nemčiji |
|
3.51 |
Okrepitev omrežja 380 kV v Nemčiji za povezavo z napravami za energijo vetra na morju |
|
3.52 |
Povezave na Severnem Irskem v zvezi z medsebojnimi povezavami z Republiko Irsko |
|
3.53 |
Povezave na severozahodu Združenega kraljestva |
|
3.54 |
Povezave na Škotskem in v Angliji s ciljem večje uporabe obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije |
|
3.55 |
Nove povezave z napravami za energijo vetra na morju v Belgiji vključno z okrepitvijo omrežja 380 kV |
|
3.56 |
Razdelilno-transformatorska postaja Borssele (NL) |
|
3.57 |
Postavitev naprav za kompenzacijo jalove moči (NL) |
|
3.58 |
Vzpostavitev faznih transformatorjev in/ali kondenzatorjev v Belgiji |
|
3.59 |
Okrepitev omrežja 380 kV v Belgiji, za povečanje zmogljivosti uvoza |
|
3.60 |
Daljnovod St. Peter (AT) – Tauern (AT) |
|
3.61 |
Daljnovod Süd-Burgenland (AT) – Kainachtal (AT) |
|
3.62 |
Dunowo (PL) – Zydowo (PL) – Krzewina (PL) – Plewiska (PL) |
|
3.63 |
Patnow (PL) – Grudziadz (PL) |
|
3.64 |
Ostrow (PL) – Plewiska (PL) |
|
3.65 |
Ostrow (PL) – Trebaczew (Rogowiec)(PL) |
|
3.66 |
Plewiska (PL) – Patnow (PL) |
|
3.67 |
Tarnow (PL) – Krosno (PL) |
|
3.68 |
Elk (PL) – Olsztyn Matki (PL) |
|
3.69 |
Elk (PL) – Narew (PL) |
|
3.70 |
Mikulowa (PL) – Swiebodzice – Dobrzen (Groszowice) (PL) |
|
3.71 |
Patnow (PL) – Sochaczew (PL) – Varsovie (PL) |
|
3.72 |
Krško (SI) – Beričevo (SI) |
|
3.73 |
Krepitev sistema prenosa v Sloveniji z 220 kV na 400 kV |
|
3.74 |
Medzibrod (SK) – Liptovská Mara (SK) |
|
3.75 |
Lemešany (SK) – Moldava (SK) |
|
3.76 |
Lemešany (SK) – Veľké Kapušany (SK) |
|
3.77 |
Gabčíkovo (SK) – Veľký Ďur (SK) |
|
3.78 |
Povezave na severu Švedske |
|
3.79 |
Prenos oskrbe Saaremaa (ET) na 110 kV |
|
3.80 |
Izboljšanje oskrbe z energijo v Tartu (ET) |
|
3.81 |
Obnova razdelilno-transformatorske postaje Eesti (300 kV) |
|
3.82 |
Obnova transformatorskih postaj Kiisa (ET), Püssi (ET) in Viljandi (ET) (110 kV) |
|
3.83 |
Nošovice (CZ) – Prosenice (CZ) : obnova enosmernega daljnovoda (400 kV) ven dvosmerni daljnovod 400 kV |
|
3.84 |
Krasíkov (CZ) – Horni Životice (CZ): nov enosmerni daljnovod 400 kV |
|
3.85 |
Nove povezave z napravami za energijo vetra na Malti (MT) |
|
4. |
Razvoj elektroenergetskih povezav z državami nečlanicami |
|
4.1 |
Nova medsebojna povezava Italija – Švica |
|
4.2 |
Daljnovod Philippi (EL) – Maritsa 3 (Bolgarija) |
|
4.3 |
Daljnovod Amintaio (EL) – Bitola (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) |
|
4.4 |
Daljnovod Kardia (EL) – Elbasan (Albanija) |
|
4.5 |
Daljnovod Elbasan (Albania) – Podgorica (Srbija in Črna gora) |
|
4.6 |
Razdelilno-transformatorska postaja Mostar (Bosna in Hercegovina) in povezovalni daljnovodi |
|
4.7 |
Razdelilno-transformatorska postaja Ernestinovo (Hrvaška) in povezovalni daljnovodi |
|
4.8 |
Nove povezave med Grčijo in Albanijo, Bolgarijo ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo |
|
4.9 |
Daljnovod Philippi (EL) – Hamidabad (TR) |
|
4.10 |
Podmorski kabel med severovzhodno/vzhodno Anglijo in južno Norveško |
|
4.11 |
Povezava Eemshaven (NL) – Feda (Norveška) |
|
4.12 |
Podmorski kabel med južno Španijo in Marokom (okrepitev obstoječe povezave) |
|
4.13 |
Povezave za Baltski elektroenergetski obroč: Nemčija – Poljska – Rusija – Estonija – Latvija – Litva – Švedska – Finska – Danska – Belorusija |
|
4.14 |
Povezave južna Finska – Rusija |
|
4.15 |
Nove povezave med severno Švedsko in severno Norveško |
|
4.16 |
Nove povezave med srednjo Švedsko in srednjo Norveško |
|
4.17 |
Daljnovod Borgvik (SE) – Hoesle (Norveška) – regija Oslo (Norveška) |
|
4.18 |
Nove povezave med interkonekcijo UCTE/CENTREL in balkanskimi državami |
|
4.19 |
Povezave in vmesnik med razširjeno interkonekcijo UCTE in Belorusijo, Rusijo in Ukrajino, vključno s premestitvijo visokonapetostnih enosmernih pretvorniških postaj, ki so predhodno obratovale med Avstrijo in Madžarsko, Avstrijo in Češko republiko, in Nemčijo ter Češko republiko |
|
4.20 |
Povezave v Črnomorskem elektroenergetskem obroču: Rusija – Ukrajina – Romunija – Bolgarija – Turčija – Gruzija |
|
4.21 |
Nove povezave na območju Črnega morja s ciljem, da se zagotovi medsebojno delovanje razširjene interkonekcije UCTE in omrežij v zadevnih državah |
|
4.22 |
Nove povezave v sredozemskem elektroenergetskem obroču: Francija – Španija – Maroko – Alžirija – Tunizija – Libija – Egipt – države Bližnjega vzhoda – Turčija – Grčija – Italija |
|
4.23 |
Podmorski kabel med južno Španijo in severozahodno Alžirijo |
|
4.24 |
Podmorski kabel med Italijo in Severno Afriko (Alžirija, Tunizija, Libija) |
|
4.25 |
Elektroenergetska povezava med Tunizijo in Italijo |
|
4.26 |
Nove povezave na območju/v regiji Barentsovega morja |
|
4.27 |
Okrepitev povezav med Dansko in Norveško |
|
4.28 |
Obermoorweiler (DE) – Meiningen (AT) – Bonaduz (CH): novo povečanje zmogljivosti |
|
4.29 |
Bekescsaba (HU) – Oradea (RO) |
|
4.30 |
Pécs (HU) – Sombor (YU) |
|
4.31 |
Pécs (HU) – Ernestinovo (HR) |
|
4.32 |
Frontière Veľké Kapušany (SK) – Ukrajina |
|
4.33 |
Andrall (ES) – Encamp (AND) – povečanje zmogljivosti na 220 Kv |
|
4.34 |
Španija – Andora – Francija: okrepitev povezav |
|
5. |
Ukrepanje za izboljšanje delovanja medsebojno povezanih elektroenergetskih omrežij v okviru notranjega trga |
(Specifikacije še niso opredeljene)
PLINOVODNA OMREŽJA
|
6. |
Uvedba zemeljskega plina v nove regije |
|
6.1 |
Razvoj plinovodnih omrežij od Belfasta proti severozahodni regiji Severne Irske (UK) in po potrebi do zahodne obale Irske |
|
6.2 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Santa Cruz de Tenerife, Kanarski otoki (ES) |
|
6.3 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Las Palmas de Gran Canaria (ES) |
|
6.4 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Madeiri (PT) |
|
6.5 |
Razvoj plinovodnih omrežij na Švedskem |
|
6.6 |
Povezava med Balearskimi otoki (ES) in celinskim delom Španije |
|
6.7 |
Visokotlačni odcepni plinovod do Trakije (EL) |
|
6.8 |
Visokotlačni odcepni plinovod do Korinta (EL) |
|
6.9 |
Visokotlačni odcepni plinovod do severozahodne Grčije (EL) |
|
6.10 |
Povezava otokov Lolland (DK) in Falster (DK) |
|
6.11 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Cipru, Energetski center Vasilikos |
|
6.12 |
Povezava med napravami terminala za utekočinjeni zemeljski plin pri Vasilikosu (CY) in elektrarno pri Moni (CY) |
|
6.13 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Kreta (EL) |
|
6.14 |
Visokotlačni odcepni plinovod do Patrasa (EL) |
|
6.15 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Malti |
|
7. |
Razvoj plinskih povezav za zadovoljitev potreb notranjega trga ali krepitev zanesljivosti oskrbe, vključno priključitev ločenih plinovodnih omrežij |
|
7.1 |
Dodatni povezovalni plinovod med Irsko in Škotsko |
|
7.2 |
Medsebojna povezava sever-jug, vključno plinovod Dublin – Belfast |
|
7.3 |
Kompresorska postaja na plinovodu Lacq (FR) – Calahorra (ES) |
|
7.4 |
Plinovod Lussagnet (FR) – Bilbao (ES) |
|
7.5 |
Plinovod Perpignan (FR) – Barcelona (ES) |
|
7.6 |
Povečanje transportne zmogljivosti plinovodov, ki oskrbujejo Portugalsko preko južne Španije in Galicije ter Asturijo preko Portugalske |
|
7.7 |
Plinovod Puchkirchen (AT) – Burghausen (DE) |
|
7.8 |
Plinovod Andorf (AT) – Simbach (DE) |
|
7.9 |
Plinovod Wiener Neustadt (AT) – Sopron (HU) |
|
7.10 |
Plinovod Bad Leonfelden (DE) – Linz (AT) |
|
7.11 |
Plinovod severozahodna Grčija – Elbasan (Albanija) |
|
7.12 |
Povezovalni plinovod Grčija – Italija |
|
7.13 |
Kompresorska postaja na glavnem plinovodu v Grčiji |
|
7.14 |
Povezava med omrežjema Avstrije in Češke republike |
|
7.15 |
Transportni koridor za plin v jugovzhodni Evropi čez Grčijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo in Črno goro, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo |
|
7.16 |
Transportni koridor za plin med Avstrijo in Turčijo preko Madžarske, Romunije in Bolgarije |
|
7.17 |
Povezovalni plinovodi med Združenim kraljestvom, Nizozemsko in Nemčijo, ki povezujejo glavne vire in trge severozahodne Evrope |
|
7.18 |
Povezava med severovzhodno Nemčijo (območje Berlina) in severozahodno Poljsko (območje Szczecina) z odcepnim plinovodom Schmölln-Lubmin (DE, območje Greifswald) |
|
7.19 |
Plinovod Cieszyn (PL) – Ostrava (CZ ) |
|
7.20 |
Görlitz (DE) – Zgorzelec (PL): povečanje in medsebojna povezava omrežij zemeljskega plina |
|
7.21 |
Povečanje Bernau (DE) – Szczecin (PL) |
|
7.22 |
Povezava med napravami v Severnem morju ali med napravami na morju Danske in napravami na kopnem v Združenem Kraljestvu |
|
7.23 |
Okrepitev transportne zmogljivosti med Francijo in Italijo |
|
7.24 |
Baltski povezovalni plinovod med Dansko – Nemčijo – Švedsko |
|
7.25 |
Transformatorska postaja Winksele (BE) na osi sever-jug |
|
7.26 |
Okrepitev zmogljivosti med Zeebrugge (BE) in Eynatten (BE) |
|
7.27 |
Okrepitev zmogljivosti vzdolž osi sever-zahod: Zelzate (BE) – Zeebrugge (BE) |
|
7.28 |
Izgradnja plinovoda med Dansko in Nizozemsko in med obstoječimi proizvodnimi napravami v Severnem morju. |
|
8. |
Razvoj zmogljivosti za sprejemanje utekočinjenega zemeljskega plina ter za skladiščenje zemeljskega plina |
|
8.1 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin pri Le Verdon-sur-mer (FR, nov terminal) in plinovod do skladišča Lussagnet (FR) |
|
8.2 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin pri Fos-sur-mer (FR) |
|
8.3 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin pri Huelvi (ES), povečanje obstoječega terminala |
|
8.4 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin pri Cartageni (ES), povečanje obstoječega terminala |
|
8.5 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin pri Galiciji (ES), nov terminal |
|
8.6 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin pri Bilbao (ES), nov terminal |
|
8.7 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v regiji Valencija (ES), nov terminal |
|
8.8 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Barceloni (ES), povečanje obstoječega terminala |
|
8.9 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Sinesu (PT), nov terminal |
|
8.10 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin pri Revithoussi (EL), povečanje obstoječega terminala |
|
8.11 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na obali severnega Jadranskega morja (IT) |
|
8.12 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v priobalnem pasu severnega Jadranskega morja (IT) |
|
8.13 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na obali južnega Jadranskega morja (IT) |
|
8.14 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na obali Jonskega morja (IT) |
|
8.15 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na obali Tirenskega morja (IT) |
|
8.16 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na ligurski obali (IT) |
|
8.17 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin pri Zeebrugge (BE, 2. faza povečanj zmogljivosti ) |
|
8.18 |
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Grain, Kent (UK) |
|
8.19 |
Izgradnja drugega terminala za tekoči zemeljski plin v celinskem delu Grčije |
|
8.20 |
Razvoj podzemnih skladišč za plin na Irskem |
|
8.21 |
Skladišče pri južni Kavali (EL), sprememba namembnosti izčrpanega plinskega polja na morju |
|
8.22 |
Skladišče pri Lussagnetu (FR, razširitev obstoječe lokacije) |
|
8.23 |
Skladišče pri Pecoradi (FR, sprememba namembnosti izčrpanega naftnega polja) |
|
8.24 |
Skladišče v regiji Alzacije (FR, razvoj solnih votlin) |
|
8.25 |
Skladišče v regiji Center (FR, razvoj skladišča z vodno ravnijo) |
|
8.26 |
Skladišče na osi sever-jug Španije (nove lokacije) v Kantabriji, Aragonu, Kastiliji in Leónu, Kastiliji – La Manchi in Andaluziji |
|
8.27 |
Skladišče na sredozemski osi Španije (nove lokacije) v Kataloniji, Valenciji in Murciji |
|
8.28 |
Skladišče v Carriçu (PT, nova lokacija) |
|
8.29 |
Skladišče pri Loenhoutu (BE, razširitev obstoječe lokacije) |
|
8.30 |
Skladišče pri Stenlille (DK) in Lille Torupu (DK, razširitev obstoječe lokacije) |
|
8.31 |
Skladišče v Tønderu (DK, nova lokacija) |
|
8.32 |
Skladišče pri Puchkirchnu (AT, razširitev obstoječe lokacije) vključno s plinovodom do sistema Penta West pri Andorfu (AT) |
|
8.33 |
Skladišče v Baumgartnu (AT, nova lokacija) |
|
8.34 |
Skladišče pri Haidachu (AT, nova lokacija), vključno s plinovodom do evropskega plinovodnega omrežja |
|
8.35 |
Razvoj podzemnih skladišč za plin na Irskem |
|
8.36 |
Skladišče pri Wierzchowicah (PL): povečanje lokacije |
|
8.37 |
Skladišče pri Kossakowu (PL), razvoj podzemnega skladišča |
|
8.38 |
Plinovod Malta (MT) – Sicilija (IT) |
|
8.39 |
Skladišče v Litvi (nova lokacija) |
|
9. |
Razvoj transportnih zmogljivosti za plin (plinovodi za oskrbo s plinom) |
|
9.1 |
Vzpostavitev in razvoj povezav nordijskega plinovodnega omrežja: Norveška – Danska – Nemčija – Švedska – Finska – Rusija – baltske države – Poljska |
|
9.2 |
Srednjenordijski plinovod: Norveška, Švedska, Finska |
|
9.3 |
Severnordijski plinovod: Rusija, Baltsko morje, Nemčija |
|
9.4 |
Plinovod iz Rusije v Nemčijo preko Latvije, Litve in Poljske, vključno z razvijanjem podzemnih skladišč za plin v Latviji (projekt „Amber“) |
|
9.5 |
Plinovod Finska – Estonija |
|
9.6 |
Novi plinovodi iz Alžirije v Španijo in Francijo in z njimi povezano povečanje zmogljivosti notranjih omrežij v teh državah |
|
9.7 |
Povečanje transportne zmogljivosti plinovoda Alžirija – Maroko – Španija (do Kordove) |
|
9.8 |
Plinovod Kordova (ES) – Ciudad Real (ES) |
|
9.9 |
Plinovod Ciudad Real (ES) – Madrid (ES) |
|
9.10 |
Plinovod Ciudad Real (ES) – sredozemska obala (ES) |
|
9.11 |
Odcepni plinovodi v Kastiliji (ES) – La Mancha (ES) |
|
9.12 |
Podaljški proti severozahodu Španije |
|
9.13 |
Podmorski plinovod Alžirija – Španija in plinovodi za povezavo do Francije |
|
9.14 |
Povečanje transportne zmogljivosti od ruskih virov do Evropske unije preko Ukrajine, Slovaške in Češke republike |
|
9.15 |
Povečanje transportne zmogljivosti od ruskih virov do Evropske unije preko Belorusije in Poljske |
|
9.16 |
Plinovod za prevoz zemeljskega plina Yamal-Evropa II |
|
9.17 |
Plinovod Yagal Sud (med plinovodom STEGAL in trikotnikom DE , FR, CH) |
|
9.18 |
Plinovod SUDAL Vzhod (med plinovodom MIDAL blizu Heppenheima in povezavo Burghausna s plinovodom PENTA v Avstriji) |
|
9.19 |
Povečanje prevozne zmogljivosti plinovoda STEGAL za dodatni prevoz plina od meje med Češko in Nemčijo ter mejo med Poljsko in Nemčijo preko Nemčijo proti drugim državam članicam |
|
9.20 |
Plinovodi od libijskih virov do Italije |
|
9.21 |
Plinovod od virov v državah Kaspijskega morja do Evropske unije |
|
9.22 |
Plinovod Grčija – Turčija |
|
9.23 |
Povečanje transportne zmogljivosti od ruskih virov do Grčije in drugih balkanskih držav preko Ukrajine, Moldavije, Romunije in Bolgarije |
|
9.24 |
Plinovod St. Zagora (BG) – Ihtiman (BG) |
|
9.25 |
Transjadranski plinovod – plinovod za prevoz zemeljskega plina, uvoženega iz območja Kaspijskega morja, Rusije in Srednjega vzhoda, med Italijo in energetskimi trgi v Jugovzhodni Evropi |
|
9.26 |
Povezovalni plinovodi med nemškimi, češkimi, avstrijskimi in italijanskimi plinovodnimi omrežji |
|
9.27 |
Plinovod od ruskih virov do Italije preko Ukrajine, Slovaške, Madžarske in Slovenije |
|
9.28 |
Povečanje transportne zmogljivosti plinovoda TENP, ki poteka od Nizozemske skozi Nemčijo do Italije |
|
9.29 |
Plinovod Taisnieres (FR) – Oltingue (CH) |
|
9.30 |
Plinovod od Danske do Poljske, po možnosti preko Švedske |
|
9.31 |
Plinovod Nybro (DK) – Dragør (DK), vključno povezovalni plinovod do skladišča pri Stenlillu (DK) |
|
9.32 |
Plinovodno omrežje od virov Barentsovega morja do Evropske unije preko Švedske in Finske |
|
9.33 |
Plinovod od plinskega polja Corrib (IE, na morju) |
|
9.34 |
Plinovod od alžirskih virov do Italije preko Sardinije z odcepnim plinovodom do Korzike |
|
9.35 |
Plinovodno omrežje od virov na Srednjem vzhodu do Evropske unije |
|
9.36 |
Plinovod od Norveške do Združenega kraljestva |
|
9.37 |
Povezava Pécs (HU) – Hrvaška |
|
9.38 |
Povezava Szeged (HU) – Oradea (RO) |
|
9.39 |
Povezava Vecses (HU) – Slovaška |
|
9.40 |
Povečanje zmogljivosti med Beregdarocom (HU) in Ukrajino |
|
10. |
Ukrepi za izboljšanje delovanja medsebojno povezanih elektroenergetskih omrežij v okviru notranjega trga |
(Specifikacije še niso opredeljene)
P6_TA(2005)0212
Učinkovita končna raba energije ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinkoviti končni rabi energije in energetskih storitvah (KOM(2003)0739 — C5-0642/2003 — 2003/0300(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2003)0739) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija poslala predlog Parlamentu (C5-0642/2003), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A6-0130/2005), |
|
1. |
potrjuje predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj posreduje stališče Parlamenta Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2003)0300
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. junija 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o učinkoviti končni rabi energije in storitvah za energetsko učinkovitost
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V Evropski skupnosti obstaja potreba po povečanju učinkovite končne rabe energije in upravljanju povpraševanja po energiji ter po spodbujanju pridobivanja obnovljivih virov energije , ker je kratkoročno do srednjeročno gledano sorazmerno malo manevrskega prostora za drugačno vplivanje na pogoje oskrbe z energijo in distribucije energije z vzpostavitvijo novih zmogljivosti ali z izboljšanjem prenosa in distribucije (4). Direktiva torej prispeva k večji zanesljivosti oskrbe. |
|
(2) |
Izboljšana učinkovitost končne rabe energije bo doprinesla tudi k ublažitvi emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov. Količina emisij stalno narašča, zato je vedno težje doseči obveznosti iz Kjotskega protokola. Človeško delovanje v energetskem sektorju predstavlja več kot 78 % emisije toplogrednih plinov Skupnosti. Šesti okoljski akcijski program predvideva, da so potrebna nadaljnja zmanjšanja za doseganje dolgoročnih ciljev Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki zadevajo stabilizacijo koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. |
|
(3) |
Da se doseže splošni cilj preprečevanja nevarnih podnebnih sprememb z ohranjanjem povprečne globalne temperature pod vrhom 2 °C nad predindustrijsko stopnjo, se morajo izvajati konkretne politike in ukrepi. |
|
(4) |
Izboljšana energetska učinkovitost bo omogočila izkoriščanje stroškovno učinkovitih varčevalnih možnosti na gospodaren način. Ukrepi za energetsko učinkovitost in služba za upravljanje s tržnim povpraševanjem bi lahko te prihranke energije unovčila in tako pripomogla k zmanjšanju odvisnosti Evrope od uvoza energije. Usklajevanje več energetsko učinkovitih tehnologij bi tudi spodbudilo evropsko inovativnost in konkurenčnost, kakor je poudarjeno v poročilu visoke skupine pod predsedstvom Wima Koka o lizbonski strategiji. |
|
(5) |
Predlagani cilji za prihranke energije ne vodijo samodejno do manjše porabe energije v posamezni državi članici ali na ravni EU in zato se z njimi ne dosežejo samodejno splošni cilji preprečevanja nevarnih podnebnih sprememb. |
|
(6) |
V sporočilu Komisije o prvi fazi Evropskega programa o podnebnih spremembah (ECCP) je bila navedena Direktiva o upravljanju povpraševanja po energiji kot eden izmed ključnih ukrepov za klimatske spremembe, ki ga je treba sprejeti na ravni Skupnosti. |
|
(7) |
Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (5) ter Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (6) predvidevata možnost uporabe učinkovite rabe energije in upravljanja s povpraševanjem kot alternativo novemu dobavljanju ter za okoljsko zaščito. Tako bi se oblastem držav članic dovolilo, da bi med drugim razpisale ponudbe za nove zmogljivosti ali da bi se odločile za energetsko učinkovitost ter ukrepe pri povpraševanju, vključno s sistemi „belih potrdil“. |
|
(8) |
Ta direktiva ne posega v člen 3 Direktive 2003/54/ES, ki zahteva od držav članic zagotovilo, da stranke v gospodinjstvu ter, kjer se to zdi državam članicam primerno, tudi mala podjetja uživajo univerzalne storitve, kot so pravica do dobave električne energije določene kakovosti znotraj ozemlja po razumnih, enostavno in jasno primerljivih ter preglednih cenah. |
|
(9) |
Liberalizacija maloprodajnih trgov za končne odjemalce električne energije, zemeljskega plina, premoga in lignita, ogrevanja in v nekaterih primerih celo daljinskega ogrevanja in hlajenja je skoraj izključno vodila k izboljšanju učinkovitosti in k znižanju cen pri ustvarjanju energije, njene transformacije in distribucije (7). Ta liberalizacija ni vodila k veliki konkurenci na podlagi izdelkov in storitev, ki bi lahko izboljšali učinkovitost na strani povpraševanja. |
|
(10) |
Cilj te direktive ni samo nadaljevanje spodbujanja storitev za energetsko učinkovitost na strani ponudbe, ampak tudi oblikovanje močnejših spodbud na strani povpraševanja. Javni sektor v posamezni državi članici zato mora biti vzgled v zvezi z naložbami, vzdrževanjem in drugimi izdatki za opremo, ki porablja energijo, storitve za energetsko učinkovitost in druge ukrepe za energetsko učinkovitost. |
|
(11) |
Svet je v svoji resoluciji z dne 7. decembra 1998 o energetski učinkovitosti v Evropski skupnosti (8) za Skupnost kot celoto potrdil cilje o izboljšanju energetske intenzivnosti končne porabe z dodatno odstotno točko na leto, vse do leta 2010. |
|
(12) |
Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. marca 2001 o akcijskem načrtu Komisije za izboljšanje rabe energije v Evropski skupnosti (9) potrdil svoje prejšnje mnenje, da so letna zmanjšanja pri energetski intenzivnosti okrog 2,5 % dosegljiva, in poudaril pomen energetske učinkovitosti za dosego lizbonskih ciljev. |
|
(13) |
Države članice bi zato morale določiti obvezne nacionalne cilje za spodbujanje učinkovite končne rabe energije in za zagotovitev nadaljnje rasti in vzdržljivosti trga za storitve za energetsko učinkovitost ter tako prispevati k izvajanju lizbonske strategije. Države članice bi morale sprejeti sporazume za sprejem ustreznih standardov za izboljšanje energetske učinkovitosti. |
|
(14) |
Izboljšana učinkovitost končne rabe energije se lahko doseže s povečanjem razpoložljivosti storitev za energetsko učinkovitost in povpraševanja po njih. |
|
(15) |
Sklepi Sveta z dne 5. decembra 2000 (10) opredeljujejo spodbujanje energetskih storitev s pomočjo razvijanja strategije Skupnosti kot prednostno področje delovanja pri izboljšanju energetske učinkovitosti. |
|
(16) |
Distributerji energije in maloprodajna podjetja za prodajo energije ter tudi drugi ponudniki storitev za energetsko učinkovitost lahko izboljšajo učinkovito rabo energije v Evropski skupnosti, če bodo tržili storitve za energetsko učinkovitost , ki vključujejo učinkovito rabo, na primer učinkovito toplotno zaščito, toplo sanitarno vodo, hlajenje, razsvetljavo in pogonsko silo vozil. Večanje dobička teh podjetij tako postane bolj povezano s prodajo storitev za energetsko učinkovitost čim več strankam, namesto da prodajajo kolikor je mogoče veliko energije vsaki stranki. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje vsem ponudnikom storitev za energetsko učinkovitost, bi morali strogo prepovedati subvencije med različnimi dejavnostmi dobaviteljev energije in prodajalci. Nacionalni zakonodajalci bi si morali prizadevati za preprečevanje izkrivljanja konkurence na tem področju. |
|
(17) |
Financiranje ponudbe in stroški povpraševanja imajo pomembno vlogo pri storitvah za energetsko učinkovitost. Pridobivanje sredstev za subvencioniranje izvajanja programov energetske učinkovitosti in drugih ukrepov za energetsko učinkovitost in za spodbujanje razvoja trga s storitvami za energetsko učinkovitost je torej pomemben nediskriminatorni začetni instrument financiranja za tak trg. |
|
(18) |
Storitve za energetsko učinkovitost , programi za energetsko učinkovitost in drugi ukrepi za energetsko učinkovitost, ki so bili uporabljeni za doseganje cilja varčevanja z energijo, se lahko podprejo in/ali izvedejo s pomočjo prostovoljnih sporazumov med interesnimi skupinami in neodvisnimi organi javnega sektorja, ki so jih imenovale države članice. |
|
(19) |
Pri opredeljevanju mehanizmov za prihranek energije na količino distribuirane in/ali prodane energije končnim odjemalcem bi bilo treba upoštevati večjo učinkovitost, ki je posledica široke uporabe tehnoloških inovacij, povezanih z elektronskim merjenjem. |
|
(20) |
S sprejetjem te direktive so vse vsebinske določbe Direktive Sveta 93/76/EGS z dne 13. septembra 1993 o omejevanju emisij ogljikovega dioksida z izboljšanjem energetske učinkovitosti (11) pokrite z drugo zakonodajo Skupnosti, zato bi se morala Direktiva 93/76/EGS razveljaviti. |
|
(21) |
Ker države članice same ne morejo v zadostni meri doseči ciljev za spodbujanje učinkovite končne rabe energije in razvijanje trga energije in se lahko te cilje bolje izpolni na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
|
(22) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12). |
|
(23) |
Ta direktiva je v skladu z določbami Direktive 2003/54/ES — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
Vsebina in področje uporabe
Člen 1
Namen
Namen te direktive je izboljšati stroškovno učinkovitost in učinkovitost končne rabe energije v državah članicah z:
|
— |
zagotavljanjem potrebnih ciljev, mehanizmov, spodbud ter institucionalnih, finančnih in pravnih okvirjev za odstranitev obstoječih tržnih ovir in nepopolnosti za učinkovito končno rabo energije; |
|
— |
razvijanjem trga za storitve za energetsko učinkovitost in za zagotavljanje programov za energetsko učinkovitost in drugih ukrepov za energetsko učinkovitost končnim uporabnikom. |
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta direktiva se uporablja za distribucijo in maloprodajo končnim odjemalcem energije.
2. Države članice lahko izvzamejo male distributerje ali maloprodajna podjetja iz področja uporabe te direktive.
3. Države članice lahko izvzamejo stavbe iz člena 4(3) Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb (13) iz področja uporabe te direktive, hkrati pa tudi objekte, na katere vplivata Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (14) in Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (15).
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
a) |
„energija“: energija v obliki elektrike , plina (vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom), daljinskega ogrevanja in hlajenja, kurilnega olja, premoga in lignita, pogonskih goriv za prevozna sredstva ter gozdnih in kmetijskih energetskih proizvodov in odpadkov in tistih, ki izvirajo iz skrbi za okolje; |
|
b) |
„energetska učinkovitost“: zmanjšanje porabe energije na podlagi tehnoloških in/ali gospodarskih sprememb in/ali spremembe obnašanja, zaradi katerih se ohrani isti standard ali se zagotovi višji standard oziroma udobje; |
|
c) |
„varčevanje z energijo“: vrednost, ki jo dobimo, če primerjamo porabo energije brez izvajanja določenega ukrepa (energetske učinkovitosti) s porabo energije ob izvajanju tega ukrepa, ob upoštevanju drugih zunanjih pogojev, ki vplivajo na porabo energije; |
|
d) |
„ukrepi za energetsko učinkovitost“: vse dejavnosti, na primer storitve za energetsko učinkovitost, programi za energetsko učinkovitost in mehanizmi ali podobne dejavnosti, ki jih sproži kateri koli tržni dejavnik, vključno z vladami in organi, in ki povzročijo preverljive in merljive izboljšave učinkovitosti končne rabe energije in zato tudi prihranke končne rabe energije med obdobjem merjenja; |
|
e) |
„storitev za energetsko učinkovitost“: energetska storitev, ki povzroči preverljive in merljive izboljšave učinkovitosti končne rabe energije in zato tudi prihranke končne rabe energije med obdobjem merjenja . Energetska storitev pomeni fizične usluge za končne uporabnike energije, ki izhajajo iz kombinacije energije in tehnologije, ki uporablja energijo, v nekaterih primerih tudi iz postopkov in vzdrževanja, ki je nujno za opravljanje storitev (primeri so notranja toplotna zaščita, razsvetljava, topla sanitarna voda, hlajenje, proizvodnja izdelkov itd.), ki izpolnjujejo zahteve kvalitetnega izvajanja in izboljšujejo energetsko učinkovitost ter so naročeni za določeno časovno obdobje in jih neposredno plačajo stranke ali zastopniki, ki od njih koristijo ugodnosti. Področje uporabe te direktive mora zajemati tudi dobavo posameznih komponent energetskih storitev, npr. energetsko svetovanje in namestitev opreme za varčevanje z energijo. Dobava takšnih posameznih komponent s strani tistih podjetij za distribucijo in maloprodajo energije, ki prodajajo motorna goriva, je osnova za upoštevanje obveznosti takšnih podjetij iz te direktive; |
|
(f) |
„programi za energetsko učinkovitost“: ukrepi (npr. energetski pregledi, popusti za energetsko učinkovito opremo in podatki ter drugi podobni ukrepi, navedeni v Prilogi III) za končne odjemalce energije in tržne zastopnike, namenjeni za lažje sprejemanje ukrepov za energetsko učinkovitost, ki jih navadno plačajo skupno in jih ponudijo nacionalne agencije, maloprodajna podjetja za prodajo energije, distributerji in drugi tržni udeleženci; |
|
(g) |
„mehanizmi za energetsko učinkovitost“: posebni ukrepi, na primer potrjevanje, regulirane tarife, davki, subvencijske sheme, skladi itd., ki jih sprejmejo vlade ali vladni organi za oblikovanje podpornega okvira ali spodbud za energetska podjetja, podjetja za storitve za energetsko učinkovitost , monterje ali druge udeležence na trgu za zagotavljanje storitev za energetsko učinkovitost in programov za energetsko učinkovitost, ki niso neposredno usmerjeni na končne odjemalce; |
|
(h) |
„končni odjemalec“: končni uporabnik v gospodinjstvu, kmetijskem, trgovskem, javnem, industrijskem sektorju (razen naprav, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, in industrijskih dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I k Direktivi 96/61/ES) in v transportnem sektorju (razen prevoznih sredstev v letalstvu in pomorskem prevozu); |
|
(i) |
„pogodba za financiranje s strani tretjih“: pogodbeni dogovor, v katerega je vključena tretja stranka – poleg dobavitelja energije in upravičenca do ukrepa za energetsko učinkovitost – ki zagotavlja ukrepe za energetsko učinkovitost, običajno zagotovi sredstva za naložbo in upravičencu zaračuna dajatev, ki je enaka delu prihranka energije, doseženega zaradi ukrepa za energetsko učinkovitost; |
|
(j) |
„pogodbe o energetski učinkovitosti“: pogodbena zaveza, ki pomeni jamstvo med trajanjem pogodbe , da se dogovorjena količina izboljšave energetske učinkovitosti kot posledice izvajanja storitev za energetsko učinkovitost dejansko doseže. To zavezo, ki jo prevzame podjetje, spremlja obveznost doseganja rezultata, ki zagotavlja storitev, ki se nudi (prikladnost, narava storitev itd.); |
|
(k) |
„finančni instrumenti za varčevanje z energijo“: pogodbe o financiranju s strani tretjih, pogodbe o energetski zmogljivosti, garancija varčevalnih pogodb, zunanje dobavljanje energije in druge pogodbe, ki se uporabljajo na trgu z storitvami za energetsko učinkovitost za zagotavljanje ravni varčevanja ter ravni in kakovosti izvajanja; |
|
(l) |
„distributer energije“ : fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za transport energije, kot je elektrika (srednja in nizka napetost), zemeljski plin in toplovodno ogrevanje, po omrežjih ali plinovodih ali energije, kot je kurilno olje, črni premog, rjavi premog in pogonsko gorivo za promet, po drugih transportnih in distribucijskih omrežjih, ki so namenjena za dobavljanje energetskih virov končnim uporabnikom; |
|
(m) |
„maloprodajno podjetje za prodajo energije“: maloprodajno podjetje za prodajo energije, fizična ali pravna oseba, ki prodaja končnemu gospodinjstvu, trgovskim in industrijskim odjemalcem, ki kupujejo energijo za svojo lastno uporabo; |
|
(n) |
„mali distributerji in maloprodajna podjetja za prodajo energije“: distributerji ali maloprodajni dobavitelji z letnim prometom, ki ne presega vrednosti 50 GWh odmerjene električne energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje, ali enake vrednosti dobavljenih kubičnih metrov ali ton drugih energetskih virov; |
|
(o) |
„podjetje za storitve za energetsko učinkovitost “ (ESCO): podjetje, ki izvaja storitve za energetsko učinkovitost , programe za energetsko učinkovitost in /ali druge ukrepe za energetsko učinkovitost v objektu uporabnika; |
|
(p) |
„energetski pregledi“: sistematični postopek za doseganje primernega znanja o obstoječem profilu porabe energije za gradbišče, industrijsko operacijo itd.; pregled identificira in oceni možnosti energetske stroškovne učinkovitosti ter poroča o ugotovitvah; |
|
(q) |
„bela potrdila“: potrdila, ki jih izdajo neodvisni certifikacijski organi in potrjujejo zahtevke tržnih udeležencev za varčevanje z energijo, kot posledica ukrepov za učinkovito končno rabo energije; |
|
r) |
„javni sektor“: vsi organi javne uprave v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES (16) in člena 2(1) Direktive 2004/17/ES (17) ter storitve, ki jih izvajajo, kakor tudi storitve splošnega gospodarskega interesa; |
|
s) |
„pogodbe o uspešnosti prihrankov energije“: pogodbe, po katerih podjetja za storitve za energetsko učinkovitost posodobijo in preuredijo obstoječe javne objekte/naprave, pri čemer ne uporabijo predvidenih javnih sredstev. Podjetja so odgovorna za zagotovitev finančnih sredstev in posodobitev projekta, stroški pa se jim povrnejo v več letih na podlagi zajamčenih prihrankov, ki so posledica posodobitev; |
|
t) |
„javno-zasebna partnerstva“: oblika sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, katerega cilj je učinkovito izvajanje nalog, določenih v tej direktivi, ki jih običajno izvaja javni sektor. Možni pogodbeni partnerji javnih organov oblasti so lahko zasebne organizacije, ki delujejo v energetiki, če dobavljajo energijo ali opravljajo druge storitve za energetsko učinkovitost. |
POGLAVJE II
Cilji varčevanja z energijo
Člen 4
Splošni cilj
1. Države članice določijo obvezne cilje za splošen letni prihranek energije na podlagi storitev za energetsko učinkovitost , programov energetske učinkovitosti in drugih ukrepov za energetsko učinkovitost, kakor so navedeni v Prilogi III, in jih uveljavijo.
2. Cilji so sestavljeni iz količine prihranjene energije, ki je od izvajanja Direktive v prvih treh letih enaka najmanj 3 % količine energije, v nadaljnjih treh letih najmanj 4 % in v naslednjih treh letih najmanj 4,5 % količine energije , distribuirane in/ali prodane končnim uporabnikom, kakor je izračunano v skladu s Prilogo I. Stroški za sprejem ukrepov, s katerimi bi dosegli te cilje , ne smejo presegati njihovih prednosti.
3. Vsaka država članica oblikuje programe in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti.
4. Prvi prihranki pri distribuciji in/ali prodaji na drobno končnim uporabnikom v skladu z določenimi cilji bodo razvidni v prvem koledarskem letu po letu, v katerem se ta direktiva začne izvajati po nacionalnem pravu. Prihranki naraščajo sorazmerno z nabiranjem ciljev, določenih za naslednje leto, do vključno leta 2015 .
5. Poraba energije v izhodiščnem letu in drugi pogoji, na primer upoštevanje učinkov ukrepov, ki so se izvajali v prejšnjih letih, se izračunajo v skladu z metodologijo iz Priloge I in prihranki, izmerjenimi in preverjenimi v skladu s smernicami iz Priloge IV. Za primerjavo in pretvorbo v primerljivo enoto se uporabljajo pretvorbeni količniki iz Priloge II.
6. Če poročanje v skladu s členom 19(2) kaže, da ukrepi, ki jih izvaja država članica, ne vodijo do povečanja energetske učinkovitosti, določene v skladu z odstavkom 2, se od zadevnih držav članic zahteva izvajanje dodatnih ukrepov za dosego cilja.
7. Države članice zagotovijo imenovanje enega ali več novih ali obstoječih neodvisnih javnih organov ali agencij, ki skrbijo za celoten nadzor in so odgovorni za nadzor okvira za doseganje ciljev iz odstavka 2 in za preverjanje prihranka storitev za energetsko učinkovitost , programov in drugih ukrepov za energetsko učinkovitost, vključno z obstoječimi nacionalnimi ukrepi za energetsko učinkovitost, ter za poročanje o rezultatih.
Deli teh nalog se lahko prenesejo na zasebne organe.
8. Najmanj dve leti pred potekom obdobja, med katerim se uporabljajo cilji, navedeni v odstavku 2, Komisija poda predlog, v katerem določi nove obvezne cilje za energetsko učinkovitost, ki začnejo veljati na koncu tega obdobja.
9. Po prvem pregledu in poročanju o teh ciljih bo Komisija preverila, ali je primerno predlagati, da bi Direktiva še naprej razvijala tržni pristop k energetski učinkovitosti s pomočjo „belih potrdil“.
10. Komisija lahko v enem letu od začetka veljavnosti te direktive v postopku odbora v skladu s členom 20 razvije in sprejme obvezne razločevalne nacionalne cilje.
Pri računanju tega odstotka je treba upoštevati ravni energetske učinkovitosti, ki jih dosegajo posamezne države članice (hkrati upoštevajoč zmanjšane emisije CO2 , dosežene z ukrepi energetske učinkovitosti) .
Te razločevalne nacionalne cilje je treba uveljaviti skupaj s ustreznimi obveznimi triletnimi cilji za vso EU v skladu z odstavkom 2.
Točka 3 Priloge I se potem preneha uporabljati.
11. Države članice si skupaj prizadevajo, da se na podlagi sektorskih kazalcev energetske učinkovitosti po vsej EU vzpostavijo enotna merila za izboljšanje energetske učinkovitosti na vseh ustreznih področjih.
V skladu s postopkom iz člena 20 si Komisija prizadeva vzpostaviti usklajene kazalce energetske učinkovitosti ter na njih temelječa merila za trge in podtrge za pretvorbo energije, določene v Prilogi V.
Komisija najpozneje tri leta po začetku izvajanja te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri vzpostavljanju kazalcev in meril.
Kakor hitro Komisija skupaj z državami članicami določi, v skladu s postopkom iz člena 20, kazalce za vse trge in podtrge za pretvorbo energije, določene v Prilogi V, države članice skupaj odločijo, ali bodo zamenjale splošne cilje v skladu s členom 4(2) z merili, dokler je količina energije, prihranjene z doseganjem meril, v skladu z ustreznimi obveznimi cilji iz odstavka 2.
Člen 5
Zagotovitev učinkovite končne rabe energije v javnem sektorju
1. Države članice določijo obvezne cilje za letne prihranke energije v javnem sektorju na podlagi ustvarjenih storitev za energetsko učinkovitost , programov energetske učinkovitosti in drugih ukrepov za energetsko učinkovitost ter jih upoštevajo. Ti cilji so lahko delni cilji skupnih ciljev , navedenih v členu 4(1), tako da izpolnitev ciljev prispeva k izpolnitvi skupnih ciljev .
2. Cilji javnega sektorja so sestavljeni iz prihrankov od začetka veljavnosti direktive in znašajo skupno najmanj 4,5 % v prvih treh letih, najmanj 5,5 % v nadaljnjih treh letih in najmanj 6 % v naslednjih treh letih količine energije, distribuirane in/ali prodane ter dodeljene in izračunane v skladu s členom 4(4) in v skladu z metodologijo v Prilogi I. V namen primerjave in pretvorbe v primarne energijske enote se uporabljajo faktorji pretvorbe, določeni v Prilogi II.
3. Države članice imenujejo eno ali več novih ali obstoječih mest, ki so odgovorna za upravljanje, vodenje in izvajanje v zvezi z izpolnjevanjem ciljev za javno dobavo in za posvetovanje ter vzpostavljanje za javna naročila ob upoštevanju energetske učinkovitosti. Te agencije so lahko enake neodvisnim organom javnega sektorja ali javnim agencijam iz člena 4(7).
4. Države članice za dosego ciljev , sprejetih v skladu z odstavkom 1, določijo posebne smernice za javni odkup, ki zavežejo javno upravo, da vključi učinkovito rabo energije v svoje naložbe in proračune za delovanje ter dejavnosti, in to z uporabo storitev za energetsko učinkovitost , programov ter drugih ukrepov za učinkovito rabo energije ter vzpostavijo energetsko učinkovitost kot ocenjevalno merilo pri razpisu javnih pogodb. Smernice obsegajo ob upoštevanju zakonodaje posamezne države in Skupnosti za postopke v zvezi z javnimi naročili, vsaj naslednje:
|
a) |
zahteve za uporabo finančnih instrumentov za varčevanje z energijo, kot so financiranje s strani tretjih in pogodbe o energetski zmogljivosti, ki zagotavljajo merljive in vnaprej določene prihranke energije (vključno s primeri prenosa odgovornosti na zunanje izvajalce) pri nabavi storitev za energetsko učinkovitost in ukrepih za energetsko učinkovitost; |
|
b) |
zahteve za nakup opreme in vozil iz skupine energetsko učinkovitih izdelkov za vsako kategorijo opreme in vozil z uporabo analize minimalnih stroškov življenjskega cikla ali primerljivimi metodami za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti, če je to izvedljivo; |
|
c) |
zahteve po nakupu izdelkov z nizko porabo v stanju pripravljenosti in z uporabo analize minimalnih stroškov življenjskega cikla ali primerljivimi metodami za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti, če je to izvedljivo. |
Države članice objavijo sprejete smernice o energetski učinkovitosti pri javnih naročilih s strani uprave, Komisija pa te smernice oceni po izteku obdobja, v katerem se uporabljajo cilji iz odstavka 2.
5. Po izteku obdobja, v katerem se uporabljajo cilji , Komisija pregleda cilje iz odstavka 2, in preuči, ali bo podala predlog za podaljšanje ali spremembo tega cilja. Komisija hkrati oceni uporabnost predloga o usklajenih smernicah in ukrepih za spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju.
Člen 6
Učinkovita končna raba energije v drugih sektorjih
Podjetja lahko skupaj sklenejo dogovore v okviru njihovega sektorja za spodbujanje učinkovitosti končne rabe energije.
V ta namen lahko podjetja pošljejo vlogo Komisiji, ki v 2 mesecih sporoči, ali je mogoče določiti cilje za prihranek energije v sektorju.
POGLAVJE III
Spodbujanje učinkovite končne rabe energije in storitev za energetsko učinkovitost
Člen 7
Podjetja za distribucijo in maloprodajo energije
Države članice odstranijo ovire pri povpraševanju po ukrepih za energetsko učinkovitost , storitvah za energetsko učinkovitost in ovirah pri izvajanju ter zagotovijo, v skladu s cilji liberalizacije energetskega trga in spodbujanja konkurence, da distributerji energije in/ali maloprodajna podjetja za prodajo energije, ki prodajajo elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in/ali kurilno olje, premog in pogonsko gorivo :
|
a) |
ponujali in aktivno spodbujali storitve za energetsko učinkovitost kot sestavni del distribucije in/ali prodaje energije uporabnikom, bodisi neposredno bodisi prek drugih izvajalcev storitev za energetsko učinkovitost; |
|
b) |
odstranili vse dejavnosti, ki ovirajo izvajanje in povpraševanje po storitvah za energetsko učinkovitost , programih za učinkovito rabo energije in drugih ukrepih za energetsko učinkovitost ali ki bi lahko na splošno škodovale razvoju trga za storitve za energetsko učinkovitost ter storitvam za energetsko učinkovitost in ukrepom za učinkovito rabo energije. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za prekinitev takšnih dejavnosti; |
|
c) |
zagotavljali informacije o njihovih končnih uporabnikih, ki so potrebni, da imenovani organi oblasti ali agencije, določeni v členu 4(7), pravilno oblikujejo in uvajajo programe za učinkovito rabo energije ter spodbujajo storitve za energetsko učinkovitost in ukrepe za energetsko učinkovitost. Te informacije morajo vključevati zgodovinske in sedanje informacije o porabi končnih uporabnikov, profilih obremenitve, segmentaciji uporabnikov in njihovem geografskem položaju, kjer je to primerno, hkrati pa morajo ohraniti celovitost in zaupnost poslovno občutljivih informacij in zahtev v skladu z nacionalno ali evropsko zakonodajo, ki ščiti zasebnost končnih uporabnikov . |
Države članice zagotovijo zadostno mero spodbude, enake pogoje konkurenčnosti, enako obravnavo in preglednost za podjetja, ki niso zajeta v ta člen, da se storitve za energetsko učinkovitost izvajajo in ponujajo neodvisno.
Člen 8
Uresničevanje prihrankov
1. Države članice zagotovijo, da so storitve za energetsko učinkovitost , programi za energetsko učinkovitost ali drugi ukrepi za energetsko učinkovitost na voljo vsem upravičenim odjemalcem, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, odjemalci in prostovoljnimi združbami manjših odjemalcev; in da lahko pristojni organi, vključno z monterji, podjetji za storitve za energetsko učinkovitost in energetskimi svetovalci, ustrezno opravljajo in izvajajo te storitve za energetsko učinkovitost , programe in druge ukrepe.
2. Države članice zagotovijo, da so izpolnjene posebne obveznosti na področju pogonskih goriv in prometa v zvezi z energetsko učinkovitostjo in varčevanjem z energijo.
3. Države članice zagotovijo, da vsak energetski sektor izpolnjuje posebne obveznosti, ki so jim naložene, v zvezi z energetsko učinkovitostjo in varčevanjem z energijo, določene glede na del gospodarstva v sektorju in gibanje porabe v zadnjih letih.
Člen 9
Informacije in nasveti
1. Države članice zagotovijo večje prizadevanje za spodbujanje učinkovite končne rabe energije v šolski, poklicni in univerzitetni izobrazbi, v poklicnem izobraževanju in izobraževanju odraslih.
2. Države članice vzpostavijo ustrezne pogoje in spodbude za dejavnike trga, da pospešijo informacije in nasvete o učinkoviti končni rabi energije končnim odjemalcem.
3. Države članice podpirajo cilje te direktive z nacionalno informacijsko politiko.
Člen 10
Pogodbe o energetski učinkovitosti
Države članice sprejmejo ukrepe za odstranitev bistvenih ovir, ki ovirajo nadaljnji razvoj trgov za sklepanje pogodb o energetski učinkovitosti in ustvarjanje spodbud za pogodbene sporazume.
Člen 11
Usposobljenost, potrjevanje in akreditacija ponudnikov storitev za energetsko učinkovitost
1. Države članice zagotovijo ustrezne postopke za ugotavljanje usposobljenosti, akreditacijo in/ali potrjevanje tržnih udeležencev, ki izvajajo storitve za energetsko učinkovitost , da tako obdržijo visoko raven tehnične usposobljenosti osebja ter kakovost in zanesljivost ponujenih storitev za energetsko učinkovitost . Dokazila o usposobljenosti, potrjevanju in akreditaciji, ki so jih v ta namen izdali organi držav članic, se v primeru, da jih zahteva druga država članica, medsebojno priznajo.
2. Države članice v skladu s členom 19 vključijo v svoje poročilo Komisiji oceno učinkovitosti svojih nacionalnih postopkov za ugotavljanje usposobljenosti, potrjevanja in/ali akreditacijo ter oceno morebitne potrebe po uskladitvi na ravni EU.
Člen 12
Finančni instrumenti za varčevanje z energijo
1. Države članice odpravijo ali spremenijo nacionalno zakonodajo in predpise, ki ovirajo ali omejujejo uporabo finančnih sredstev in pogodb za varčevanje z energijo na trgu storitev za energetsko učinkovitost , kot je financiranje s strani tretjih in pogodbe o energetski zmogljivosti.
2. Države članice v obliki modelov pogodb zagotovijo javnim in zasebnim kupcem storitev za energetsko učinkovitost in ukrepov za energetsko učinkovitost dostop do instrumentov in pogodb, navedenih v odstavku 1.
Člen 13
Tarife in druge določbe za energijo v omrežju
Države članice zagotovijo, da se odstranijo spodbude za povečanje količine prenesene energije ali prodaje energije, ki so vsebovane v sistemih za ureditev tarif v monopolnih segmentih pri distribuciji energije v omrežju. To je mogoče storiti z uvedbo tarifnih struktur za prenos in distribucijo, ki poleg obsega prodaje upoštevajo dejavnike, kot je število odjemalcev, ki jim je energija dobavljena, z omejitvijo prihodkov ali z drugimi ukrepi, za katere se ugotovi, da imajo enak učinek.
Člen 14
Skladi in postopki financiranja
1. Brez poseganja v člena 87 in 88 Pogodbe lahko države članice ustanovijo sklad ali sklade, ki subvencionirajo izvajanje programov za energetsko učinkovitost in drugih ukrepov za energetsko učinkovitost ter ki spodbujajo razvoj trga za storitve za energetsko učinkovitost , vključno s spodbujanjem energetskih pregledov, finančnimi instrumenti za prihranke energije in, kjer je to primerno, z izboljšanim merjenjem porabe energije in informativnim obračunom. Skladi, če so ustanovljeni, so usmerjeni tudi na končne sektorje z višjimi transakcijskimi stroški in večjimi tveganji , in spodbujajo razvoj trgov za ponudnike storitev za energetsko učinkovitost.
2. Skladi , če so ustanovljeni, lahko zagotovijo donacije, posojila, finančna jamstva in/ali druge vrste financiranja, ki jamčijo rezultate.
3. Skladi ostanejo odprti vsem kvalificiranim ponudnikom storitev za energetsko učinkovitost , programom za energetsko učinkovitost in drugim ukrepom za energetsko učinkovitost, ki so dejavni na notranjem trgu storitev za energetsko učinkovitost , kot so izvajalci storitev za energetsko učinkovitost , neodvisni energetski svetovalci in monterji. Razpisi se izvajajo v celoti ob upoštevanju veljavnih predpisov v zvezi z javnimi naročili, pri čemer se zagotovi, da so skladi namenjeni dopolnitvi in ne konkuriranju komercialno financiranim storitev za energetsko učinkovitost , programom za učinkovito rabo energije in drugim ukrepom za energetsko učinkovitost.
4. Ustanovljen(-i) sklad(-i) se lahko financira(-jo) z zvišanjem tarife in/ali cen, iz prispevkov energetskih subjektov iz člena 7, energetskim davkom ali drugimi finančnimi instrumenti.
5. Države članice lahko dosežejo svoje cilje s pogodbami o uspešnosti prihrankov energije, po katerih se podjetju dodeli naloga posodobitve energetske opreme in storitev v javnih objektih brez uporabe namenjenih sredstev. Zadevno podjetje bo odgovorno za zagotovitev finančnih sredstev in posodobitev projekta, stroški pa se mu povrnejo v več letih na podlagi prihrankov, ki so posledica posodobitev.
Člen 15
Energetski pregledi
Države članice zagotovijo neodvisne, visoko kakovostne sisteme energetske presoje, namenjene odkrivanju potencialnih ukrepov za energetsko učinkovitost in potreb storitev za energetsko učinkovitost , ter pripravijo vse potrebno za njihovo uvajanje. Presoje bodo na voljo tudi za manjše domače, poslovne in male do srednje velike industrijske prostore ter mala in srednje velika podjetja z relativno visokimi transakcijskimi stroški ; kjer je primerno, bo uveden sistem upravljanja energetske učinkovitosti in presoje (E2MAS) .
Člen 16
Pretvarjanje energije in oprema za porabo energije
Najpozneje dve leti po začetku izvajanja te direktive Komisija oceni, v kolikšni meri je dosežena energetska učinkovitost in kako se jo še lahko poveča s pretvorbo energije in namestitev, npr. s prehodom s individualnih kotlov za toplo vodo na daljinsko ogrevano vodo ali s prehodom s energetskih virov iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije.
Ta ocena bo dodatno orodje držav članic za zagotavljanje še več varčevalnih potencialov in ekoloških prednosti za doseganje ciljev prihranka energije.
Člen 17
Merjenje in informativni obračun porabe energije
1. Države članice v sodelovanju z energetskimi podjetji zagotovijo, da imajo , vedno ko je narejen nov priključek ali ko je treba zamenjati obstoječi števec, in sicer če je to tehnično izvedljivo, gospodarsko smiselno in so stroški v primerjavi s predvidenim prihrankom smiselni, končni odjemalci distribucijskih podjetij in/ali maloprodajnih podjetij za omrežno energijo individualne števce po konkurenčnih cenah, ki točno prikazujejo dejansko porabo energije in dejanski čas njene uporabe.
2. Države članice zagotovijo, da zaračunavanje odraža dejansko porabo na razumljiv način. Odjemalci redno prejmejo informacije o svoji vrednosti porabe, da lahko uravnavajo porabo energije. Za omrežno energijo in kjer je to primerno, so stroški distribucije in stroški energije prikazani na istem računu.
3. Države članice , v sodelovanju z energetskimi podjetji , zagotovijo, da vsi distributerji energije in/ali maloprodajna podjetja v računih, pogodbah, transakcijah, potrdilih na distribucijskih postajah in v reklamnih gradivih ali skupaj z njimi zagotovijo za končne odjemalce naslednje informacije:
|
a) |
trenutne dejanske cene in, kjer primerno, dejansko porabo; |
|
b) |
kjer je to primerno, primerjavo odjemalčeve trenutne porabe energije s porabo za isto obdobje prejšnjega leta; kjer je to primerno, s popravki, npr. na podlagi vremenskih razmer ; |
|
c) |
primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim uporabnikom energije iz iste kategorije in s povprečnim normaliziranim ali referenčnim uporabnikom energije ekološko najbolj učinkovite nadomestne kategorije ; |
|
d) |
vpliv na okolje, npr. CO2, distribuirane energije ali prodane energije za porabo. V primeru elektrogospodarstva ima pred to določbo prednost člen 3(6)(b) Direktive 2003/54/ES; |
|
e) |
informacije za stike svetovalnih centrov za uporabnike, energetskih agencij ali podobnih ustanov , tudi spletna mesta, na katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih storitvah za energetsko učinkovitost , programih energetske učinkovitosti in drugih ukrepih za energetsko učinkovitost, primerjalne profile končnih uporabnikov ter tehnične specifikacije za opremo za porabo energije, vključno z opremo „faktorja 4“, ki je na voljo na trgu . |
Člen 18
Opredelitev mehanizmov za prihranek energije
Pri določanju mehanizmov za prihranek energije na količino distribuirane in/ali prodane energije končnim odjemalcem je treba upoštevati večjo učinkovitost, ki je posledica široke uporabe tehnoloških inovacij, povezanih z elektronskim merjenjem.
POGLAVJE IV
Končne določbe
Člen 19
Poročilo
1. Države članice predložijo Komisiji eno leto po začetku izvajanja te direktive skupno poročilo o upravljanju in izvajanju te direktive. Poročilo obsega podatke o izvedenih in načrtovanih ukrepih, vključno z usposobljenostjo, certifikacijo in/ali akreditacijo izvajalcev storitev za energetsko učinkovitost in o uporabi sistemov od spodaj navzgor . Obsega tudi podatke o sistemih energetske presoje, uporabi finančnih instrumentov za prihranke energije, izboljšani evidenci porabe in informativnem obračunu. Vključijo se tudi podatki o pričakovanih vplivih in financiranju ukrepov.
2. Države članice predložijo Komisiji najpozneje do 1. oktobra 2009 in zatem vsaka tri leta do vključno 2015 poročilo o svojem uspehu pri doseganju nacionalnega letnega cilja prihranka energije iz člena 4(1), doseganju ciljev za javni sektor iz člena 5(1) in razvijanju storitev za energetsko učinkovitost iz člena 7(a). Učinke ukrepov iz prejšnjih let, ki so se upoštevali pri izračunavanju prihrankov, je treba navesti v skladu s pravili in kvantificirati. To se izvaja, dokler se za zadnje leto cilja iz členov 4 in 5, ne predloži poročilo.
3. Komisija na podlagi poročil držav članic oceni, v kolikšni meri so države članice napredovale pri izpolnjevanju svojih ciljev. Komisija objavi svoje sklepe v poročilu, prvič ne pozneje kot štiri leta po začetku izvajanja te direktive in zatem vsaka tri leta. Poročilu se po potrebi in kjer je to nujno, priložijo predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu za dodatne ukrepe. Komisija zagotovi, da se podatki o najboljši praksi varčevanja z energijo izmenjujejo med državami članicami.
4. Komisija najpozneje dve leti po začetku izvajanja te direktive objavi oceno vpliva stroškovne učinkovitosti, ki bo preučila povezave med standardi EU, predpisi, politikami in ukrepi za učinkovito končno rabo energije.
Člen 20
Postopek odbora
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 21
Razveljavitev
Direktiva 93/76/EGS se razveljavi z dnem začetka veljavnosti, določenega v členu 24.
Člen 22
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 1. junija 2006. Države članice posredujejo Komisiji besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in direktivo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 23
Nadaljnja zakonodaja
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 1. januarja 2007 predstavi predlog nove direktive, ki izčrpno zajema spodbujanje energetske učinkovitosti in storitev za energetsko učinkovitost v sektorju goriv in prevoznem sektorju.
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 25
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C, 120, 20.5.2005, str. 115.
(2) UL C 318, 22.12.2004, str. 19.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2005.
(4) Zelena knjiga „Na poti k Evropski strategiji oskrbe z energijo“ (KOM(2000) 769).
(5) UL L 176, 15.7.2003, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2004/85/ES ( UL L 236, 7.7.2004, str. 10).
(6) UL L 176, 15.7.2003, str. 57.
(7) Delovanje notranjega energetskega trga: Prvo poročilo primerjalne analize; Evropska komisija, 2002.
(8) UL C 394, 17.12.1998, str. 1.
(9) UL C 343, 5.12.2001, str. 190.
(10) Sklepi Sveta: Bilten 5-2000, točka 1.4.41.
(11) UL L 237, 22.9.1993, str. 28.
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(13) UL L 1, 4.1.2003, str. 65.
(14) UL L 275, 25.10.2003, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES (UL L 338, 13.11.2004, str. 18).
(15) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pritopu iz leta 2003.
(16) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ( UL L 134, 30.4.2004, str. 114). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1874/2004 (UL L 326, 29.10.2004, str. 17).
(17) Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikom v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju transportnih storitev ( UL L 134, 30.4.2004, str. 1). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1874/2004.
PRILOGA I
METODOLOGIJA ZA IZRAČUNAVANJE CILJEV ZA UČINKOVITO KONČNO RABO ENERGIJE
Metodologija za izračunavanje nacionalnih ciljev iz člena 4 in 5 je naslednja:
|
1. |
Države članice izračunajo aritmetično sredino celotne notranje domače porabe končne energije zadnjih petih koledarskih let pred začetkom izvajanja te direktive, za katere obstajajo uradni podatki. Na podlagi te vrednosti se izračunajo prihranki energije, ki jih je treba doseči. Osnovna vrednost se uporablja za celoten čas trajanja uporabe te direktive. Osnovna vrednost ustreza količini energije, ki je bila v tem časovnem obdobju razdeljena ali prodana končnim uporabnikom, in ki ni prilagojena dnevnim temperaturam, strukturnim spremembam ali spremembam proizvodnje. |
|
2. |
Cilji prihranka energije se izračunajo na podlagi povprečne porabe energije v petletnem obdobju in navedejo v absolutno izraženih GWh ali v enakovredni enoti, izračunani s pomočjo pretvorbenih faktorjev iz Priloge II. Ta metoda ni odvisna od rasti BDP. |
|
3. |
Prihranki energije v določenem letu po začetku veljavnosti te direktive zaradi ukrepov za energetsko učinkovitost, ki so se začeli izvajati v katerem koli prejšnjem letu (ne pred 2000 ) in ki imajo stalen učinek , se lahko upoštevajo pri izračunavanju prihrankov. Ti prihranki energije morajo biti v skladu s smernicami Priloge IV k tej direktivi merljivi in preverljivi. |
PRILOGA II
OSNOVNA VSEBNOST ENERGIJE IZBRANIH GORIV ZA KONČNO RABO – PRETVORBENA TABELA
|
Energetski proizvod |
kJ (NCV) |
kgoe (NCV) |
kWh (NCV) |
|
1 kg koksa |
28 500 |
0,676 |
7,917 |
|
1 kg trdega premoga |
17 200 - 30 700 |
0,411 - 0,733 |
4,778 - 8,528 |
|
1 kg briketov iz rjavega premoga |
20 000 |
0,478 |
5,556 |
|
1 kg črnega lignita |
10 500 - 21 000 |
0,251 - 0,502 |
2,917 - 5,833 |
|
1 kg rjavega premoga |
5 600 - 10 500 |
0,134 - 0,251 |
1,556 - 2,917 |
|
1 kg nafte iz skrilavcev |
8 000 - 9 000 |
0,191 - 0,215 |
2,222 - 2,500 |
|
1 kg šote |
7 800 -13 800 |
0,186 - 0,330 |
2,167 - 3,833 |
|
1 kg kurilnega olja (težko olje) |
40 000 |
0,955 |
11,111 |
|
1 kg lahkega kurilnega olja |
42 300 |
1,010 |
11,750 |
|
1 kg motornega bencina |
44 000 |
1,051 |
12,222 |
|
1 kg parafina |
40 000 |
0,955 |
11,111 |
|
1 kg UNP (utekočinjenega naftnega plina) |
46 000 |
1,099 |
12,778 |
|
1 kg zemeljskega plina (1) |
47 200 |
1,126 |
13,10 |
|
1 kg LNG (utekočinjenega zemeljskega plina) |
45 190 |
1,079 |
12,553 |
|
1 kg lesa (25 % vlage) (2) |
13 800 |
0,330 |
3,833 |
|
1 kg lesnega stiskanca |
16 800 |
0,401 |
4,667 |
|
1 kg odpadkov |
7 400 - 10 700 |
0,177 - 0,256 |
2,056 - 2,972 |
|
1 MJ pridobljene toplote |
1 000 |
0,024 |
278 |
|
1 kWh električne energije |
3 600 |
0,086 |
2,5 (3) |
(1) 93,0 % metana.
(2) Države članice lahko odvisno od najpogosteje uporabljene vrste lesa v državi članici uporabijo druge vrednosti.
(3) Za prihranke električne energije v kWh lahko države članice uporabijo koeficient odstopanja v vrednosti 2,5, ki odraža ocenjenih 40 % povprečja učinkovitosti energetske proizvodnje v EU v ciljnem obdobju. Vir: Eurostat.
PRILOGA III
USTREZNI PROGRAMI ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST IN OSTALI UKREPI ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST
Ta priloga vsebuje primere, v katerih je mogoče razviti in izvajati programe za energetsko učinkovitost in druge ukrepe energetske učinkovitosti. Da bi se upoštevali pri doseganju ciljev prihrankov energije, določenih v členih 4 in 5, morajo storitve za energetsko učinkovitost , programi za energetsko učinkovitost in drugi ukrepi energetske učinkovitosti vsebovati dejavnosti, katerih rezultat so preverljivi in merljivi prihranki, ki zmanjšujejo rabo energije brez povečevanja vpliva na okolje. Storitve za energetsko učinkovitost , programi za energetsko učinkovitost in drugi ukrepi energetske učinkovitosti so stroškovno učinkoviti, njihova dostava in izvajanje pa odprta za vse potrjene, kvalificirane in/ali akreditirane ponudnike storitev za energetsko učinkovitost , programov za energetsko učinkovitost in opreme, ki omogoča energetsko učinkovitost, in drugih ukrepov energetske učinkovitosti. Ta seznam ni izčrpen, pač pa predviden kot vodilo.
|
1. |
Ustrezna področja, v katerih je mogoče opredeliti in izvajati programe za energetsko učinkovitost in druge ukrepe za energetsko učinkovitost:
|
|
2. |
Ustrezni horizontalni ukrepi Osredotočene horizontalne ukrepe se obravnava za ustrezne, če se lahko prihranke energije natančno izmeri in preveri v skladu s smernicami iz Priloge IV k tej direktivi. To vključuje naslednje (neizčrpno):
|
PRILOGA IV
SMERNICE ZA MERITVE IN PREVERJANJE ENERGETSKIH PRIHRANKOV
|
1. |
Merjenje energetskih prihrankov Prihranki energije se določijo z ocenjevanjem in/ali merjenjem porabe brez in z izvajanjem ukrepa, pri čemer je treba opraviti prilagoditev in normalizacijo na zunanje pogoje, ki praviloma vplivajo na rabo energije. Pogoji, ki praviloma vplivajo na rabo energije, se lahko sčasoma spremenijo. K temu lahko spadajo verjetni vplivi enega ali več naslednjih dejavnikov (neizčrpno):
Pri merjenju prihrankov energije po členih 4 in 5 se uporabi model od spodaj navzgor. To pomeni, da se prihranki energije, doseženi z določeno storitvijo za energetsko učinkovitost , določenim programom ali načrtom energetske učinkovitosti ali določenim ukrepom za energetsko učinkovitost, merijo v kilovatnih urah (kWh), joulih (J) ali kilogramih ekvivalenta nafte (kg OE) in se seštejejo s prihranki energije iz drugih posebnih storitev, programov, ukrepov ali načrtov. Imenovani javni organi ali agencije, določeni v členu 4(7), zagotovijo preprečevanje dvojnega štetja prihrankov energije, ki je posledica kombinacije ukrepov za energetsko učinkovitost. Naloga odbora iz člena 20 je, da v enem letu od začetka veljavnosti te direktive izdela jasen, pregleden in nebirokratski vseevropski usklajeni sistem od spodaj navzgor in omogoči njegovo izvajanje. Ta sistem temelji na sistemih od spodaj navzgor, ki so v nekaterih državah že razviti in se nebirokratsko in učinkovito uporabljajo. Stroški vrednotenja ne presegajo2 % stroškov programa, z izjemo pilotskih programov. Države članice morajo najpozneje eno leto od začetka veljavnosti te direktive svoje meritve in preglede prihrankov energije prilagoditi vseevropskemu usklajenemu sistemu od spodaj navzgor. Sistem od spodaj navzgor se lahko uporabi pri programih energetske učinkovitosti (npr. podporni programi ali brezplačno svetovanje za varčevanje z energijo), pri katerih se pričakuje, da bo skupni prihranek energije nižji od predvidenih 40 milijonov kWh na leto, v poenostavljenem postopku. Na primer: prihranki v kWh = prihranek na ukrep neke vrste x številka ukrepa (zajeto število udeležencev in ukrepi na udeleženca, ki se, če ti niso na razpolago, določijo npr. s tržnimi podatki, pokazatelji ali z izračuni na podlagi reprezentativnih naključnih anket). Pri tem mora biti v določen prihranek na ukrep neke vrste npr. odbitek za sojemalne učinke že vračunan. Pri vrednotenju storitev za energetsko učinkovitost (npr. sklepanje pogodb za varčevanje z energijo ali plačano svetovanje za varčevanje z energijo), pri katerih se pričakuje, da bo prihranek energije na stranko nižji od predvidenih 40.000 kWh na leto, se lahko uporabi poenostavljen postopek za programe energetske učinkovitosti. Pri vrednotenju horizontalnih ukrepov se lahko upoštevajo pokazatelji energetske učinkovitosti, če se lahko določi njihov razvoj, ki bi nastopil, če ne bi bilo horizontalnih ukrepov. Dvojno štetje prihrankov zaradi namenskih programov energetske učinkovitosti, storitev za energetsko učinkovitost in drugih instrumentov politike je treba kolikor se da preprečiti. To velja zlasti pri energetskih davkih ali taksi CO2 in obveščevalnih kampanjah. Doseženi energetski rezultat, ki ga je treba objaviti v skladu s členom 19 direktive, temelji na naslednjem:
Kako se izračuna porabo energije v izhodiščnem letu, je opisano v Prilogi I, pretvorbena tabela je v Prilogi II, primeri storitev za energetsko učinkovitost , programov za energetsko učinkovitost in ostali ukrepi za energetsko učinkovitost pa so navedeni v Prilogi III. |
|
2. |
Podatki in metode, ki se jih lahko uporabi (izmerljivost) Obstaja več metod zbiranja podatkov za meritev in oceno energetskih prihrankov. V času ocenjevanja storitev za energetsko učinkovitost , programov, ukrepov ali načrtov za energetsko učinkovitost ne bo vedno mogoče, da bi se zanašali izključno na meritve. Zato obstaja razlika med metodami za merjenje energetskih prihrankov in metodami za ocenjevanje energetskih prihrankov. |
|
2.1 |
Podatki in metode na osnovi meritev Računi podjetij za distribucijo ali maloprodajnih podjetij Računi za izmerjeno porabo energije so lahko osnova za meritev za ustrezno in dovolj dolgo obdobje pred uvedbo storitev za energetsko učinkovitost , ukrepov, storitev ali programov za energetsko učinkovitost. Nato se jih lahko primerja z izmerjenimi računi za obdobje po uvedbi in uporabi ukrepa, prav tako za ustrezno in zadosti dolgo časovno obdobje. Po možnosti se ugotovitve primerja tudi s kontrolno skupino (nobeno sodelujočo skupino). Podatki o prodaji energetskih proizvodov Potrošnjo različnih energetskih proizvodov (npr. nafte, premoga, lesa itn.) se lahko izmeri s primerjavo med prodajnimi podatki maloprodajnih podjetij in distributerjev, zbranih pred uvedbo storitev za energetsko učinkovitost , programov ali drugih ukrepov za energetsko učinkovitost, in prodajnimi podatki iz časa po ukrepih. Uporabi se kontrolno skupino. Podatki o prodaji opreme in naprav Zmogljivost opreme in naprav se lahko izračuna na osnovi informacij, zbranih neposredno s strani proizvajalcev. Podatke o prodaji opreme in naprav se običajno dobi v maloprodajnih podjetjih. Za pridobitev natančnejših podatkov s strani proizvajalcev ali maloprodajnih podjetij se lahko v nekaterih primerih izvede posebne raziskave ali meritve. Za določitev višine prihrankov se lahko dostopne podatke primerja s prodajnimi zneski. Končno nalaganje podatkov Rabo energije v zgradbah in objektih je možno v celoti spremljati, da bi zabeležili povpraševanje po energiji pred in po uvedbi storitev za energetsko učinkovitost , programov ali drugih ukrepov za energetsko učinkovitost. Pomembne ustrezne dejavnike (npr. proizvodni proces, posebne naprave, naprave za ogrevanje itn.) se lahko meri natančneje. Da bi beležili povpraševanje po energiji pred in po vpeljavi ukrepa, se lahko na mikro ravni nadzoruje tudi posebno električno vezje ali opremo, ki jih bo urejal nov ukrep. |
|
2.2 |
Podatki in metode na osnovi ocen Kompleksna metoda zbiranja podatkov: ocenjevanje s pregledom Energetske podatke se lahko izračuna na osnovi informacij, ki jih bo zbral zunanji strokovnjak s pregledom ali s kakšno drugo preiskavo na različnih ciljnih mestih. Na tej osnovi bi se lahko razvilo bolj sofisticirane algoritme/simulacijske modele in se jih uporabilo na širši populaciji ciljnih mest (npr. zgradbe, objekti, vozila itn.). Ta metoda bo zgolj potrdila in ne pregledala energetske prihranke. Enostavna metoda zbiranja podatkov: ocenjevanje brez pregleda Podatke se lahko oceni s tehnično metodo, ne z uporabo podatkov, pridobljenih na samem kraju, ampak s pomočjo predpostavk, temelječih na specifikaciji opreme, in s pomočjo značilnosti zmogljivosti, lastnosti postopkov pri vpeljanih ukrepih in določbah, ki temeljijo na statističnih podatkih. |
|
3. |
Ravnanje pri negotovosti Vse metode, opisane v poglavju 2 te priloge, lahko vsebujejo določeno stopnjo negotovosti. Negotovost je lahko posledica (1):
Negotovost lahko izvira tudi iz načrtovanih ali nenačrtovanih predpostavk; te se običajno povezuje z ocenami, določbami in/ali uporabo tehničnih podatkov. Pojav napak je posledica izbranega sistema zbiranja podatkov, ki je opisan v poglavju 2 te priloge. Svetuje se dodaten podroben opis negotovosti. Države članice lahko uporabijo sistem merilne negotovosti, ko bodo poročale o ciljih, določenih v tej direktivi. Merilna negotovost naj bo izražena na statističen način in naj navaja stopnjo natančnosti in zaupanja. Primer: „Ob 90 % zaupanju znaša merilna napaka ±20 %.“. Če je uporabljena metoda merilne negotovosti, mora država članica prav tako upoštevati dejstvo, da ima sprejemljiva stopnja negotovosti, ki je potrebna pri izračunih prihrankov, funkcijo ravni varčevanja in stroškovne učinkovitosti pri zmanjševanju negotovosti. |
|
4. |
Preverjanje energetskih prihrankov Če je to ekonomsko izvedljivo, tretja stran preveri energetske prihranke, pridobljene s posebnimi storitvami za energetsko učinkovitost in s programi ali ukrepi za energetsko učinkovitost. To lahko storijo potrjeni svetovalci, podjetja za storitve za energetsko učinkovitost ali drugi tržni udeleženci. Ustrezni organi ali agencije države članice iz člena 4 lahko o tej zadevi izdajo nadaljnja navodila. Viri: A European Ex-post Evaluation Guidebook for DSM and EE Service Programmes; IEA, INDEEP database; IPMVP, Zvezek 1 (različica iz marca 2002). |
(1) Model ugotavljanja stopnje merilne negotovosti, ki temelji na teh treh napakah, je v Prilogi B Mednarodnega protokola za izvajanje meritev in potrjevanje (International Performance Measurement & Verification Protocol – IPMVP).
PRILOGA V
Določijo se lahko merila za naslednje trge in podtrge za pretvorbo energije:
|
1. |
Trg za gospodinjske naprave/informacijsko tehnologijo in svetila: |
|
1. 1 |
kuhinjske naprave (bela tehnika); |
|
1. 2 |
zabavna/informacijska tehnologija; |
|
1. 3 |
svetila. |
|
2. |
Trg za ogrevalno tehnologijo v gospodinjstvih: |
|
2. 1 |
ogrevanje; |
|
2. 2 |
oskrba s toplo vodo; |
|
2. 3 |
klimatske naprave; |
|
2. 4 |
prezračevanje; |
|
2. 5 |
toplotna izolacija; |
|
2. 6 |
okna. |
|
3. |
Trg za industrijske peči. |
|
4. |
Trg za motorne pogone v industriji. |
|
5. |
Trg za institucije javnega sektorja: |
|
5. 1 |
šole/javna uprava; |
|
5. 2 |
bolnišnice; |
|
5. 3 |
bazeni; |
|
5. 4 |
cestna razsvetljava. |
|
6. |
Trg za prevozne storitve. |
P6_TA(2005)0213
Infrastruktura za prostorske podatke v Skupnosti (INSPIRE) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Skupnosti (INSPIRE) (KOM(2004)0516 — C6-0099/2004 — 2004/0175(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0516) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0099/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A6-0108/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0175
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. junija 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred kemičnim onesnaževanjem in poslabšanjem
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Cilj okoljske politike Skupnosti mora biti, da doseže visoko raven varstva ob upoštevanju raznolikosti razmer v posameznih regijah Skupnosti. Pri pripravi svoje okoljske politike mora Skupnost upoštevati razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, okoljske pogoje v posameznih regijah Skupnosti, gospodarski in socialni razvoj Skupnosti kot celote ter uravnotežen razvoj svojih regij. Pri velikem številu okoljskih politik so potrebne informacije s številnih področij, povezanih s prostorskimi značilnostmi. Poleg tega so iste informacije pogosto potrebne pri pripravi in izvajanju drugih politik Skupnosti, ki morajo v skladu s členom 6 Pogodbe vključevati zahteve varstva okolja. Da bi dosegli to vključitev, je treba oblikovati ukrep koordinacije med uporabniki in ponudniki informacij s teh področij, tako da se lahko kombinirajo informacije in znanje z različnih sektorjev. |
|
(2) |
V skladu s šestim okoljskim akcijskim programom, sprejetim s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), je treba polno pozornost nameniti zagotavljanju, da oblikovanje okoljske politike Skupnosti poteka na integriran način ter upošteva regionalne in lokalne razlike. Program nadalje poziva k poudarjanju razvoja evropskih pobud, ki bodo dvignile osveščenost javnosti in lokalnih organov ter izboljšale strokovno znanje, podatke in informacije o stanju in trendih na področju okolja. Zahteva tudi izvedbo naslednjih prednostnih nalog: predhodno in naknadno vrednotenje ukrepov politike, oblikovanje povezav med okoljskimi in drugimi akterji na področju informacij, usposabljanja, raziskav, izobraževanja in politik, da se zagotavljajo redne informacije, med drugim za obveščanje javnosti ter pregledovanje in redno spremljanje sistemov obveščanja in poročanja. Poleg tega zahteva, da se v prihodnji okoljski zakonodaji spremljanje in zbiranje podatkov obravnava učinkovito ter da se pospeši razvoj aplikacij in orodij za geološko spremljanje, ki bo državam članicam pomagal pri vzpostavitvi ustreznih sistemov za zbiranje podatkov. Številni resni problemi obstajajo glede razpoložljivosti, kakovosti, organizacije in dostopnosti prostorskih informacij, potrebnih za doseganje ciljev iz šestega okoljskega akcijskega programa. |
|
(3) |
Problemi glede razpoložljivosti, kakovosti, organizacije in dostopnosti prostorskih informacij so skupni velikemu številu področij politik in informacij, z njimi se srečujejo tudi različne ravni javne uprave. Reševanje teh problemov zahteva ukrepe, ki bodo obravnavali izmenjavo, souporabo, dostop in uporabo interoperabilnih prostorskih podatkov ter storitev v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih nudijo različne ravni javne uprave ter različni sektorji. Zato bi bilo treba vzpostaviti infrastrukturo za prostorske informacije v Skupnosti. |
|
(4) |
Infrastruktura za prostorske informacije v Evropski skupnosti, imenovana tudi INSPIRE, bi morala temeljiti na infrastrukturah za prostorske informacije, ki jih oblikujejo države članice in ki so združljive s skupnimi pravili ter dopolnjene z ukrepi na ravni Skupnosti. Ti ukrepi bi morali zagotoviti, da so infrastrukture za prostorske informacije, ki jih oblikujejo države članice, združljive in uporabne v čezmejnem kontekstu. |
|
(5) |
Infrastrukture za prostorske informacije v državah članicah bi morale biti načrtovane tako, da zagotavljajo, da se prostorski podatki shranjujejo, dajejo na razpolago in vzdržujejo na najprimernejši ravni; da je mogoče dosledno kombinirati prostorske podatke iz različnih virov v Skupnosti ter da lahko te podatke souporablja več uporabnikov in aplikacij; da lahko prostorske podatke, zbrane na eni ravni javne uprave, uporabljajo skupaj vse različne ravni javne uprave; da so prostorski podatki na razpolago pod pogoji, ki ne omejujejo njihove široke uporabe; da je mogoče z lahkoto najti razpoložljive prostorske podatke, oceniti njihovo primernost in se seznaniti s pogoji njihove uporabe. |
|
(6) |
Med prostorskimi informacijami, zajetimi s to direktivo, in informacijami, zajetimi z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (5), obstaja določeno prekrivanje. Vendar pa tehnični in gospodarski vidiki prostorskih informacij ovirajo njihovo uporabo pri podpori okoljskih politik in vključevanju okoljskih vidikov v druge politike. Zato je treba predvideti posebne določbe za prostorske informacije glede obveznosti, izjem in varstvenih ukrepov. Ta direktiva ne posega v Direktivo 2003/4/ES, razen glede nekaterih določb, ki se nanašajo na razloge za omejitev dostopa do prostorskih podatkov, zajetih s to direktivo, tako da se prepreči možnost neustreznega omejevanja dostopa do prostorskih podatkov, zajetih s to direktivo. |
|
(7) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v Direktivo 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (6), katere cilji so dopolnilni ciljem te direktive. Vendar pa bi morala Komisija sprejeti nadaljnje ukrepe, ki bodo obravnavali vprašanja, pomembna za ponovno uporabo posebne skupine informacij javnega sektorja, zajete s to direktivo. |
|
(8) |
Vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti bo pomenila pomembno dodano vrednost za druge pobude Skupnosti ter bo imela koristi od drugih pobud Skupnosti, kot sta Uredba Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo (7) ter pobuda globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES): Vzpostavitev GMES do leta 2008 (8). Da bi izkoristili sinergije med tema pobudama, morajo države članice uporabljati podatke in storitve, ki izvirajo tako iz Galilea kot GMES, takoj ko so na voljo, zlasti tiste v zvezi s časovnimi in prostorskimi referencami iz Galilea. |
|
(9) |
Številne pobude glede zbiranja, usklajevanja ali organizacije razširjanja ali uporabe prostorskih informacij se sprejemajo na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. Take pobude se lahko oblikujejo z zakonodajo Skupnosti (na primer s Sklepom Komisije 2000/479/ES z dne 17. julija 2000 o izvajanju evropskega registra emisij onesnaževal (EPER) v skladu s členom 15 Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC) (9) in z Uredbo (ES) št. 2152/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju gozdov in okoljskih interakcij v Skupnosti (Forest focus) (10)), v okviru programov, ki jih financira Skupnost (na primer CORINE – pojavi na zemeljskem površju in Evropski informacijski sistem na področju prometne politike), ali pa lahko izvirajo iz pobud, sprejetih na nacionalni ali regionalni ravni. Ta direktiva takih pobud ne bo samo dopolnjevala z oblikovanjem okvira, ki bo omogočil njihovo interoperabilnost, temveč bo tudi gradila na obstoječih izkušnjah in pobudah ter tako ne bo ponavljala dela, ki je že bilo narejeno. |
|
(10) |
To direktivo bi bilo treba uporabljati za prostorske podatke, s katerimi razpolagajo organi javne uprave ali z njimi v njihovem imenu razpolaga kdo drug, ter za prostorske podatke, ki jih uporabljajo organi javne uprave pri opravljanju svojih nalog javnega značaja. Ob upoštevanju nekaterih pogojev pa se mora uporabljati tudi za prostorske podatke, s katerimi razpolagajo fizične ali pravne osebe, ki niso organi javne uprave, če te fizične ali pravne osebe to zahtevajo. |
|
(11) |
Ta direktiva ne bi smela določati zahtev za zbiranje novih podatkov o stanju okolja ali za poročanje takih podatkov Komisiji, saj so ta vprašanja urejena z drugo zakonodajo, povezano z okoljem. |
|
(12) |
Izvajanje nacionalnih infrastruktur bi moralo biti postopno in skladno s tem bi morala področja okoljskih podatkov, zajetim s to direktivo, biti dodeljene različne ravni prednostne obravnave. Izvajanje bi moralo upoštevati obseg, v katerem so prostorski podatki potrebni za različne uporabe na različnih področjih politike, prednostne ukrepe, predvidene s politikami Skupnosti, ki potrebujejo usklajene prostorske podatke, in napredek, ki je bil že dosežen s prizadevanji držav članic na področju usklajevanja. |
|
(13) |
Izguba časa in sredstev pri iskanju obstoječih prostorskih podatkov ali pri ugotavljanju, ali jih je mogoče uporabiti za določen namen, sta ključni oviri pri polnem izkoriščanju razpoložljivih podatkov. Države članice bi morale zato zagotoviti opise razpoložljivih naborov prostorskih podatkov in storitev v zvezi z njimi v obliki metapodatkov. |
|
(14) |
Ker velika raznolikost oblik in struktur, v katerih so prostorski podatki organizirani in dosegljivi v Skupnosti, ovira učinkovito pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje zakonodaje Skupnosti, ki neposredno ali posredno vpliva na okolje, bi bilo treba predvideti izvedbene ukrepe za lažjo uporabo prostorskih podatkov iz različnih virov v državah članicah. Namen teh ukrepov bi moral biti, da naredijo nabore prostorskih podatkov interoperabilne in države članice bi morale zagotoviti, da podatki ali informacije, potrebne za doseganje interoperabilnosti, niso na kakršen koli način omejene. |
|
(15) |
Omrežne storitve so potrebne za souporabo prostorskih podatkov med različnimi ravnmi javne uprave v Skupnosti. Te omrežne storitve bi morale omogočiti iskanje, spreminjanje, pregledovanje in prenos prostorskih podatkov ter sklicevanje na prostorske podatke in uporabo storitev e-trgovine. Omrežne storitve bi morale delovati v skladu s skupno dogovorjenimi specifikacijami in minimalnimi merili glede zmogljivosti, da bi se zagotovilo interoperabilnost infrastruktur, ki jih vzpostavijo države članice. Mreža storitev bi morala vključevati tudi storitve omrežnih povezav , da lahko organi javne uprave dajo svoje nabore prostorskih podatkov in storitve v zvezi z njimi na razpolago. |
|
(16) |
Izkušnje v državah članicah so pokazale, da je za uspešno izvajanje infrastrukture za prostorske informacije pomembno, da je določeno najmanjše število storitev javnosti na voljo brezplačno. Države članice in Evropska unija bi morale zato kot najmanjše število in brezplačno dati na razpolago storitve iskanja in pregledovanja naborov prostorskih podatkov. |
|
(17) |
Z nekaterimi nabori prostorskih podatkov in storitvami v zvezi z njimi, pomembnimi za politike Skupnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na okolje, razpolagajo in z njimi upravljajo tretje osebe. Države članice bi morale zato tretjim osebam ponuditi možnost, da prispevajo k nacionalnim infrastrukturam, pod pogojem, da se s tem ne zmanjša kohezija in enostavnost uporabe prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih te infrastrukture zajemajo. |
|
(18) |
Za podporo vključevanju nacionalnih infrastruktur v infrastrukturo za prostorske informacije v Skupnosti bi morale države članice zagotoviti dostop do svojih infrastruktur prek geoportala Skupnosti, ki ga upravlja Komisija, ter prek drugih točk dostopa, ki jih države članice nameravajo upravljati same. |
|
(19) |
Da bi bile informacije z različnih ravni javne uprave na razpolago, bi morale države članice odpraviti ovire na tem področju, s katerimi se organi javne uprave na nacionalni, regionalni in lokalni ravni srečujejo pri opravljanju svojih nalog javnega značaja, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na okolje. Te ovire bi bilo treba odpraviti na točki, na kateri se informacije uporabljajo za nalogo javnega značaja. Kadar organi javne uprave opravljajo komercialne dejavnosti in naloge javnega značaja, bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence. |
|
(20) |
Okviri za souporabo prostorskih informacij med organi javne uprave bi morali biti nevtralni ne samo glede organov javne uprave v posamezni državi članici, temveč tudi glede organov javne uprave v drugih državah članicah in institucij Skupnosti. Ker morajo institucije in organi Skupnosti pogosto vključevati prostorske informacije in dostopati do prostorskih informacij iz vseh držav članic, bi morali imeti dostop do uporabe prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki v skladu z usklajenimi pogoji. |
|
(21) |
Izključitev omejitev finančne narave na kraju uporabe ne preprečuje, da organi javne uprave, ki zagotavljajo nabore prostorskih podatkov in storitev v zvezi z njimi, ne bi prejemali finančnih nadomestil od organov javne uprave, ki te nabore prostorskih podatkov in storitve v zvezi z njimi uporabljajo. |
|
(22) |
Da bi se spodbudil razvoj storitev tretjih oseb z dodano vrednostjo, ki bi bil v korist tako organom javne uprave kot javnosti, bi bilo treba olajšati dostop do prostorskih podatkov in njihovo ponovno uporabo, ki gresta preko upravnih ali nacionalnih meja. |
|
(23) |
Učinkovito izvajanje infrastruktur za prostorske informacije zahteva koordinacijo vseh tistih, ki jim je bodisi kot vlagateljem bodisi kot uporabnikom vzpostavitev takih infrastruktur pomembna. Zato bi bilo treba vzpostaviti ustrezne koordinacijske strukture , ki segajo na različne vladne ravni in upoštevajo porazdelitev pooblastil in odgovornosti v državah članicah . |
|
(24) |
Da bi uporabili ustrezne izkušnje evropskih in mednarodnih organov za standardizacijo, je primerno, da so ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, lahko podprti s standardi, ki so jih evropski organi za standardizacijo sprejeli v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (11) in s standardi, ki so jih sprejeli mednarodni organi za standardizacijo . |
|
(25) |
Ker je naloga Evropske agencije za okolje, ustanovljene z Uredbo Sveta (EGS) št. 1210/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (12), zagotoviti na ravni Skupnosti objektivne, zanesljive in primerljive okoljske informacije ter je njen cilj med drugim izboljšati pretok za posamezne politike pomembnih okoljskih informacij med državami članicami in institucijami Skupnosti, bi morala aktivno prispevati k izvajanju te direktive. |
|
(26) |
Ker je to okvirna direktiva, zahteva njeno izvajanje dodatne sklepe, ki bodo upoštevali spreminjajoče se politično, institucionalno in organizacijsko okolje ter hiter tehnološki razvoj na področju sistemov prostorskih podatkov in storitev v zvezi z njimi. Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je zato treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji (13). |
|
(27) |
Pripravljalno delo za sklepe v zvezi z izvajanjem te direktive in za prihodnji razvoj infrastrukture za prostorske informacije v Skupnosti zahteva nenehno spremljanje izvajanja Direktive in redno poročanje. |
|
(28) |
Države članice cilja te direktive, namreč vzpostavitve infrastrukture za prostorske informacije v Skupnosti, same ne morejo doseči v zadostni meri zaradi nadnacionalnih vidikov in zaradi splošne potrebe v Skupnosti po koordinaciji pogojev dostopa do prostorskih informacij. Bolje se ga zato lahko doseže na ravni Skupnosti in Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 1
1. Ta direktiva določa sestavne dele ali osnovna načela strateškega načrtovanja , namenjena vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Skupnosti za namene politike trajnostnega razvoja v Skupnosti ter politik ali dejavnosti, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na okolje in urejanje okolja .
2. Infrastruktura za prostorske informacije v Skupnosti temelji na infrastrukturah za okoljske informacije, ki jih vzpostavijo in upravljajo države članice, in na vsaki ustrezni infrastrukturi, ki že obstaja na ravni Skupnosti .
Sestavni elementi teh infrastruktur vključujejo metapodatke, nabore prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, omrežne storitve in tehnologije, sporazume o souporabi, dostopu in uporabi, mehanizme za koordinacijo in spremljanje ter procese in postopke.
Člen 2
1. Ta direktiva ne posega v Direktivo 2003/4/ES, razen kjer je določeno drugače.
2. Ta direktiva ne posega v Direktivo 2003/98/ES.
Člen 3
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1) |
„infrastruktura za prostorske informacije“ pomeni infrastrukturo, katere sestavni elementi vključujejo metapodatke, nabore prostorskih podatkov in storitve prostorskih podatkov; omrežne storitve in tehnologije; dogovore o skupni uporabi in dostopu ter mehanizme, procese in postopke koordinacije in spremljanja, ki so uvedeni, se izvajajo ali so dani na razpolago v skladu s to direktivo; |
|
2) |
„prostorski podatki“ pomenijo podatke, ki se neposredno ali posredno nanašajo na posamezno lokacijo ali geografsko območje; |
|
3) |
„nabor prostorskih podatkov“ pomeni zbirko prostorskih podatkov, ki jo je mogoče opredeliti; |
|
4) |
„storitve prostorskih podatkov“ pomenijo dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati z uporabo računalnika na prostorskih podatkih, vsebovanih v naborih prostorskih podatkov, ali na z njimi povezanimi metapodatkih; |
|
5) |
„prostorski predmet“ pomeni abstraktno predstavitev enote iz resničnega sveta, povezane s posamezno lokacijo ali geografskim območjem; |
|
6) |
„metapodatki“ pomenijo informacije, ki opisujejo nabore prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki ter omogočajo njihovo iskanje, evidentiranje in uporabo; |
|
7) |
„organ javne uprave“ pomeni:
|
|
8) |
„tretja oseba“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki ni organ javne uprave. |
Člen 4
1. Ta direktiva zajema nabore prostorskih podatkov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
a) |
so povezani z območjem, na katerem država članica uresničuje pravice v skladu s sodno pristojnostjo; |
|
b) |
so v elektronski obliki; |
|
c) |
so v posesti ali hranjeni za:
|
|
d) |
so povezani z eno ali več temami, navedenimi v Prilogah I, II ali III. |
2. Ta direktiva zajema tudi storitve prostorskih podatkov v zvezi s podatki, vsebovanimi v naborih prostorskih podatkov iz odstavka 1.
3. V primeru naborov prostorskih podatkov, ki so v skladu s pogoji, določenimi v točki (c) odstavka 1, vendar nad katerimi lahko tretja oseba uveljavlja pravice intelektualne lastnine, lahko organ javne oblasti ukrepa v skladu s to direktivo le s soglasjem te tretje osebe.
4. Z odstopanjem od odstavka 1 ta direktiva, v primeru naborov prostorskih podatkov, ki so v posesti organa javne uprave ali hranjeni za organ javne uprave, ki v državi članici deluje na najnižji upravni ravni, zajema samo nabore prostorskih podatkov, katerih zbiranje ali razširjanje koordinira drug organ javne uprave ali tako določa nacionalna zakonodaja.
5. Komisija lahko prilagodi prostorske tematske podatke iz Prilog I, II in III v skladu s postopkom iz člena 27(2), da bi se upoštevale nove potrebe po prostorskih podatkih za podporo politik Skupnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na okolje.
POGLAVJE II
Metapodatki
Člen 5
1. Države članice zagotovijo, da se metapodatki izdelajo za nabore prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki ter da se ti metapodatki dopolnjujejo.
2. Metapodatki vključujejo informacije o:
|
a) |
skladnosti naborov prostorskih podatkov z izvedbenimi pravili iz člena 8(1); |
|
b) |
pravicah uporabe naborov prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter vseh stroških, ki izhajajo iz tega ; |
|
c) |
kakovosti in veljavnosti prostorskih podatkov; |
|
d) |
organih javne uprave, odgovornih za vzpostavitev, upravljanje, vzdrževanje in razširjanje naborov prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki; |
|
e) |
naborih prostorskih podatkov, do katerih ima javnost omejen dostop v skladu s členom 16, ter razlogih za tako omejitev. |
3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so metapodatki popolni in ustrezne kakovosti.
Člen 6
Države članice izdelajo metapodatke iz člena 5 v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
|
a) |
ne pozneje kot ... (14) v primeru naborov prostorskih podatkov, ki se nanašajo na področja, našteta v Prilogah I in II; |
|
b) |
ne pozneje kot ... (15) v primeru naborov prostorskih podatkov, ki se nanašajo na področja, našteta v Prilogi III. |
Člen 7
Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme pravila za izvajanje člena 5.
POGLAVJE III
Interoperabilnost nabora prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki
Člen 8
1. Komisija v skladu s postopkom, navedenim v členu 27(2), sprejme izvedbena pravila, ki določajo naslednje:
|
a) |
specifikacije za usklajevanje prostorskih podatkov ; |
|
b) |
dogovore za izmenjavo prostorskih podatkov. |
2. Predstavnikom držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni se zaradi njihove pomembnosti, ki jo imajo kot pripravljavci, lastniki in ponudniki prostorskih podatkov, ter fizičnim in pravnim osebam, ki jih zanimajo zadevni prostorski podatki zaradi njihove vloge v prostorski informacijski strukturi, ki vključuje uporabnika, proizvajalca, ponudnika storitev z dodano vrednostjo ali koordinacijsko telo, da možnost, da sodelujejo pri pripravljalnih razpravah o vsebini izvedbenih pravil, predvidenih v odstavku 1, preden jih obravnava odbor iz člena 27(1).
Člen 9
1. Namen izvedbenih pravil, predvidenih v členu 8(1) , je omogočiti kombiniranje nabora prostorskih podatkov ali vzajemno delovanje storitev na tak način, da bo rezultat koherentna kombinacija nabora prostorskih podatkov ali storitev, ki predstavlja dodano vrednost, ne da bi bilo potrebno posebno prizadevanje človeka operaterja ali stroja.
2. Izvedbena pravila, predvidena v členu 8(1) , zajemajo opredelitev in razvrščanje prostorskih objektov, ki zadevajo prostorske podatke in način, kako so navedeni prostorski podatki geolocirani.
Člen 10
1. V primeru naborov prostorskih podatkov, ki ustrezajo temam , naštetim v Prilogi I ali II, izvedbena pravila, predvidena v členu 8(1) izpolnjujejo pogoje, določene v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.
2. Izvedbena pravila se nanašajo na naslednje vidike prostorskih podatkov:
|
a) |
skupni sistem enotnih identifikatorjev za prostorske objekte; |
|
b) |
razmerje med prostorskimi objekti; |
|
c) |
ključne značilnosti in ustrezni večjezični tezavri, ki so običajno potrebni za politike, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na okolje ; |
|
d) |
način izmenjave informacij o časovni dimenziji podatkov; |
|
e) |
način izmenjave posodobitve podatkov. |
3. Namen izvedbenih pravil je zagotoviti konsistentnost med postavkami informacij, ki se nanašajo na isto lokacijo, ali med postavkami informacij, ki se nanašajo na isti objekt, predstavljen v različnih obsegih.
4. Namen izvedbenih pravil je zagotoviti, da so informacije, izpeljane iz različnih naborov prostorskih podatkov, primerljive glede vidikov, navedenih v členu 9(2) in odstavku 2 tega člena.
Člen 11
Izvedbena pravila, predvidena v členu 8(1) , se sprejmejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
|
a) |
ne pozneje kot ... (16) v primeru naborov prostorskih podatkov, ki se nanašajo na teme, naštete v Prilogi I; |
|
b) |
ne pozneje kot ... (17) v primeru naborov prostorskih podatkov, ki se nanašajo na teme, naštete v Prilogi II ali III. |
Člen 12
Države članice zagotovijo, da so nabori prostorskih podatkov, ki so zbrani ali posodobljeni več kot dve leti po datumu sprejetja ustreznih specifikacij iz člena 8(1) , usklajeni z navedenimi specifikacijami s prilagoditvijo naborov prostorskih podatkov ali z njihovo transformacijo.
Člen 13
1. Države članice zagotovijo, da so katere koli informacije ali podatki, potrebni za skladnost z izvedbenimi pravili, določenimi v členu 8(1), dani na razpolago organom javne uprave ali tretjim strankam v skladu s pogoji, ki ne omejujejo njihove uporabe za navedeni namen.
2. 2 Da bi zagotovili, da so prostorski podatki, ki se nanašajo na prostorsko značilnost, katere lokacija zajema mejo med dvema ali več državami članicami, koherentni, se države članice, kjer je to ustrezno, soglasno odločijo o opisu in položaju teh skupnih značilnosti.
POGLAVJE IV
Omrežne storitve
Člen 14
1. Države članice vzpostavijo in opravljajo storitve omrežnih povezav tako, da zagotovijo dostop do metapodatkov in naborov prostorskih podatkov in storitev s storitvamiiz člena 15(1).
2. Storitve omrežnih povezav iz odstavka 1 so na voljo organom javne uprave.
3. Storitve omrežnih povezav iz odstavka 1 so na zahtevo tretjih strank njim na razpolago ob upoštevanju, da so njihovi nabori prostorskih podatkov in storitve v skladu z izvedbenimi pravili, ki določajo obveznosti predvsem glede metapodatkov, omrežnih storitev in interoperabilnosti.
Člen 15
1. Države članice vzpostavijo in upravljajo omrežje naslednjih storitev za nabore prostorskih podatkov in storitve, za katere so bili ustvarjeni metapodatki v skladu s to direktivo:
|
a) |
storitve iskanja, ki omogočajo iskanje nabora prostorskih podatkov in storitve prostorskih podatkov na podlagi vsebine ustreznih metapodatkov in prikazovanje vsebine metapodatkov; |
|
b) |
storitve pregledovanja, ki omogočajo vsaj prikazovanje, krmarjenje, povečanje/zmanjšanje, izločitev ali prekritje naborov prostorskih podatkov in prikazovanje napotkov in vseh ustreznih vsebin metapodatkov; |
|
c) |
storitve nalaganja, ki omogočajo nalaganje kopij celotnih naborov ali delov naborov prostorskih podatkov; |
|
d) |
storitve transformacije omogočajo transformacijo naborov prostorskih podatkov; |
|
e) |
„storitve priklica prostorskih podatkov“ omogočajo priklic storitev podatkov; |
Te storitve so preproste za uporabo, na razpolago javnosti in dostopne prek spleta ali katerega koli drugega ustreznega telekomunikacijskega sredstva.
2. Za storitveiz točke (a) odstavka 1, se uporablja vsaj naslednja kombinacija iskalnega kriterija:
|
a) |
ključne besede; |
|
b) |
razvrščanje prostorskih podatkov in storitev; |
|
c) |
kakovost in točnost prostorskih podatkov; |
|
d) |
stopnja skladnosti s specifikacijamiza usklajene prostorske informacije, predvidenimi v členu 8; |
|
e) |
zemljepisna lega; |
|
f) |
pogoji, ki se uporabljajo za dostop do nabora prostorskih podatkov in storitev ter za njihovo uporabo; |
|
g) |
organi javne uprave, odgovorni za vzpostavitev, upravljanje, vzdrževanje in razdelitev nabora prostorskih podatkov in storitev. |
3. Storitve transformacije, navedene v točki (d) odstavka 1, se kombinirajo z drugimi storitvami iz navedenega odstavka tako, da se omogoči delovanje vseh teh storitev v skladu z izvedbenimi praviliiz člena 8.
Člen 16
1. Z odstopanjem od člena 4(2) Direktive 2003/4/ES in člena 15(1) te direktive lahko države članice omejijo javni dostop do storiteviz točk (b) do (e) člena 15(1) ali do storitev e-trgovineiz člena 17(2), kadar bi tak dostop škodoval:
|
a) |
zaupnosti postopkov organov javne uprave, če tako zaupnost predvideva zakon; |
|
b) |
mednarodnim odnosom, javni varnosti ali državni obrambi; |
|
c) |
postopku sodišča, možnosti katere koli osebe, da je deležna pravičnega sojenja ali možnosti organov javne uprave, da vodijo poizvedbo kazenske ali disciplinske narave; |
|
d) |
zaupnosti poslovnih ali industrijskih informacij, kadar tako zaupnost določa nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti, da bi zaščitila zakonite ekonomske interese, vključno z javnimi interesi, pri vzdrževanju zaupnosti o statistiki in davčne tajnosti; |
|
e) |
zaupnost osebnih podatkov in/ali datotek, ki se nanašajo na fizično osebo, kadar ta oseba ni privolila v razkritje informacij javnosti, če tako zaupnost določata nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti; |
|
f) |
varstvu okolja, na katerega se taka informacija nanaša, na primer o nahajališču redkih vrst. |
2. Razlogi za omejitev dostopa, kakor je določeno v odstavku 1, se razlagajo omejevalno, ob upoštevanju javnega interesa za posebni primer, podprtega z omogočanjem tega dostopa. V vsakem posebnem primeru se interes javnosti ob razkritju tehta z interesom, če se dostop do teh informacij omejuje ali pogojuje. Na podlagi odstavka 1(a), (d), (e) in (f) države članice ne smejo omejevati dostopa do informacij o emisijah v okolje.
Člen 17
1. Države članice zagotovijo, da so storitveiz člena 15(1)(a) in (b), na razpolago javnosti brezplačno. Za zaščito pravic intelektualne lastnine, ki jih imajo organi javne uprave glede prostorskih podatkov, lahko podatki, ki so dostopni s pomočjo storitev pregledovanja, navedenih v členu 15(1)(b), obstajajo v takšni obliki, ki preprečuje njihovo ponovno uporabo v tržne namene, temu pa se lahko za omejitev uporabe podatkov doda še internetna licenca.
2. Če organi javne uprave obračunavajo stroške za storitveiz člena 15(1)(c) ali (e), države članice zagotovijo, da so storitve e-trgovine na voljo.
Člen 18
1. Komisija vzpostavi in upravlja geoportal Skupnosti.
2. Države članice prek geoportala Skupnosti zagotovijo dostop do storitev iz člena 15(1).
Države članice lahko tudi zagotovijo dostop do navedenih storitev prek svojih lastnih točk dostopa.
Člen 19
Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme pravila za izvajanje tega poglavja in zlasti določi naslednje:
|
a) |
tehnične specifikacije za storitveiz členov 14(1), 15 in 17(2), ob upoštevanju tehnološkega napredka in minimalnih meril za opravljanje navedenih storitev; |
|
b) |
obveznostiiz člena 14(3). |
POGLAVJE V
Souporaba podatkov in ponovna uporaba
Člen 20
1. Države članice sprejmejo ukrepe za souporabo naborov prostorskih podatkov in storitev med organi javne uprave. Ti ukrepi omogočajo organom javne uprave držav članic in institucijam ter organom Skupnosti, da dostopajo do naborov prostorskih podatkov in storitev ter izmenjujejo in uporabljajo navedene nabore in storitve za naloge javnega značaja, ki imajo lahko neposredni ali posredni vpliv na okolje.
Ukrepi, predvideni v prvem pododstavku, izključujejo kakršne koli omejitve, zlasti transakcijske, proceduralne, pravne, institucionalne ali finančne narave. Države članice zagotovijo, da izvajanje teh ukrepov nima negativnega vpliva na razpoložljivost naborov prostorskih podatkov in z njimi povezane storitve.
2. Enaka ureditev souporabe prostorskih podatkov, kakor je predvideno v odstavku 1, se uporablja za organe , ustanovljene z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenice so Skupnost ali države članice, za opravljanje nalog, ki imajo lahko neposredni ali posredni vpliv na okolje.
3. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence.
4. Institucije in organi Skupnosti imajo usklajene pogoje za dostop do naborov prostorskih podatkov in storitev. Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme izvedbena pravila, ki urejajo tak dostop in s tem povezane pravice uporabe.
Člen 21
Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme izvedbena pravila za povečanje možnosti ponovne uporabe naborov prostorskih podatkov in storitev s strani tretjih strank. Ta izvedbena pravila lahko vključujejo določitev skupnih pogojev za izdajo licenc.
Oblikovanje skupnih licenc ne omejuje po nepotrebnem možnosti ponovne uporabe podatkov in uporabe storitev ter se ne uporablja za omejevanje konkurence.
POGLAVJE VI
Koordinacija in dopolnilni ukrepi
Člen 22
1. Države članice zagotovijo, da se na različnih upravnih ravneh določijo ustrezne strukture in mehanizmi za usklajevanje prispevkov vseh, ki jih zanimajo infrastrukture prostorskih informacij. Vse osebe, ki se zanimajo za infrastrukture prostorskih informacij, so uporabniki, proizvajalci, ponudniki storitve z dodano vrednostjo in usklajevalni organi.
2. Ti prispevki vključujejo ugotavljanje potreb uporabnikov, zagotavljanje informacij o obstoječih praksah in zagotavljanje povratnih informacij o izvajanju te direktive.
Člen 23
1. Komisija je odgovorna za usklajevanje infrastrukture za prostorske informacije v Skupnosti na ravni Skupnosti, pri tem pa ji pomaga Evropska agencija za okolje.
2. Vsaka država članica določi koordinacijsko strukturo, ki bo odgovorna za stike s Komisijo v zvezi s to direktivo , pri čemer upošteva porazdelitev pristojnosti in odgovornosti znotraj držav članic .
Člen 24
Standardi, ki so jih sprejeli evropski organi za standardizacijo v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 98/34/ES, in mednarodni organi za standardizacijo lahko podpirajo izvajanje te direktive.
POGLAVJE VII
Končne določbe
Člen 25
1. Države članice spremljajo izvajanje in uporabo svojih infrastruktur za prostorske informacije
2. Spremljanje, predvideno v odstavku 1, se izvaja v skladu z izvedbenimi pravili, ki jih je sprejela Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2).
3. Informacije o spremljanju, predvidenem v odstavku 1, so Komisiji in javnosti stalno na razpolago.
Člen 26
1. Države članice poročajo Komisiji o izvajanju te direktive in o pridobljenih izkušnjah pri njeni uporabi. Poročilo mora vsebovati:
|
a) |
opis o usklajenosti ponudnikov javnega sektorja, uporabnikov nabora prostorskih podatkov in storitev ter posredniških organov ter opis odnosov s tretjimi strankami in opis organizacije za zagotavljanje kakovosti; |
|
b) |
opis prispevka, ki so ga doprinesli organi javne uprave ali tretje stranke k delovanju in usklajevanju infrastrukture za prostorske informacije; |
|
c) |
povzetek razpoložljivosti in kakovosti naborov prostorskih podatkov ter razpoložljivosti in učinkovitosti storitev prostorskih podatkov; |
|
d) |
povzetek informacij o uporabi infrastrukture za prostorske informacije; |
|
e) |
opis sporazumov med organi javne uprave o usklajevanju in souporabi informacij ; |
|
f) |
povzetek stroškov in koristi od izvajanja te direktive. |
2. Poročiloiz odstavka 1 se pošlje Komisiji vsake tri leta s pričetkom ... (18).
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme pravila za izvajanje odstavka 1.
Člen 27
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, traja tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 28
Komisija predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu do ... (19) in nadalje vsakih šest let poročilo o uporabi te direktive , ki temelji na poročilih držav članic iz člena 26 .
Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za ukrep Skupnosti.
Člen 29
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... (20). Komisiji nemudoma predložijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa naj sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 30
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 31
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V,
Za Evropski Parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C […], […], str. […].
(2) UL C […], […], str. […].
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2005.
(4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(5) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
(6) UL L 345, 31.12.2003, str. 90.
(7) UL L 138, 28.5.2002, str. 1.
(8) KOM(2004)0065.
(9) UL L 192, 28.7.2000, str. 36.
(10) UL L 324, 11.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 788/2004 (UL L 138, 30.4.2004, str. 17).
(11) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(12) UL L 120, 11.5.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1641/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 245, 29.9.2003, str. 1).
(13) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(14) 3 leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(15) 6 let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(16) 2 leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(17) 5 let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(18) 3 leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(19) 7 let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(20) 2 leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
PRILOGA I
TEME PROSTORSKIH PODATKOV IZ ČLENOV 6(A), 10(1) IN 11(A)
|
1. |
Koordinatni referenčni sistemi Sistemi za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x,y,z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temeljijo na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku. |
|
2. |
Geografski koordinatni sistemi Usklajena večločljivostna mreža s skupno točko izvora in standardizirano lokacijo ter velikostjo mrežnih celic. |
|
3. |
Geografska imena Imena območij, regij, krajev, velemest, predmestij, mest ali zaselkov ali katera koli geografska ali topografska značilnost javnega ali zgodovinskega interesa. |
|
4. |
Upravne enote Upravne enote razdeljujejo nacionalno ozemlje na lokalno, regionalno in nacionalno upravo. Upravne enote so ločene z upravnimi mejami. Vključujejo tudi meje nacionalnega ozemlja in obalno črto. |
|
5. |
Prometna omrežja Cestna, železniška in vodna prometna omrežja ter z njimi povezana infrastruktura. Vključene so povezave med različnimi omrežji. Vključeno je tudi vseevropsko prometno omrežje, kakor je opredeljeno v Odločbi št. 1692/96/ES (1), in prihodnje preglede te odločbe. |
|
6. |
Hidrografija Hidrografski elementi, naravni in umetni, ki vključujejo reke, jezera, somornice, zbiralnike, vodonosnike, kanale ali druga vodna telesa, po potrebi v obliki omrežij in povezanih z drugimi omrežji. Vključuje porečja in podporečja, kakor je opredeljeno v Direktivi 2000/60/ES (2). |
|
7. |
Zaščitena mesta Območje se določi, ureja ali upravlja za doseganje posebnih ciljev ohranjanja. |
(1) Odločba št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L 228, 9.9.1996, str. 1). Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30.4.2004, str. 1).
(2) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za delovanje Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
PRILOGA II
TEME PROSTORSKIH PODATKOV IZ ČLENOV 6(A), 10(1) IN 11(B)
|
1. |
Naris Digitalni vzorci narisov za kopensko, zaledenelo in oceansko površino. Vključuje kopenski naris, batimetrijo in obrežje. |
|
2. |
Identifikator nepremičnin Geografska lokacija nepremičnin, ki temelji na identifikatorjih naslova, običajno po imenu ceste, številki zgradbe, poštni številki. |
|
3. |
Katastrske parcele Območja, določena s katastrskimi mejami s posebnim pravnim statusom lastništva. |
|
4. |
Pojavi na zemeljskem površju Fizični in biološki pojavi na zemeljski površini, ki jo sestavljajo umetne površine, kmetijska območja, gozdovi, (pol-)naravna območja, mokrišča, vodna telesa. |
|
5. |
Ortometrija Geolocirani slikovni podatki zemeljske površine iz satelita ali senzorjev v zraku. |
|
6. |
Geologija
Geologija je določena s sestavo in zgradbo ter spremembami in prestrukturiranjem v svoji stratifikaciji. Vključuje živo skalo in geomorfologijo. |
PRILOGA III
TEME PROSTORSKIH PODATKOV IZ ČLENOV 6(B) IN 11(B)
|
1. |
Statistične enote Enote za referenčni popis ali za druge statistične podatke. |
|
2. |
Zgradbe Geografska lega zgradb. |
|
3. |
Tla Tla in sloji zemlje pod površjem, določeni po debelini, teksturi, zgradbi in vsebnosti delcev in organskih snovi, kamnitosti, eroziji , po potrebi povprečni nagib in predvidene zmogljivosti vodnih zalog. |
|
4. |
Raba tal Ozemlje je določeno glede na sedanjo in prihodnjo funkcionalno razsežnost ali socio-ekonomski namen (npr. stanovanjski, industrijski, trgovinski, kmetijski, gozdni, rekreacijski). |
|
5. |
Zdravje ljudi in njihova varnost Geografska razporeditev obolevnosti in umrljivosti, povezane neposredno (epidemije, širjenje bolezni, naravne nesreče, učinki na zdravje zaradi okoljskega stresa, onesnaženost zraka, kemikalije, tanjšanje ozonskega plašča, hrup itd.) ali posredno (hrana, genetsko spremenjeni organizmi v okviru veljavne zakonodaje Skupnosti , stres itd.) s kakovostjo okolja. Geografska porazdelitev prometnih nesreč. |
|
6. |
Javne storitve in vladne službe
Komunalne storitve in vladne službe vključujejo podzemna in površinska javna omrežja in infrastrukturo, npr. odtoke, ravnanje z odpadki, oskrbo z energijo, telekomunikacije in oskrbo z vodo ter upravne in socialne vladne storitve, npr. javne organe, šole in bolnišnice. |
|
7. |
Naprave za nadzor okolja
Namestitev in delovanje naprav za nadzor okolja vključuje opazovanje in merjenje emisij, stanja okolja (morsko okolje, celinske površinske in podzemne vodne, zrak in prst) ter drugih parametrov ekosistema (biotska raznovrstnost, ekološki pogoji vegetacije itd.), ki ga izvajajo javni organi ali nekdo drug v njihovem imenu. |
|
8. |
Proizvodni in industrijski objekti Mesta industrijske proizvodnje Vključujejo naprave za odvzemanje vode, rudnike, skladišča. |
|
9. |
Kmetijski in ribogojski objekti Kmetijska oprema in proizvodni objekti (vključno z irigacijskimi sistemi, toplimi gredami in hlevi). |
|
10. |
Porazdelitev prebivalstva – demografija Geografska porazdelitev ljudi, zbranih po koordinatah, regiji, upravni enoti ali drugi analitični enoti. To vključuje tudi podatke o prebivalstvu in ravni dejavnosti. |
|
11. |
Cone upravljanja območja/omejitev/urejevanja in poročevalske enote Območja se upravljajo, urejajo ali uporabljajo za poročanje na mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Vključuje odlagališča odpadkov, omejena območja okrog virov pitne vode, cone, občutljive na nitrate, urejene plovne poti po morju ali velikih kopenskih vodah, območja za odlaganje odpadkov, cone z omejitvijo hrupa, območja, kjer je potrebno dovoljenje za iskanje rud in rudarjenje, predele porečja, območja za upravljanje obale in poročevalske enote, povezane z okoljem . |
|
12. |
Območja pod antropogenimi vplivi
Območja pod antropogenimi vplivi vključujejo onesnažena območja ter območja hrupa in sevanja. |
|
13. |
Cone naravnega tveganja Ranljiva območja, značilna po naravnih tveganjih (vsi atmosferski, hidrološki, seizmični, vulkanski pojavi in požari, ki zaradi svoje lokacije, resnosti in pogostosti lahko resno ogrozijo družbo), npr. poplave, snežni in drugi plazovi , gozdni požari, potresi, vulkanski izbruhi, drsenje in pogrezanje tal. |
|
14. |
Atmosferski pogoji Fizični pogoji v atmosferi Vključujejo prostorske podatke, ki temeljijo na merjenjih, na vzorcih ali na kombinaciji vzorcev in merilne lokacije. |
|
15. |
Meteorološke geografske značilnosti Vremenske razmere in njihova merjenja; padavine, temperatura, evapotranspiracija, hitrost in smer vetra. |
|
16. |
Oceanografske geografske značilnosti Naravno stanje oceanov (tokovi, slanost, višina valov itd.) |
|
17. |
Morske regije Naravno stanje morij in slanih vodnih teles, razdeljenih v regije in podregije s skupnimi značilnostmi |
|
18. |
Biogeografske regije Območja z relativno homogenimi ekološkimi razmerami s skupnimi značilnostmi |
|
19. |
Habitati in biotopi Geografska območja, značilna po posebnih ekoloških razmerah, in ki fizično omogočajo organizmom, da tam živijo. Vključujejo kopenska ali vodna območja, ki se razlikujejo po popolnoma naravnih ali polnaravnih geografskih, abiotskih in biotskih značilnostih. Vključujejo majhne značilnosti podeželske pokrajine – žive meje, potoki itd. |
|
20. |
Razdelitev vrst Geografska porazdelitev pojavljanja živalskih in rastlinskih vrst, zbranih po koordinatah, regiji, upravni enoti ali drugi analitični enoti. |
|
21. |
Obnovljivi viri energije |
P6_TA(2005)0214
Pozavarovanje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pozavarovanju in spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter Direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (KOM(2004)0273 — C6-0038/2004 — 2004/0097(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0273) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 47(2) in 55 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0038/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0146/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči predsedniku, naj stališče posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)00097
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. junija 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o pozavarovanju in spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS in Direktiv 98/78/ES ter 2002/83/ES
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 47(2) in 55 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (4), Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (5) in Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta o življenjskem zavarovanju (6) vsebujejo določbe o začetku opravljanja in opravljanju neposrednega zavarovanja v Skupnosti. |
|
(2) |
Te direktive zavarovalnicam določajo pravni okvir za opravljanje zavarovalnih dejavnosti na notranjem trgu, z vidika pravice do ustanavljanja in vidika svobode opravljanja storitev, da bi zavarovalnicam s sedežem v Skupnosti olajšali izpolnjevanje obveznosti, ki se nahajajo znotraj Skupnosti in imetnikom polic omogočili, da se lahko obrnejo ne samo na zavarovatelje s sedežem v njihovi državi, temveč tudi na zavarovatelje s sedežem v Skupnosti in drugih državah članicah. |
|
(3) |
Režim, ki ga določajo te direktive, se uporablja za zavarovalnice, ki opravljajo dejavnost neposrednega zavarovanja, glede izvajanja njihovega celotnega poslovanja, tako dejavnosti neposrednega zavarovanja pa tudi dejavnosti pozavarovanja s sprejetimi obveznostmi; vendar se za dejavnosti pozavarovanja, ki jih izvajajo specializirane pozavarovalnice ne uporablja ta režim ali kateri koli režim, določen z zakonodajo Skupnosti. |
|
(4) |
Pozavarovanje je pomembna finančna dejavnost, saj zavarovalnicam, ki opravljajo dejavnost neposrednega zavarovanja, z olajšanjem širše porazdelitve nevarnosti na svetovni ravni omogoča višje zmogljivosti prevzemanja zavarovanj in zagotavljanja zavarovalnega kritja ter tudi zmanjšanja stroškov; nadalje igra pozavarovanje temeljno vlogo pri zagotavljanju finančne stabilnosti, saj je bistveni element za zagotovitev moči finančne trdnosti in stabilnost trga neposrednega zavarovanja, pa tudi finančnega sistema v celoti zaradi njegove vloge kot glavnega finančnega posrednika in institucionalnega vlagatelja. |
|
(5) |
Direktiva Sveta 64/225/EGS z dne 25. februarja 1964 o odpravi omejitev svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev na področjih pozavarovanja in retrocesije (7) je odpravila omejitve pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z državljanstvom ali prebivališčem izvajalca pozavarovanja. Vendar ni odpravila omejitve, ki jih povzročajo razlike med nacionalnimi določbami glede nadzora skrbnega in varnega poslovanja pozavarovanja. Zaradi tega se stopnja nadzora pozavarovalnic v Skupnosti zelo razlikuje, kar ustvarja ovire za opravljanje dejavnosti pozavarovanja, kot je obveznost pozavarovalnic, da zastavijo sredstva za kritje njenega dela zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnic, ki opravljajo dejavnost neposrednega zavarovanja, pa tudi različna nadzorna pravila, ki jih morajo pozavarovalnice izpolnjevati v različnih državah članicah, kjer poslujejo, ali pa posredni nadzor različnih vidikov pozavarovalnice, ki ga izvajajo pristojni organi zavarovalnic, ki opravljajo dejavnost neposrednega zavarovanja. |
|
(6) |
Akcijski načrt za finančne storitve je pozavarovanje opredelil kot sektor, ki potrebuje ukrepanje na ravni Skupnosti za vzpostavitev notranjega trga za finančne storitve. Nadalje, glavni finančni forumi kot je Mednarodni monetarni sklad in Mednarodna organizacija zavarovalnih nadzornikov (IAIS) so opozorili na pomanjkanje usklajenih pravil nadzora pozavarovanja na ravni Skupnosti, ki predstavlja pomembno vrzel v ureditvenem okviru finančnih storitev, ki jo je treba zapolniti. |
|
(7) |
Namen te direktive je vzpostavitev nadzornega ureditvenega okvira za varno in skrbno poslovanje dejavnosti pozavarovanja v Skupnosti. Je del zakonodaje Skupnosti na področju zavarovanja, katere cilj je vzpostavitev notranjega trga v sektorju zavarovanja. |
|
(8) |
Ta direktiva se sklada z glavnim mednarodnim delom, izvedenim na podlagi pravil skrbnega in varnega poslovanja, predvsem z IAIS. |
|
(9) |
Ta direktiva sledi pristopu zakonodaje Skupnosti, sprejete v zvezi z neposrednim zavarovanjem tako, da izvaja usklajevanje, ki je ključnega pomena, potrebno in zadostno za zagotovitev vzajemnega priznavanja dovoljenj in sistemov nadzora skrbnega in varnega poslovanja, s čimer je omogočena izdaja enotnega dovoljenja, veljavnega na celotnem ozemlju Skupnosti, in uporaba načela nadzora matične države članice. |
|
(10) |
Zato se za začetek opravljanja in za opravljanje dejavnosti pozavarovanja uporablja enotno dovoljenje, ki ga izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima pozavarovalnica svoj sedež. Takšno dovoljenje podjetju omogoča, da posluje na celotnem območju Skupnosti na podlagi pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev. Država članica podružnice ali opravljanja storitev od pozavarovalnice, ki želi tam opravljati dejavnosti pozavarovanja in je že prejela dovoljenje v svoji matični državi članici, ne sme zahtevati novega dovoljenja. Nadalje se za pozavarovalnico, ki je že prejela dovoljenje v svoji matični državi članici, ne uporablja dodatni nadzor ali pregledi glede njene finančne trdnosti, ki jih izvajajo pristojni organi zavarovalnice, ki pozavarovana s to pozavarovalnico Nadalje, države članice od pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Skupnosti, ne smejo zahtevati predložitve zavarovanja sredstev za kritje njenega dela zavarovalno-tehničnih rezervacij cedenta. Treba je določiti pogoje za izdajo ali odvzem takšnega dovoljenja. Pristojni organi ne smejo izdati ali podaljšati dovoljenja pozavarovalnici, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih v tej direktivi. |
|
(11) |
Ta direktiva se uporablja za pozavarovalnice, ki izvajajo izključno dejavnost pozavarovanja in ne opravljajo dejavnosti neposrednega zavarovanja; uporablja se tudi za tako imenovane lastne pozavarovalnice, ki so jih ustanovila ali so v lasti finančnih podjetij, razen zavarovalnic ali pozavarovalnic ali skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic, za katere se uporablja Direktiva 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini (8), ali več nefinančnih podjetij , katerih namen je zagotoviti pozavarovalno kritje izključno za nevarnosti podjetij, katerim pripadajo. Sklicevanje na pozavarovalnice v tej direktivi vključuje tudi lastne pozavarovalnice, razen če obstajajo posebne določbe za lastne pozavarovalnice. Lastne pozavarovalnice ne krijejo tveganj, ki izhajajo iz zunanje dejavnosti neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki spada v skupino. Ob tem zavarovalnice in pozavarovalnice, ki spadajo v finančni konglomerat, ne smejo biti lastnice lastnega podjetja. |
|
(12) |
Vseeno se ta direktiva ne uporablja za zavarovalnice, za katere se že uporabljata Direktivi 73/239/EGS in 2002/83/ES; vendar, da bi zagotovili finančno trdnost zavarovalnic, ki opravljajo tudi dejavnost pozavarovanja in da posebne značilnosti teh dejavnosti kapitalske zahteve teh zavarovalnic primerno upoštevajo, se določbe glede minimalnega kapitala pozavarovalnic iz te direktive uporabljajo za dejavnosti pozavarovanja teh zavarovalnic, če obseg njihovih dejavnosti pozavarovanja predstavlja pomemben del njihovega celotnega poslovanja. |
|
(13) |
Ta direktiva se ne uporablja za zagotavljanje pozavarovalnega kritja, ki ga zaradi bistvenega javnega interesa izvaja ali v celoti jamči država članica in ki deluje kot pozavarovatelj zadnje možnosti, zlasti kadar je zaradi posebnih razmer na trgu neizvedljivo pridobiti ustrezno komercialno kritje; v zvezi s tem pomanjkanje „ustreznega komercialnega kritja“ v glavnem pomeni tržno nepravilnost, za katero je značilno očitno pomanjkanje ustreznega obsega zavarovalniških ponudb, čeprav pretirane premije ne smejo same po sebi pomeniti neustreznosti tega komercialnega kritja. Člen 1(2)(d) se uporablja tudi za dogovore med zavarovalnicami, za katere se uporabljata Direktivi 73/239/EGS in 2002/83/ES ter katerih cilj je pridobivanje finančnih zahtevkov, ki izhajajo iz velikega tveganja, kot je terorizem. |
|
(14) |
Pozavarovalnica svoje cilje omeji na dejavnosti pozavarovanja in s tem povezano delovanje. Ta zahteva pozavarovalnici omogoča, da na primer nadaljuje z dejavnostmi, kot so analize tveganj s področja statističnega ali aktuarskega svetovanja ali raziskovalna dejavnost za stranke. Vključuje lahko tudi funkcijo holdinga in dejavnosti v zvezi z dejavnostjo finančnega sektorja v smislu točke 8 člena 2 Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (9). Ta zahteva v nobenem primeru ne omogoča nadaljevanja nepovezanih bančnih in finančnih dejavnosti. |
|
(15) |
Ta direktiva razjasnjuje pooblastila in sredstva nadzora, dodeljena pristojnim organom. Pristojni organi matične države članice pozavarovalnice so odgovorni za nadzorovanje finančne trdnosti pozavarovalnic, vključno s stanjem kapitalske ustreznosti, vzpostavitvijo primernih zavarovalno-tehničnih določb in izravnalnih rezervacij ter kritjem teh določb in rezervacij s kvalitetnim premoženjem. |
|
(16) |
Pristojni organi držav članic morajo razpolagati s sredstvi za nadzor, ki so potrebna za zagotovitev pravilnega poslovanja pozavarovalnic na celotnem ozemlju Skupnosti po pravici do ustanavljanja ali svobodi opravljanja storitev. Predvsem morajo biti zmožni uvesti primerna varovala ali naložiti sankcije za preprečevanje nepravilnosti in kršitev določb glede nadzora pozavarovanja. |
|
(17) |
Določbe o prenosu portfeljev so v skladu z enotnim dovoljenjem, predvidenim v tej direktivi. Uporabljati se morajo za različne vrste prenosov portfeljev med pozavarovalnicami, kot so prenosi portfeljev, ki so posledica združevanja pozavarovalnic ali drugih instrumentov prava družb, ali prenosi portfeljev velikih izgub v stečajnem postopku na drugo pozavarovalnico. Razen tega morajo določbe o prenosih portfeljev vključevati določbe, ki zadevajo zlasti prenos portfelja pogodb, sklenjenih v skladu s svobodo ustanavljanja ali svobodo opravljanja storitev, na drugo pozavarovalnico. |
|
(18) |
Potrebno je omogočiti izmenjavo podatkov med pristojnimi organi ter organi ali telesi, ki na podlagi svoje funkcije pomagajo krepiti stabilnost finančnega sistema. Da bi ohranili zaupno naravo posredovanih podatkov, mora seznam naslovnikov ostati znotraj strogih omejitev. Zato je treba podrobno opredeliti pogoje za pooblastilo prej omenjene izmenjave podatkov; nadalje, če je določeno, da se lahko nekateri podatki razkrijejo le, če se s tem izrecno strinjajo pristojni organi, lahko slednji, če je ustrezno, svoje strinjanje pogojujejo z upoštevanjem strogih pogojev za razkrivanje podatkov. V zvezi s tem in z namenom zagotavljanja ustreznega nadzora pristojnih organov nad pozavarovalnicami, ta direktiva določa pravila, ki državam članicam omogočajo sklenitev sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, pod pogojem, da za razkrite podatke velja primerno jamstvo poslovne skrivnosti. |
|
(19) |
Za krepitev nadzora skrbnega in varnega poslovanja pozavarovalnic je treba določiti, da so revizorji obvezani nemudoma poročati pristojnim organom, kadar koli med opravljanjem svojih nalog ugotovijo, da obstajajo v skladu s to direktivo dejavniki, ki bi lahko resno vplivali na finančni položaj ali administrativno in računovodsko organizacijo pozavarovalnice. Ob upoštevanju tega cilja je zaželeno, da država članica zagotovi izvajanje te obveznosti v vseh okoliščinah, v katerih revizorji odkrijejo taka dejstva med opravljanjem svojih nalog v podjetju, ki je tesno povezano s pozavarovalnico. Obveza revizorjev, da pristojnim organom po potrebi sporočajo nekatera dejstva in odločitve, povezane s pozavarovalnico, ki jih odkrijejo med opravljanjem svojih nalog v nepozavarovalnem podjetju, sama po sebi ne spremeni narave njihovih nalog v tem podjetju niti načina opravljanja teh nalog v istem podjetju. |
|
(20) |
Treba je predvideti določitev uporabe te direktive za obstoječe pozavarovalnice, ki so že prejele dovoljenje ali so imele pravico opravljanja poslov pozavarovanja v skladu z določbami držav članic pred začetkom uporabe direktive. |
|
(21) |
Da bi pozavarovalnicam omogočili izpolnitev svojih obveznosti, mora matična država članica od pozavarovalnice zahtevati vzpostavitev primernih zavarovalno-tehničnih rezervacij. Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij se določi skladno z Direktivo Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (10), v zvezi z dejavnostjo življenjskega pozavarovanja pa lahko matična država članica določi bolj podrobna pravila v skladu z Direktivo 2002/83/ES. |
|
(22) |
Pozavarovalnica, ki opravlja posle pozavarovanja v zvezi s kreditnim zavarovanjem, njeni posli kreditnega pozavarovanja pa znašajo več kot le manjši del celotnega poslovanja, mora oblikovati izravnalne rezervacije, ki niso del minimalnega kapitala; te rezervacije se izračuna v skladu z eno od metod, ki so določene v Direktivi 73/239/EGS in veljajo za enakovredne; nadalje ta direktiva matičnim državam članicam omogoča, da tudi od pozavarovalnic, katerih sedež je na njihovem ozemlju, zahtevajo oblikovanje izravnalnih rezervacij za vrste nevarnosti, razen kreditnega pozavarovanja po pravilih, ki jih je določila tista matična država članica. V skladu z uvedbo mednarodnih standardov za poročanje o finančnem položaju IFRS 4 mora ta direktiva razjasniti preudarno obravnavo izravnalnih rezervacij, uveljavljenih v skladu s to direktivo. Ker pa je treba nadzor pozavarovanja ponovno presoditi v skladu s projektom Solventnost II, ta direktiva ne določa nikakršnega nadaljnjega nadzora pozavarovanja v okviru Solventnosti II. |
|
(23) |
Pozavarovalnica mora razpolagati s sredstvi za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij in izravnalnih rezervacij , ki upoštevajo vrsto poslovanja, ki ga izvaja pozavarovalnica, predvsem naravo, znesek in trajanje pričakovanih zneskov škode, da bi zagotovili zadostnost, likvidnost, varnost, kakovost, donosnost in ujemanje naložb, za katere podjetje zagotovi, da so raznolike in zadostno razpršene, da bi podjetju omogočili odgovor na spreminjajoče se gospodarske okoliščine, predvsem glede razvoja na finančnih trgih in trgih z nepremičninami ali večjih katastrofalnih dogodkov. |
|
(24) |
Potrebno je, da imajo pozavarovalnice za preprečevanje neželenih nihanj v poslovanju poleg zavarovalno-tehničnih rezervacij tudi dodatno rezervo, imenovano minimalni kapital, ki ga predstavljajo prosta sredstva in z dovoljenjem pristojnega organa tudi druga implicitna sredstva za preprečevanje neželenih nihanj v poslovanju. Ta zahteva je pomemben element nadzora skrbnega in varnega poslovanja. Do pregleda obstoječega režima minimalnega kapitala, ki ga Komisija izvaja pod imenom „Projekt Solventnost II“, se za določitev zahtevanega minimalnega kapitala pozavarovalnic uporabljajo pravila iz obstoječe zakonodaje na področju neposrednega zavarovanja. |
|
(25) |
Glede na podobnosti med življenjskim pozavarovanjem, ki krije smrtno tveganje, in neživljenjskim pozavarovanjem, zlasti kritjem tveganj zavarovanja in trajanjem pogodb življenjskega pozavarovanja, je treba v skladu z določbami te direktive določiti zahtevani minimalni kapital za življenjsko pozavarovanje za izračun zahtevanega minimalnega kapitala za neživljenjsko pozavarovanje; kljub temu je treba matični državi članici omogočiti, da pri določanju zahtevanega minimalnega kapitala pri dejavnostih življenjskega pozavarovanja, ki so povezane z investicijskimi skladi ali sodelujočimi pogodbami, uporabi pravila, predvidena v Direktivi 2002/83/ES. |
|
(26) |
Da bi upoštevali posebno naravo nekaterih vrst pozavarovalnih pogodb ali posebnih vrst poslovanja, je treba predvideti prilagoditve izračuna zahtevanega minimalnega kapitala; te prilagoditve določi Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljenim s Sklepom Komisije 2004/9/ES z dne 5. novembra 2003 (11) pri izvajanju izvedbenih pooblastil, prenesenih s Pogodbo. Te ukrepe je treba sprejeti po postopku upravljanja iz člena 5 Odločbe Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12). |
|
(27) |
Seznam postavk, ki lahko predstavljajo razpoložljivi minimalni kapital, določen s to direktivo, je enak seznamu iz Direktiv 73/239/EGS in 2002/83/ES. |
|
(28) |
Da bi zagotovili, da podjetja že ob ustanovitvi razpolagajo z ustreznimi sredstvi in preprečili, da bi med prihodnjim opravljanjem dejavnosti minimalni kapital padel pod najnižjo mejo varnosti, morajo pozavarovalnice razpolagati z zajamčenim kapitalom; vendar je treba poskrbeti za možnost matičnih držav članic, da vzpostavijo zajamčeni kapital, potreben za lastne pozavarovalnice v nižjem znesku, da bi upoštevali specifičnosti lastnih pozavarovalnic. |
|
(29) |
Nekatere določbe te direktive opredeljujejo minimalne standarde. Matična država članica pa mora biti sposobna določiti strožja pravila za pozavarovalnice, katerim so organi teh držav izdali dovoljenja, predvsem glede zahtev minimalnega kapitala. |
|
(30) |
Direktiva se uporablja za končne pozavarovalne dejavnosti; zato je za namene te direktive treba podati opredelitev pojma končnega pozavarovanja; zaradi posebne narave te vrste pozavarovalne dejavnosti mora matična država članica imeti možnost, da določi posebne določbe za izvajanje končnih pozavarovalnih dejavnosti. Določbe se v določenih posebnih točkah lahko razlikujejo od splošne ureditve, določene z direktivo. |
|
(31) |
Ta direktiva mora predvideti pravila v zvezi s tistimi družbami s posebnim namenom, ki prevzamejo tveganja zavarovalnic in pozavarovalnic. Posebna narava takšnih družb s posebnim namenom, ki niso zavarovalnice ali pozavarovalnice, zahteva vzpostavitev posebnih določb v državah članicah. Ob tem mora ta direktiva zagotoviti, da matična država članica določi podrobnejša pravila za določitev okoliščin, v katerih se izredne količine iz družb s posebnim namenom lahko uporabijo kot sredstva, ki pokrivajo tehnične določbe z zavarovalnicami ali pozavarovalnicami. Ta direktiva mora predvideti tudi, da se izterljive količine družb s posebnim namenom lahko ocenjuje kot odbitne količine na podlagi pozavarovanja ali pogodb o retrocesiji, v mejah, določenih s to direktivo, ki temelji na prošnji zavarovalnice pristojnemu organu, in po sporazumu tega organa. |
|
(32) |
Treba je določiti ukrepe za primere, ko finančni položaj pozavarovalnice postane takšen, da podjetje težko izpolnjuje svoje obveznosti iz zavarovalnih pogodb. V posebnih razmerah je treba pristojne organe pooblastiti, da lahko pravočasno ukrepajo, vendar morajo pri izvajanju teh pooblastil pristojni organi obveščati pozavarovalnice o razlogih za tovrstne nadzorne ukrepe v skladu z načeli smotrnega upravljanja in predpisanega postopka. Dokler obstajajo takšne razmere, pristojni organi ne bi smeli izdajati potrdil o kapitalski ustreznosti pozavarovalnic. |
|
(33) |
Treba je predvideti sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, da bi zagotovili, da pozavarovalnica izvaja svoje dejavnosti po pravici do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v skladu z določbami, ki veljajo zanjo v državi članici gostiteljici. |
|
(34) |
Treba je predvideti pravno sredstvo za primer zavrnitve izdaje dovoljenja ali odvzema dovoljenja. |
|
(35) |
Pomembno je določiti, da se za pozavarovalnice, katerih sedež je izven Skupnosti in ki opravljajo dejavnosti pozavarovanja v Skupnosti, ne uporabljajo določbe za ugodnejšo obravnavo od tistih za pozavarovalnice, ki imajo svoj sedež v državi članici. |
|
(36) |
Da bi upoštevali mednarodne vidike pozavarovanja, je treba določiti možnost sklenitve mednarodnih sporazumov s tretjo državo, katerih namen je opredelitev sredstev nadzora nad subjekti pozavarovanja, ki opravljajo dejavnost na ozemlju vsake pogodbenice. |
|
(37) |
Treba je določiti prilagodljiv postopek za omogočanje presoje enakovrednih pravil skrbnega in varnega poslovanja s tretjimi državami na podlagi Skupnosti, tako da se izboljša liberalizacija storitev pozavarovanja v tretjih državah z ustanavljanjem ali čezmejnim zagotavljanjem storitev. V ta namen ta direktiva predvideva postopke za pogajanja s tretjimi državami. |
|
(38) |
Komisijo je treba pooblastiti za sprejem izvedbenih ukrepov, pod pogojem, da ti ne spreminjajo temeljnih elementov te direktive. Ti izvedbeni ukrepi Skupnosti omogočajo, da upošteva nadaljnji razvoj pozavarovanja. V skladu z Odločbo 1999/468/ES je treba sprejeti ukrepe, potrebne za uveljavitev te direktive. |
|
(39) |
Treba je prilagoditi obstoječi pravni okvir Skupnosti za zavarovanje, da bi upoštevali nov nadzorni režim za pozavarovalnice, ki ga določa ta direktiva, in zagotovili dosledni ureditveni okvir za celoten zavarovalni sektor. Zlasti je treba prilagoditi obstoječe določbe, ki dovoljujejo „posredni nadzor“ organov, pristojnih za nadzor zavarovalnic, ki opravljajo dejavnost neposrednega zavarovanja, nad pozavarovalnicami. Nadalje je treba odpraviti trenutne določbe, ki državam članicam omogočajo, da zahtevajo zastavitev sredstev, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije zavarovalnice, in to ne glede na obliko tovrstne zahteve, kadar je zavarovatelj pozavarovan s pozavarovalnico, ki je dobila dovoljenje skladno s to direktivo, ali z zavarovalnico. Končno, treba je predvideti, da se za zahtevani minimalni kapital za zavarovalnice, ki opravljajo dejavnosti pozavarovanja, če takšne dejavnosti predstavljajo pomemben del njihovega poslovanja, uporabljajo pravila za plačilno sposobnost za pozavarovalnice, določena v tej direktivi. Zato je treba skladno s tem spremeniti Direktive 73/239/EGS, 92/49/EGS in 2002/83/ES. |
|
(40) |
Direktiva 98/78/ES se spremeni, da se zagotovi, da se za pozavarovalnice v zavarovalniški ali pozavarovalniški skupini uporablja dopolnilni nadzor na enak način, kot za zavarovalnice, ki so trenutno del zavarovalniške skupine. |
|
(41) |
Svet v skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (13) države članice spodbuja, da za lastne namene in v interesu Skupnosti pripravijo lastne tabele, s katerimi čim bolje prikažejo povezavo med to direktivo in ukrepi za prenos ter za njihovo objavo. |
|
(42) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, namreč vzpostavitve pravnega okvira za začetek opravljanja in za opravljanje dejavnosti pozavarovanja, in ker bi jih bilo torej zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je navedeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev. Ker ta direktiva določa minimalne standarde, lahko države članice določijo strožja pravila — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
NASLOV I
PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Področje uporabe
1. Ta direktiva določa pravila za začetek opravljanja in opravljanje samostojne dejavnosti pozavarovanja pozavarovalnic, ki izvajajo le dejavnosti pozavarovanja in so ustanovljene v državi članici ali se tam želijo ustanoviti.
2. Ta direktiva se ne uporablja za:
|
(a) |
zavarovalnice, za katere se uporabljata Direktivi 73/239/EGS in 2002/83/ES; |
|
(b) |
dejavnosti in organe iz členov 2 in 3 Direktive 73/239/EGS; |
|
(c) |
dejavnosti in organe, navedene v členu 3 Direktive 2002/83/ES; |
|
(d) |
dejavnosti pozavarovanja, ki ga opravlja ali zanj v celoti jamči vlada države članice, kadar zaradi znatnega javnega interesa deluje kot pozavarovatelj , vključno v primeru zadnje možnosti, ko to zahteva položaj na trgu, na katerem je neizvedljivo doseči ustrezno komercialno kritje. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
1. Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
(a) |
pozavarovanje pomeni dejavnost, ki sestoji iz sprejemanja nevarnosti, ki jih odstopi zavarovalnica, druga pozavarovalnica . V primeru pozavarovalnice Lloyd's pozavarovanje pomeni tudi sprejemanje nevarnosti, ki jih odstopi kateri koli član pozavarovalnice Lloyd's, s strani zavarovalnice ali pozavarovalnice, razen pozavarovalnice Lloyd's; |
|
(b) |
lastna pozavarovalnica pomeni pozavarovalnico, ki je v lasti finančnega podjetja, razen zavarovalnice, pozavarovalnice ali skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic, za katere se uporablja Direktiva 98/78/ES, ali nefinančnega podjetja, katerih namen je zagotoviti pozavarovalno kritje izključno za nevarnosti za podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali za podjetje ali podjetja iz skupine, katerih članica je lastna pozavarovalnica; |
|
(c) |
pozavarovalnica pomeni podjetje, ki je pridobilo uradno dovoljenje v skladu s členom 3; |
|
(d) |
podružnica pomeni zastopstvo ali podružnico pozavarovalnice; |
|
(e) |
poslovalnica pomeni sedež, podružnico pozavarovalnice, ob upoštevanju točke (d); |
|
(f) |
matična država članica pomeni državo članico, v kateri je sedež pozavarovalnice; |
|
(g) |
država članica podružnice pomeni državo članico, v kateri je podružnica; |
|
(h) |
država članica gostiteljica pomeni državo članico, kjer ima pozavarovalnica podružnico ali opravlja storitve. |
|
(i) |
obvladovanje pomeni razmerje med matičnim podjetjem in hčerinskim podjetjem, kakor opredeljuje člen 1 Direktive 83/349/EGS (14), ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem; |
|
(j) |
kvalificirani delež pomeni neposredno ali posredno udeležbo v podjetju, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča precejšen vpliv na upravljanje podjetja, v katerem ima drugo podjetje ta kvalificirani delež; |
|
(k) |
matično podjetje pomeni nadrejeno podjetje, opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS; |
|
(l) |
hčerinsko podjetje pomeni podrejeno podjetje, opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS; |
|
(m) |
pristojni organi so tisti državni organi, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor pozavarovalnic; |
|
(n) |
tesne povezave pomenijo položaj, ko sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezani z:
|
|
(o) |
finančno podjetje pomeni enega od naslednjih subjektov:
|
|
(p) |
družba s posebnim namenom (SPV) pomeni katero koli podjetje, registrirano ali ne, razen obstoječe zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki prevzame tveganja zavarovalnic ali pozavarovalnic in v celoti financira izpostavljenost takim tveganjem iz donosa izdaje dolga ali iz katerega drugega finančnega mehanizma, kjer so pravice odplačila za takšen dolg ali drug finančni mehanizem odvisne od obveznosti pozavarovanja te družbe; |
|
(q) |
končno pozavarovanje pomeni pozavarovanje, na podlagi katerega največja določena možnost izgube, izražena kot največje preneseno gospodarsko tveganje, ki izhaja iz pomembnih nevarnosti zavarovalnih pogodb in prenosov časovnih nevarnosti, presega premijo v času veljavnosti pogodbe, za omejeno, ampak pomembno vsoto, skupaj z najmanj eno od naslednjih dveh značilnosti:
|
2. Za namene odstavka 1(a) se zagotovitev kritja pozavarovalnice za institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki spada na področje uporabe Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (17) in v primeru, da zakonodaja matične države članice institucije dovoljuje takšno zagotovitev, prav tako šteje kot dejavnost, ki spada na področje uporabe te direktive.
Za namene odstavka 1(d) se vsaka trajna navzočnost pozavarovalnice na območju države članice obravnava enako kakor zastopstvo ali podružnica, tudi če ta nima oblike podružnice ali zastopstva, ampak jo predstavlja le pisarna, ki jo vodi lastno osebje podjetja ali neodvisna oseba s stalnim dovoljenjem, da dela za podjetje tako, kakor bi delalo zastopstvo.
Za namene odstavka 1(j) in v okviru členov 12 in 19 do 23 ter drugih ravni holdinga, navedenih v členih 19 do 23 , se upoštevajo glasovalne pravice iz člena 92 Direktive 2001/34/ES (18).
Za namene odstavka 1(l) se vsako hčerinsko podjetje hčerinskega podjetja prav tako šteje za hčerinsko podjetje podjetja, ki je njuno končno matično podjetje.
Za namene odstavka 1(n) se vsako hčerinsko podjetje hčerinskega podjetja šteje kot hčerinsko podjetje matičnega podjetja, ki je na čelu teh podjetij.
Za namene odstavka 1(n) se položaj, ko sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb trajno povezani z eno in isto osebo z razmerjem obvladovanja, prav tako šteje za tesno povezavo med takimi osebami.
3. Kadar se ta direktiva nanaša na euro, velja za menjalno vrednost v nacionalni valuti od 31. decembra vsakega leta menjalna vrednost zadnjega dne predhodnega meseca oktobra, za katerega so na voljo menjalne vrednosti za euro v vseh ustreznih valutah Skupnosti.
NASLOV II
ZAČETEK OPRAVLJANJA POZAVAROVANJA IZDAJA
DOVOLJENJA POZAVAROVALNICI
Člen 3
Načelo dovoljenja
Za začetek opravljanja dejavnosti pozavarovanja se uporablja predhodno uradno dovoljenje.
Za takšno dovoljenje pri pristojnem organu matične države članice zaprosi:
|
(a) |
vsaka pozavarovalnica, ki ustanovi svoj sedež na ozemlju te države; |
|
(b) |
vsaka pozavarovalnica, ki po pridobitvi dovoljenja svoje dejavnosti razširi še na druge dejavnosti pozavarovanja, poleg že pooblaščenih. |
Člen 4
Področje uporabe dovoljenja
1. Dovoljenje je skladno s členom 3 veljavno za celotno Skupnost. S tem dovoljenjem lahko zavarovalnica opravlja dejavnosti iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev.
2. Dovoljenje se izda za dejavnosti neživljenjskega pozavarovanja, dejavnosti življenjskega pozavarovanja ali vse vrste dejavnosti pozavarovanja v skladu z zahtevo prosilca.
Obravnava se glede na poslovni načrt, ki mora biti predložen v skladu s členoma 6(b) in 11, in izpolnitev pogojev, ki jih za dovoljenje določa država članica, v kateri je bil vložen zahtevek za dovoljenje.
Člen 5
Oblika pozavarovalnice
1. Matična država članica zahteva, da vsaka pozavarovalnica, ki zaprosi za dovoljenje, sprejme eno od oblik iz Priloge I.
Pozavarovalnica lahko sprejme tudi obliko evropske družbe (SE), kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 2157/2001 (19).
2. Poleg tega lahko države članice po potrebi ustanavljajo podjetja v kateri koli javnopravni obliki, če je cilj takšnih podjetij opravljanje pozavarovalnih poslov pod enakimi pogoji, kakor veljajo za zasebnopravna podjetja.
Člen 6
Pogoji
Matična država članica zahteva od vsake zavarovalnice, ki zaprosi za dovoljenje, da:
|
(a) |
omeji svoj namen poslovanja na dejavnosti pozavarovanja in s tem povezane dejavnosti; ta zahteva lahko vključuje funkcijo holdinga in dejavnosti v zvezi z dejavnostjo finančnega sektorja v smislu točke 8 člena 2 Direktive 2002/87/ES; |
|
(b) |
predloži poslovni načrt v skladu s členom 11; |
|
(c) |
razpolaga z minimalnim zajamčenim kapitalom, opredeljenim v členu 40(2); |
|
(d) |
jo učinkovito vodijo osebe dobrega slovesa s potrebno strokovno usposobljenostjo ali izkušnjami. |
Člen 7
Tesne povezave
1. Če obstajajo tesne povezave med pozavarovalnicami in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni organi izdajo dovoljenje le, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih funkcij.
2. Pristojni organi prav tako zavrnejo izdajo dovoljenja, če zakoni in drugi predpisi v državi nečlanici, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je pozavarovalnica tesno povezana, ali težave pri njihovem izvrševanju, preprečujejo učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnih organov.
3. Pristojni organi zahtevajo, da jim pozavarovalnice posredujejo podatke, potrebne za stalno spremljanje skladnosti s pogoji iz odstavka 1.
Člen 8
Sedež pozavarovalnice
Države članice zahtevajo, da je sedež pozavarovalnice v isti državi članici kot njihovi registrirani sedeži.
Člen 9
Zavarovalni pogoji in premijski ceniki
1. Ta direktiva državam članicam ne preprečuje ohranitve ali uvedbe zakonov, predpisov in upravnih določb, ki zahtevajo odobritev memoranduma in statuta ter posredovanje dokumentacije, potrebne za redno opravljanje nadzora.
2. Vendar države članice ne smejo sprejeti določb, ki zahtevajo predhodno potrjevanje ali sistematično uradno obveščanje o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih in obrazcih ali drugih tiskovinah, ki jih pozavarovalnica namerava uporabljati pri njenem poslovanju s cedenti ali retro-cedenti.
Člen 10
Gospodarske zahteve trga
Države članice ne smejo zahtevati, da se vloga za izdajo dovoljenja preuči glede na gospodarske zahteve trga.
Člen 11
Poslovni načrt
1. Poslovni načrt iz člena 6(b) vključuje podatke ali dokazila o:
|
(a) |
naravi nevarnosti, ki jih pozavarovalnica želi kriti; |
|
(b) |
vrstah ureditev pozavarovanja, ki jih pozavarovalnica želi skleniti s cedenti; |
|
(c) |
vodilnih načelih glede retrocesije; |
|
(d) |
postavkah, ki sestavljajo minimalni zajamčeni kapital; |
|
(e) |
oceni glede stroškov vzpostavitve upravnih služb in organizacije za zaščito poslovanja ter finančnih virov za kritje teh stroškov; |
2. Poleg zahtev iz odstavka 1 mora poslovni načrt za prva tri poslovna leta vsebovati:
|
(a) |
oceno upravljavskih stroškov razen stroškov postavitve, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizij; |
|
(b) |
ocene premij ali prispevkov in terjatev; |
|
(c) |
predračun bilance stanja; |
|
(d) |
ocene finančnih sredstev, namenjenih za kritje prevzetih obveznosti iz zavarovalnih pogodb in minimalnega kapitala. |
Člen 12
Delničarji in člani s kvalificiranim deležem
Pristojni organi matične države članice podjetju ne izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti pozavarovanja, dokler niso obveščeni o identiteti delničarjev ali družbenikov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo v tem podjetju kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev.
Isti organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju varnega in skrbnega upravljanja pozavarovalnice niso zadovoljni z usposobljenostjo delničarjev ali družbenikov.
Člen 13
Zavrnitev dovoljenja
Vsaka odločitev za zavrnitev izdaje dovoljenja se natančno utemelji in o tem uradno obvesti zadevno podjetje.
Vsaka država članica določi pravno sredstvo v skladu s členom 53 za primer zavrnitve izdaje dovoljenja.
Pravno sredstvo je treba določiti tudi za primere, v kolikor pristojni organi prošnje za izdajo dovoljenja ne obravnavajo do izteka roka šestih mesecev od datuma prejema.
Člen 14
Predhodno posvetovanje s pristojnimi organi drugih držav članic
1. Potrebno je posvetovanje s pristojnimi organi druge sodelujoče države članice pred izdajo dovoljenja pozavarovalnici, ki je:
|
(a) |
hčerinsko podjetje zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici; ali |
|
(b) |
hčerinsko podjetje matičnega podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici; ali |
|
(c) |
pod nadzorom iste fizične ali pravne osebe, ki nadzoruje zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici. |
2. Potrebno se je posvetovati s pristojnim organom sodelujoče države članice, odgovornim za nadzor kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, pred izdajo dovoljenja pozavarovalnici, ki je:
|
(a) |
hčerinsko podjetje kreditne institucije ali investicijskega podjetja, ki je pridobilo dovoljenje v Skupnosti; ali |
|
(b) |
hčerinsko podjetje matičnega podjetja kreditne institucije ali investicijskega podjetja, ki je pridobilo dovoljenje v Skupnosti; ali |
|
(c) |
pod nadzorom iste fizične ali pravne osebe, ki nadzoruje kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, ki je pridobila dovoljenje v Skupnosti. |
3. Zadevni pristojni organi iz odstavkov 1 in 2 se med seboj posvetujejo predvsem pri oceni primernosti delničarjev in ugleda ter izkušenj direktorjev, ki so udeleženi pri upravljanju drugega subjekta v isti skupini. Medsebojno se obvestita o podatkih glede ustreznosti delničarjev in ugleda ter izkušenj direktorjev, kar je pomembno za druge pristojne organe, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja, pa tudi za trajajočo oceno skladnosti s pogoji poslovanja.
NASLOV III
POGOJI, KI UREJAJO OPRAVLJANJE POSLOV POZAVAROVANJA
Poglavje 1
Načela in metode finančnega nadzora
Oddelek 1
pristojni organi in splošna pravila
Člen 15
Pristojni organi in predmet nadzora
1. Za finančni nadzor pozavarovalnice, vključno s posli, ki jih opravlja preko podružnic ali iz naslova svobode opravljanja storitev, je pristojna izključno matična država članica.
Če imajo pristojni organi države članice gostiteljice razlog, da menijo, da bi dejavnosti pozavarovalnice lahko vplivale na njeno finančno trdnost, o tem obvestijo pristojne organe matične države članice pozavarovalnice. Slednji presodijo, ali pozavarovalnica izpolnjuje načela o varnem in skrbnem poslovanju, določena v tej direktivi.
2. Navedeni finančni nadzor celotnega poslovanja pozavarovalnice v skladu s členom 1 vključuje preverjanje njene plačilne sposobnosti, oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter sredstev, ki jih krijejo, v skladu z določenimi pravili ali praksami, ki veljajo v matični državi članici na podlagi predpisov, sprejetih na ravni Skupnosti.
3. Matična država članica pozavarovalnice ne sme zavrniti pogodbe o retrocesiji, ki jo sklene pozavarovalnica s pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivama 73/239/EGS ali 2002/83/ES na podlagi neposredne povezave s finančno trdnostjo te pozavarovalnice ali zavarovalnice.
4. Pristojni organi matične države članice zahtevajo, da vsaka pozavarovalnica uporablja smotrne upravne in računovodske postopke ter ustrezne mehanizme notranjega nadzora.
Člen 16
Nadzor podružnic s sedežem v drugi državi članici
Država članica podružnice predvidi, da lahko v primerih, ko pozavarovalnica, ki je dovoljenje pridobila v drugi državi članici in ki opravlja dejavnosti preko podružnice, pristojni organi matične države članice, potem ko so obvestili pristojne organe države članice podružnice, opravijo dejansko preverjanje podatkov, potrebnih za zagotovitev finančnega nadzora podjetja, bodisi sami bodisi s posredovanjem oseb, ki jih imenujejo v ta namen. Organi države članice podružnice lahko sodelujejo v tem preverjanju.
Člen 17
Računovodstvo, smotrni in statistični podatki: Nadzorna pooblastila
1. Vsaka država članica od vsake pozavarovalnice s sedežem na njenem ozemlju zahteva, da pripravi zaključni račun, ki zajema vse vrste poslov, finančno stanje in plačilno sposobnost.
2. Države članice od pozavarovalnic s sedežem na njihovem ozemlju zahtevajo, da redno oddajajo poročila, skupaj s statističnimi dokumenti, ki so potrebni za nadzor. Pristojni organi si med seboj posredujejo dokumente in podatke, ki so nujni za namen izvajanja nadzora.
3. Vsaka država članica sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imajo pristojni organi pooblastila in sredstva, potrebna za nadzor nad posli pozavarovalnic s sedežem na njihovih ozemljih, vključno s posli, ki jih opravljajo zunaj teh ozemelj,
Predvsem morajo pristojnim organom omogočati:
|
(a) |
da opravijo podrobne poizvedbe v zvezi s stanjem pozavarovalnice in vsemi njenimi posli, med drugim z zbiranjem podatkov ali zahtevo po predložitvi dokumentov v zvezi s posli pozavarovanja in retrocesije ter opravljanjem pregledov na kraju samem v prostorih pozavarovalnice; |
|
(b) |
da sprejmejo kakršne koli ukrepe v zvezi s pozavarovalnico, njenimi direktorji ali menedžerji ali osebami, ki jo nadzorujejo, ki so ustrezni in potrebni za zagotovitev, da dejavnosti pozavarovalnice ostanejo usklajene z zakoni, predpisi in upravnimi določbami v skladu s katerimi mora pozavarovalnica ravnati v vsaki državi članici; |
|
(c) |
da zagotovijo, da se ti ukrepi izvršujejo, če je potrebno prisilno in če je primerno tudi po sodni poti. |
Države članice lahko tudi določijo možnost, da nadzorni organi pridobijo vse podatke v zvezi s pogodbami, ki jih imajo posredniki.
Člen 18
Prenos portfelja
Vsaka država članica pod pogoji, določenimi po zakonodaji držav, pooblasti pozavarovalnice s sedežem na njenem ozemlju, da v celoti ali delno prenesejo portfelj pogodb, sklenjenih bodisi iz naslova pravice do ustanavljanja bodisi iz naslova svobode opravljanja storitev, na prevzemno poslovalnico s sedežem v Skupnosti, če pristojni organi matične države članice prevzemne poslovalnice potrdijo, da ima slednja ob upoštevanju prenosa potrebni minimalni kapital iz poglavja 3.
Oddelek 2
kvalificirani deleži
Člen 19
Pridobivanja
Države članice zahtevajo, da vsaka fizična ali pravna oseba, ki namerava neposredno ali posredno pridobiti kvalificirani delež v pozavarovalnici, o tem najprej obvesti pristojne organe matične države članice in pri tem navede velikost načrtovanega deleža. Taka oseba mora pristojne organe matične države članice tudi obvestiti, če namerava povečati svoj kvalificirani delež, tako da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu podjetja enak ali večji od 20 %, 33 % ali 50 % ali da bi pozavarovalnica postala njeno hčerinsko podjetje.
Pristojni organi matične države članice lahko v največ treh mesecih od dneva priglasitve, predvidene v prvem pododstavku, nasprotujejo takemu načrtu, če se jim oseba iz prvega pododstavka glede na usposobljenost ne zdi primerna, saj je treba zagotoviti varno in skrbno upravljanje pozavarovalnice. Če ne nasprotujejo zadevnemu načrtu, lahko določijo najdaljši rok za njegovo izvedbo.
Člen 20
Pridobitve finančnih podjetij
Če je prevzemnik deležev iz člena 19 zavarovalnica, pozavarovalnica, kreditna institucija ali investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici, ali matično podjetje takšnega subjekta, ali fizična ali pravna oseba, ki obvladuje tak subjekt, in če bi zaradi te pridobitve podjetje, v katerem namerava prevzemnik pridobiti delež, postalo hčerinsko podjetje ali bi jo obvladoval prevzemnik, se je treba o presoji pridobitve predhodno posvetovati, kakor določa člen 14.
Člen 21
Odtujitve
Države članice zahtevajo, da vsaka fizična ali pravna oseba, ki namerava posredno ali neposredno odtujiti kvalificirani delež v pozavarovalnici, o tem najprej obvesti pristojne organe matične države članice in pri tem navede velikost načrtovanega deleža.
Taka oseba mora pristojne organe tudi obvestiti, če namerava zmanjšati svoj kvalificirani delež, tako da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu podjetja manjši od 20 %, 33 % ali 50 % ali da bi pozavarovalnica prenehala biti njeno hčerinsko podjetje.
Člen 22
Obveščanje pristojnih organov, ki ga izvede pozavarovalnica
Pozavarovalnice obvestijo pristojne organe svoje matične države članice ko izvejo za kakršno koli pridobitev ali odtujitev deležev v svojem kapitalu, zaradi katere deleži presežejo ali se spustijo pod enega od pragov iz členov 19 in 21.
Prav tako jim vsaj enkrat na leto posredujejo imena delničarjev in družbenikov, ki imajo v lasti kvalificirane deleže, ter velikost teh deležev, kakor je na primer izkazana iz podatkov na letnih skupščinah delničarjev ali družbenikov ali podana zaradi skladnosti s predpisi za družbe, ki kotirajo na borzah.
Člen 23
Opredeljeni deleži: Pooblastila pristojnega organa
Države članice zahtevajo, da v primerih, ko je verjetno, da bo vpliv, ki ga izvajajo osebe iz člena 19, deloval v škodo varnemu in skrbnemu upravljanju pozavarovalnice, pristojni organi matične države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi odpravijo navedeno stanje. Takšni ukrepi lahko na primer obsegajo sodne odredbe, sankcije proti direktorjem in menedžerjem ali začasne prepovedi glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deleža v lasti zadevnih delničarjev ali družbenikov.
Podobni ukrepi se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki ne izpolnijo svojih obveznosti glede predložitve predhodnih podatkov, kakor določa člen 19. Če se kapitalski delež pridobi kljub nasprotovanju pristojnih organov, države članice ne glede na katere koli druge sankcije, ki bodo uvedene, predpišejo bodisi začasno prepoved ustreznih glasovalnih pravic bodisi neveljavnost oddanih glasov ali predpišejo možnost njihove razveljavitve.
Oddelek 3
poslovna skrivnost in izmenjava podatkov
Člen 24
Obveznost
1. Države članice predvidijo, da za vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, pa tudi revizorje in strokovnjake, ki delajo v imenu pristojnih organov, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.
To pomeni, da ne smejo nobeni osebi ali organu razkriti nobenih zaupnih podatkov, ki jih utegnejo prejeti med opravljanjem svojih nalog, razen v obliki povzetka ali v zbirni obliki, tako da posameznih pozavarovalnic ni mogoče prepoznati brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.
2. Vendar pa je v primerih, ko je zoper pozavarovalnico uveden stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja, v civilnem ali gospodarskem postopku dovoljeno razkriti zaupne podatke, ki ne zadevajo tretjih oseb, ki poskušajo rešiti to podjetje.
Člen 25
Izmenjava podatkov med pristojnimi organi držav članic
Člen 24 pristojnim organom različnih držav članic ne preprečuje, da si izmenjujejo podatke v skladu z direktivami, ki se uporabljajo za pozavarovalnice. Za te podatke veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti, navedeni v členu 24.
Člen 26
Sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami
Države članice lahko s pristojnimi organi tretjih držav ali z organi ali telesi tretjih držav, kot je opredeljeno v členu 28(1) in (2), sklepajo sporazume o sodelovanju, s katerimi omogočijo izmenjavo podatkov, le tedaj, če za razkrite podatke velja jamstvo poslovne skrivnosti, najmanj enako tistemu, ki je opredeljeno v tem oddelku. Takšna izmenjava podatkov mora biti namenjena opravljanju nadzorne naloge omenjenih organov ali teles.
Če podatki izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so jih posredovali, in po potrebi izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.
Člen 27
Uporaba zaupnih podatkov
Pristojni organi, ki prejmejo zaupne podatke iz člena 24 ali 25, jih lahko uporabijo le pri opravljanju svojih dolžnosti:
|
(a) |
da preverijo, ali so izpolnjeni pogoji, ki urejajo začetek opravljanja poslov pozavarovanja, in da olajšajo spremljanje opravljanja takšnih poslov, zlasti glede spremljanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, minimalnega kapitala, upravnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjega nadzora, |
|
(b) |
da naložijo sankcije, |
|
(c) |
pri upravnih pritožbah zoper odločbe pristojnega organa ali |
|
(d) |
v sodnih postopkih, sproženih po členu 53 ali v skladu s posebnimi določbami, določenimi v tej direktivi ali drugih direktivah, sprejetih na področju zavarovalnic in pozavarovalnic. |
Člen 28
Izmenjava podatkov z drugimi organi
1. Člena 24 in 27 ne izključujeta izmenjave podatkov znotraj države članice, če ima ista država članica dvoje ali več pristojnih organov, ali med državami članicami, med pristojnimi organi in med:
|
(a) |
organi, pristojnimi za uradni nadzor kreditnih institucij in drugih finančnih institucij, ter organi, pristojnimi za nadzor finančnih trgov, |
|
(b) |
telesa, ki sodelujejo pri likvidaciji ali stečaju zavarovalnic in pozavarovalnic ter v drugih podobnih postopkih, in |
|
(c) |
osebami, odgovornimi za opravljanje z zakonom predpisanih revizij letnih računovodskih izkazov zavarovalnic, pozavarovalnic in drugih finančnih institucij, |
ter pri opravljanju svojih nadzornih funkcij ali razkrivanju ustreznih podatkov organom, ki upravljajo postopke prisilne likvidacije ali zajamčeni kapital in ki takšne podatke potrebujejo za opravljanje svojega dela. Za podatke, ki jih prejemajo ti organi, telesa ali osebe, veljajo pogoji poslovne skrivnosti iz člena 24.
2. Ne glede na člene 24—27 lahko države članice odobrijo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in:
|
(a) |
organi, odgovornimi za nadzor teles, ki sodelujejo pri likvidaciji in stečaju zavarovalnic ali pozavarovalnic ter v drugih podobnih postopkih, ali |
|
(b) |
organi, odgovornimi za nadzor oseb, odgovornih za opravljanje z zakonom predpisanih revizij letnih računovodskih izkazov zavarovalnic ali pozavarovalnic, kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij, ali |
|
(c) |
neodvisnimi aktuarji zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki izvajajo pravni nadzor teh podjetij, in telesi, pooblaščenimi za nadziranje takšnih aktuarjev. |
Države članice, ki uveljavijo možnost iz prvega pododstavka, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:
|
(a) |
ta izmenjava podatkov mora biti opravljena za namen izvajanja nadzora ali pravnega nadzora iz prvega pododstavka; |
|
(b) |
za podatke, prejete v tem pomenu, veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz člena 24; |
|
(c) |
kadar podatki izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so jih posredovali, in po potrebi izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje. |
Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo imena organov, oseb in teles, ki lahko prejmejo podatke v skladu s tem odstavkom.
3. Ne glede na člene 24—27 lahko države članice s ciljem krepitve stabilnosti vključno s celovitostjo finančnega sistema, odobrijo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in telesi, ki so po zakonu pristojni za odkrivanje in preiskovanje kršitev prava gospodarskih družb.
Države članice, ki uveljavijo možnost iz prvega pododstavka, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:
|
(a) |
te podatki morajo biti namenjeni opravljanju nalog iz prvega pododstavka; |
|
(b) |
za podatke, prejete v tem pomenu, veljajo pogoji poslovne skrivnosti iz člena 24; |
|
(c) |
če podatek izvira iz druge države članice, se sme razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so jih posredovali, in po potrebi izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje. |
Če v državi članici organi ali telesa iz prvega pododstavka opravljajo svoje naloge odkrivanja in preiskovanja s pomočjo posebno usposobljenih oseb, ki so imenovane za navedeni namen in niso zaposlene v javnem sektorju, se lahko možnost izmenjave podatkov, predvidena v prvem pododstavku, razširi na takšne osebe, pod pogoji iz drugega pododstavka.
Za izvajanje zadnje alinee drugega pododstavka organi ali telesa iz prvega pododstavka sporočijo pristojnim organom, ki so posredovali podatke, imena in natančne pristojnosti oseb, katerim bodo podatki poslani.
Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo imena organov ali teles, ki lahko prejmejo podatke v skladu s tem odstavkom.
Člen 29
Prenos informacij centralnim bankam in monetarnim oblastem
Ta oddelek pristojnim organom ne preprečuje prenosa podatkov, namenjenih za opravljanje njihove naloge, centralnim bankam in drugim subjektom s podobno funkcijo v vlogi monetarnih oblasti in kjer je potrebno drugim javnim organom, pooblaščenim za nadzor plačilnih sistemov. Takšnim organom ali telesom tudi dovolijo, da pristojnim organom posredujejo takšne informacije, kakršne morebiti potrebujejo za namene člena 27.
Za informacije, prejete v tem smislu, veljajo pogoji poslovne skrivnosti iz tega oddelka.
Člen 30
Razkrivanje podatkov državni upravi, ki je pristojna za finančno zakonodajo
Ne glede na člena 24 in 27 lahko države članice v skladu z zakonskimi določbami dovolijo razkrivanje nekaterih podatkov drugim službam njihove državne uprave, ki so odgovorne za zakonodajo v zvezi z nadzorom kreditnih institucij, finančnih institucij, institucij za opravljanje investicijskih storitev, zavarovalnic ali pozavarovalnic, ter inšpektorjem, ki delujejo v imenu teh oddelkov.
Vendar so takšna razkritja mogoča samo tedaj, ko so potrebna zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja.
Države članice pa predvidijo, da se podatki, prejeti v skladu s členoma 25 in 28 (1), in podatki, pridobljeni pri dejanskih pregledih iz člena 16, ne smejo nikoli razkriti v primerih iz tega člena, razen z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so podatke posredovali, ali pristojnih organov države članice, v kateri je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem.
Oddelek 4
dolžnosti revizorjev
Člen 31
Dolžnosti revizorjev
1. Države članice zagotovijo vsaj, da je oseba, pooblaščena v smislu Direktive 84/253/EGS (20), ki v pozavarovalnici opravlja nalogo, opisano v členu 51 Direktive 78/660/EGS (21), členu 37 Direktive 83/349/EGS ali členu 31 Direktive 85/611/EGS (22) ali kakšno drugo zakonsko nalogo, dolžna pristojnim organom nemudoma poročati o vseh dejstvih ali odločitvah, ki zadevajo navedeno podjetje, za katere izve pri opravljanju svoje naloge in ki bi lahko:
|
(a) |
predstavljala bistveno kršitev zakonov, predpisov in upravnih določb, ki določajo pogoje, ki urejajo dovoljenja za opravljanje poslov, ali ki posebej urejajo opravljanje dejavnosti zavarovalnic ali pozavarovalnic, ali |
|
(b) |
vplivajo na nemoteno delovanje pozavarovalnice, ali |
|
(c) |
povzročijo zavrnitev potrditve računovodskih izkazov ali izražanje zadržkov; |
Navedena oseba je dolžna poročati tudi o vseh dejstvih ali odločitvah, za katere izve pri opravljanju svoje naloge, kakor je opisano v prvem pododstavku, v podjetju, ki ima tesne povezave, izhajajoče iz nadzornega razmerja s pozavarovalnico, v kateri opravlja zgoraj navedeno nalogo.
2. To razkritje dejstev ali odločitev iz odstavka 1, ki jih sporočijo osebe, pooblaščene v smislu Direktive 84/253/EGS, pristojnim organom, ne predstavlja kršitve omejitev o razkritju informacij, predpisane s pogodbo, zakonskimi ali drugimi določbami, in takih oseb ne vključuje v nobeno vrsto odgovornosti.
Poglavje 2
Pravila v zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami
Člen 32
Oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij
1. Matična država članica od vsake pozavarovalnice zahteva, da oblikuje primerne zavarovalno-tehnične rezervacije glede vseh svojih poslov.
Znesek takšnih zavarovalno-tehničnih rezervacij se določi v skladu s pravili iz Direktive 91/674/EGS. Kjer je primerno, lahko matična država članica v skladu s členom 20 Direktive 2002/83/ES določi podrobnejša pravila.
2. Države članice ne smejo obdržati ali uvesti sistema z bruto pridržanjem, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij, če je pozavarovatelj pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivama 73/239/EGS ali 2002/83/ES.
3. Če matična država članica dovoljuje, da so zavarovalno-tehnične rezervacije pokrite z zahtevki do pozavarovateljev, ki niso pridobili dovoljenja v skladu s to direktivo, ali zavarovalnice, ki ni pridobila dovoljenja v skladu z Direktivo 73/239/EGS ali 2002/83/ES, mora opredeliti pogoje za sprejetje takšnih zahtevkov .
Člen 33
Izravnalne rezervacije
1. Matična država članica zahteva od vsake pozavarovalnice, ki krije nevarnosti, vključene v zavarovalno vrsto 14 iz točke A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, da oblikuje izravnalne rezervacije, namenjene pokrivanju tehničnega primanjkljaja ali nadpovprečnega razmerja odškodnin te zavarovalne vrste v katerem koli poslovnem letu.
2. Izravnalne rezervacije za kreditno pozavarovanje se izračunajo v skladu s pravili, ki jih določi matična država članica v skladu z eno od štirih metod, določenih v točki D Priloge k Direktivi 73/239/EGS, ki štejejo za enakovredne.
3. Matična država članica lahko pozavarovalnice oprosti obveznosti oblikovanja izravnalnih rezervacij za pozavarovanje poslov kreditnega zavarovanja, če so premije ali prispevki, prejeti v zvezi s pozavarovanjem kreditnega zavarovanja nižji od 4 % skupno prejetih premij ali prispevkov in manjši od 2 500 000 EUR.
4. Matične države članice lahko od vsake pozavarovalnice zahtevajo oblikovanje izravnalnih rezervacij za vrste nevarnosti razen kreditnega pozavarovanja. Izravnalna rezervacija se izračuna v skladu s pravili, ki jih določi matična država članica.
Člen 34
Kritno premoženje
1. Matična država članica zahteva, da vsaka pozavarovalnica vlaga sredstva, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije in izravnalno rezervacijo iz člena 33, v skladu z naslednjimi pravili:
|
(a) |
pri sredstvih se upošteva vrsta posla, ki ga opravlja pozavarovalnica, zlasti naravo, znesek in trajanje pričakovanih zneskov škode, na tak način, da zagotovi likvidnost, varnost, kakovost, donosnost in ujemanje naložb; |
|
(b) |
pozavarovalnica zagotovi, da so sredstva raznolika in zadostno razpršena ter da podjetju omogočajo reagiranje na spreminjajoče se gospodarske okoliščine, predvsem glede razvoja na finančnih trgih in trgih z nepremičninami, ali večje katastrofalne dogodke. Podjetje mora presoditi vpliv neenotnih tržnih razmer na svoja sredstva in jih mora razpršiti na tak način, da zmanjša ta vpliv; |
|
(c) |
naložba v sredstva, ki niso sprejeta v trgovanje na urejenem finančnem trgu, se mora v vsakem primeru zadržati na preudarni ravni; |
|
(d) |
naložbe v izvedene instrumente so mogoče, če prispevajo k zmanjšanju naložbenih tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja. Mora se jih vrednotiti po načelu preudarnosti ob upoštevanju osnovne vrednosti in jih vključiti v vrednotenje sredstev institucije. Institucija se tudi izogiba pretirani izpostavljenosti tveganjem glede na eno samo nasprotno stranko in druge izvedene posle; |
|
(e) |
naložbe so primerno razpršene na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na neko imetje, izdajatelja ali skupino podjetij in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti. Naložbe v sredstva, ki jih izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ne izpostavijo podjetja pretiranemu tveganju. |
Države članice lahko sklenejo, da ne bodo uporabljale zahtev iz točke (e) za naložbe v državne obveznice.
2. Države članice ne zahtevajo, da pozavarovalnice, ki so na njihovem ozemlju, vlagajo v določene kategorije sredstev.
3. Države članice ne pogojujejo naložbenih odločitev pozavarovalnice, ki je na njihovem ozemlju, ali njenega naložbenega upravitelja s kakršno koli predhodno odobritvijo ali zahtevo po sistematičnem obveščanju.
4. Ne glede na določbe iz odstavkov 1 do 3 lahko država članica za vsako pozavarovalnico, ki ima sedež na njenem ozemlju, določi naslednja količinska pravila, če so preudarno utemeljena:
|
(a) |
naložbe bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v valute, razen tistih, pri katerih so zavarovalno-tehnične rezervacije določene, je treba omejiti na 30 %; |
|
(b) |
naložbe bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, obravnavane kot delnice, obveznice, dolžniške vrednostne papirje, ki niso sprejeti v trgovanje na urejenem trgu, je treba omejiti na 30 %; |
|
(c) |
matična država članica lahko zahteva, da posamezna pozavarovalnica ne sme vložiti več kot 5 % bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, obveznice, dolžniški vrednostni papirji ter drugi denarni instrumenti in instrumenti kapitalskega trga istega podjetja, ter več kot 10 % skupnih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, obveznice, dolžniški vrednostni papirji in drugi denarni instrumenti ter instrumenti kapitalskega trga podjetij, ki spadajo v isto skupino. |
5. Ob tem matična država članica določi podrobnejša pravila, ki določajo pogoje za uporabo neporavnanih zneskov posebnega specializiranega podjetja kot sredstev, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s tem členom.
Poglavje 3
Pravila, ki se nanašajo na minimalni in zajamčeni kapital
Oddelek 1
razpoložljivi minimalni kapital
Člen 35
Splošno pravilo
Vsaka država od vsake pozavarovalnice s sedežem na njenem ozemlju zahteva, da ima ves čas ustrezni razpoložljivi minimalni kapital glede na njeno celotno poslovno dejavnost, ki je najmanj enak zahtevam v tej direktivi.
Člen 36
Elementi, ki izpolnjujejo pogoje
1. Razpoložljivi minimalni kapital so sredstva zavarovalnice, prostih vseh predvidljivih obveznosti, z odštetimi vsemi neopredmetenimi postavkami, vključujoč:
|
(a) |
vplačani osnovni kapital ali v primeru družb za vzajemno pozavarovanje dejanski vplačani ustanovni kapital ter sredstva na računih članov, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:
|
|
(b) |
obveznimi in prostimi rezervami, ki ne ustrezajo prevzetim obveznostim iz zavarovalnih pogodb ali ki so uvrščene kot izravnalne rezervacije ; |
|
(c) |
prenesenim dobičkom ali izgubo po odštetju dividend, ki jih je treba izplačati. |
2. Razpoložljivi minimalni kapital se zmanjša za znesek lastnih delnic, ki so v neposredni lasti zavarovalnice.
Za pozavarovalnice, ki diskontirajo ali znižajo neživljenjske zavarovalno-tehnične rezervacije za škodne rezervacije, tako da upoštevajo prihodke naložb, kakor ga dovoljuje člen 60(1)(g) Direktive 91/674/EGS, se razpoložljivi minimalni kapital zniža za razliko med nediskontiranimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ali zavarovalno-tehničnimi rezervacijami pred znižanjem, kakor je razvidno iz prilog računovodskih izkazov, in diskontirnimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ali zavarovalno-tehničnimi rezervacijami po znižanju. Ta prilagoditev se izvede za vse nevarnosti pod točko A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, razen za nevarnosti iz vrst 1 in 2 te priloge. Za vse vrste, razen 1 in 2 iz te priloge, prilagoditve niso potrebne v zvezi z diskontiranjem rent, vključenih v zavarovalno-tehnične rezervacije.
Poleg odbitkov iz pododstavkov 1 in 2, se razpoložljivi minimalni kapital zmanjša z naslednjimi postavkami:
|
(a) |
udeležbe pozavarovalnic v naslednjih subjektih:
|
|
(b) |
vsaka od naslednjih postavk, ki jih ima pozavarovalnica v zvezi s subjekti, opredeljenimi v (a), v katerih je udeležena:
|
Kadar ima pozavarovalnica začasno v lasti delnice druge kreditne institucije, investicijskega podjetja, finančne institucije, zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga za dajanje finančne pomoči pri reorganizaciji in finančni rešitvi tega subjekta, lahko pristojni organ odstopi od določb o odbitku iz točke (a) in (b) četrtega pododstavka.
Kot druga možnost za odbitek postavk iz točke (a) in (b) četrtega pododstavka, ki jih ima pozavarovalnica v kreditnih institucijah, investicijskih podjetjih in finančnih institucijah, lahko države članice svojim pozavarovalnicam dovolijo smiselno uporabo metod 1, 2 ali 3 Priloge I k Direktivi 2002/87/ES. Metoda 1 (računovodska konsolidacija) se uporablja samo, če je pristojni organ prepričan o stopnji celostnega upravljanja in notranjega nadzora v zvezi s subjekti, ki so vključeni v obseg konsolidacije. Izbrana metoda se sčasoma uporablja na dosleden način.
Države članice lahko določijo, da za izračun minimalnega kapitala, kakor je določeno s to direktivo, pozavarovalnicam za katere se uporablja dopolnilni nadzor v skladu z Direktivo 98/78/ES ali dopolnilni nadzor v skladu z Direktivo 2002/87/ES, ni treba odšteti postavk iz točke (a) in (b) četrtega pododstavka, ki so v lasti kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic in pozavarovalnic ali zavarovalnih holdingov, ki so vključeni v dopolnilni nadzor.
Za namene znižanja udeležb iz tega odstavka, udeležba pomeni udeležbo v smislu člena 1(f) Direktive 98/78/ES.
3. Razpoložljivi minimalni kapital je lahko sestavljen tudi iz:
|
(a) |
vplačanega osnovnega kapitala na podlagi kumulativnih prednostnih delnic in podrejeni dolžniški kapital do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje, pri čemer ne sme več kot 25 % predstavljati podrejeni dolžniški kapital, a z določenim rokom zapadlosti, ali vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic z določenim obdobjem trajanja, če obstajajo pri stečaju ali likvidaciji pozavarovalnice zavezujoči sporazumi, po katerih so podrejeni dolžniški kapital ali vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic uvrščeni za terjatvami vseh drugih upnikov in se ne smejo poplačati, dokler niso poravnani vsi drugi takrat zapadli dolgovi. Podrejeni dolžniški kapital mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
|
|
(b) |
vrednostni papirji brez določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, vključno s kumulativnimi prednostnimi delnicami razen tistih pod točko (a), in sicer do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje, za skupni obseg takšnih vrednostnih papirjev in podrejenega dolžniškega kapitala pod točko (a), če izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
4. Na zahtevo, ki jo podprto z dokazi podjetje predloži pristojnemu organu matične države članice in s soglasjem tega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital predstavlja(-jo) tudi:
|
(a) |
ena polovica nevplačanega osnovnega kapitala ali ustanovnega kapitala, potem ko vplačani del znaša 25 % takšnega kapitala, in sicer do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje; |
|
(b) |
dodatni prispevki, ki jih družbe za neživljenjsko vzajemno zavarovanje in družbe z raznimi prispevki, delujoče po načelu vzajemnosti, lahko zahtevajo od svojih članov v poslovnem letu; te terjatve se lahko upoštevajo le do polovice razlike med najvišjimi prispevki in dejansko zahtevanimi prispevki, pri čemer ne smejo presegati 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje. Pristojni državni organi uveljavijo smernice, ki določajo pogoje, pod katerimi se lahko sprejmejo dodatni prispevki; |
|
(c) |
kakršne koli skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve niso izjemne narave. |
5. Nadalje lahko v zvezi z dejavnostmi življenjskega pozavarovanja na zahtevo, ki jo podprto z dokazi podjetje predloži pristojnemu organu matične države članice in s soglasjem tega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital predstavlja(-jo) tudi:
|
(a) |
do 31. decembra 2009 znesek, enak 50 % prihodnjih dobičkov podjetja, vendar ne več kakor 25 % razpoložljivega ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je manjše; znesek prihodnjih dobičkov dobimo, če pomnožimo ocenjeni letni dobiček s faktorjem, ki predstavlja povprečno preostalo obdobje polic; uporabljeni faktor ne sme biti večji od šest; ocenjeni letni dobiček ne presega aritmetičnega povprečja dobičkov zadnjih petih poslovnih let iz dejavnosti, navedenih v členu 2(1) Direktive 2002/83/ES. Pristojni organi lahko soglašajo, da se takšen znesek vključi v razpoložljiv minimalni kapital, samo:
|
|
(b) |
kadar se zillmerising ne uporablja ali če se uporablja in je manjši od obremenitve za nabavne stroške, vključene v premiji, razlika med ne-zillmerizirano ali delno zillmerizirano matematično rezervacijo in matematično rezervacijo, zillmerizirano po stopnji, enaki obremenitvi za nabavne stroške, vključene v premijo; ta številka pa ne sme presegati 3,5 % vsote razlike med ustreznimi glavnicami dejavnosti življenjskega zavarovanja in matematičnimi rezervacijami za vse police, za katere je možno zillmeriziranje; razlika se zmanjša za znesek nerazvrednotenih stroškov pridobivanja zavarovanj, izkazanih v aktivi. |
6. Spremembe odstavkov 1 do 5, da se upošteva razvoj, ki upravičuje tehnično prilagoditev elementov, ki izpolnjujejo pogoje za razpoložljivi minimalni kapital, se sprejmejo po postopku iz člena 55(2) te direktive.
Oddelek 2
zahtevani minimalni kapital
Člen 37
Zahtevani minimalni kapital za dejavnosti neživljenjskega pozavarovanja
1. Zahtevani minimalni kapital se določi bodisi na podlagi letnega zneska premij ali prispevkov bodisi povprečnih terjatev na izplačilo odškodnin za pretekla tri poslovna leta.
Vendar pa se pri pozavarovalnicah, ki v bistvu sklepajo zavarovanja, pokrivajoča eno ali več nevarnosti kredita, neurja, toče ali pozebe, za referenčno obdobje glede povprečnih terjatev na izplačilo odškodnin vzame zadnjih sedem poslovnih let.
2. V skladu s členom 40 je znesek zahtevanega minimalnega kapitala enak višjemu od dveh rezultatov iz odstavkov 3 in 4.
3. Premijska osnova se izračuna s kosmatimi obračunanimi zavarovalnimi premijami ali prispevki, kakor so izračunani spodaj, ali s kosmatimi prihodki od zavarovalnih premij ali prispevki, glede na to, kaj je višje.
Premije ali prispevki v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 točke A Priloge k Direktivi 73/239/EGS se zvišajo za 50 %.
Premije ali prispevki v zvezi z vrstami razen vrst 11, 12 in 13 točke A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, se lahko zvišajo do 50 % za posebne dejavnosti pozavarovanja ali vrste pogodb da bi upoštevali specifičnosti teh dejavnosti ali pogodb, v skladu s postopkom, navedenim v členu 55(2) te direktive. Premije ali prispevki, vključno z dajatvami, dodanimi premijam ali prispevki, dolgovani glede vseh poslov pozavarovanja v preteklem poslovnem letu, se združijo.
Od te vsote se nato odšteje skupni znesek premij ali prispevkov, ukinjenih v preteklem poslovnem letu, ter skupni znesek davkov in dajatev, ki veljajo za premije ali prispevke, sestavljajoč skupno vsoto.
Tako dobljeni znesek se razdeli na dva dela, prvi do vrednosti 50 000 000 EUR, drugi pa za preostalo vrednost; 18 % prvega dela in 16 % drugega dela se izračuna in sešteje.
Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora podjetje nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje ne sme biti v nobenem primeru manjše od 50 %. Na zahtevo, ki jo podprto z dokazi, pozavarovalnica predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega organa, se lahko izterljive količine družb s posebnim namenom iz člena 46 te direktive tudi odbijejo kot retrocesija.
Z dovoljenjem pristojnih organov se lahko za razporeditev premij ali prispevkov uporabijo statistične metode.
4. Osnova škod se izračuna na naslednji način, s tem da se terjatve na izplačilo odškodnin, rezervacije in terjatve iz naslova izplačanih odškodnin v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 pod točko A Priloge k Direktivi 73/239/EGS povišajo za 50 %.
Terjatve ali prispevki v zvezi z vrstami razen vrst 11, 12 in 13 točke A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, se lahko zvišajo do 50 % za posebne dejavnosti pozavarovanja ali vrste pogodb, da bi upoštevali specifičnosti teh dejavnosti ali pogodb, v skladu s postopkom, navedenim v členu 55(2) te direktive.
Zneski obračunanih škod, brez odštetja terjatev, ki bremenijo retrocesionarje v obdobjih iz odstavka 1, se združijo.
Tej vsoti se doda znesek škodnih rezervacij, ugotovljenih ob koncu preteklega poslovnega leta.
Od te vsote se odšteje znesek izterjav iz naslova izplačanih odškodnin, realiziranih v obdobjih iz odstavka 1.
Od preostale vsote se odšteje znesek škodnih rezervacij, ugotovljene na začetku drugega poslovnega leta, ki je leto pred preteklim poslovnim letom, za katero obstajajo računi. Če traja referenčno obdobje iz odstavka 1 sedem let, se odšteje znesek škodnih rezervacij, ugotovljen na začetku šestega poslovnega leta, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, za katero obstajajo računi.
Ena tretjina ali sedmina tako pridobljenega zneska se v skladu z referenčnim obdobjem iz odstavka 1 razdeli na dva dela, pri čemer sega prvi del do 35 000 000 EUR, drugega pa predstavlja presežek; 26 % od prvega dela in 23 % od drugega dela se izračuna in sešteje.
Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora pozavarovalnica nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz retrocesije, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje ne sme biti v nobenem primeru manjše od 50 %. Na zahtevo, ki jo podprto z dokazi pozavarovalnica predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega organa se lahko izterljive količine družb s posebnim namenom iz člena 46 te direktive tudi odbijejo kot retrocesija.
Z dovoljenjem pristojnih organov se lahko za razporeditev terjatev na izplačilo odškodnin, rezervacij in terjatev uporabijo statistične metode.
5. Če je zahtevani minimalni kapital, izračunan v odstavkih 2, 3 in 4, nižji od zahtevanega minimalnega kapitala v predhodnem letu, je zahtevani minimalni kapital najmanj enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu v predhodnem letu, pomnoženem z razmerjem zneska škodnih rezervacij ob koncu preteklega poslovnega leta in zneskom škodnih rezervacij na začetku preteklega poslovnega leta. V teh izračunih se uporabljajo čiste škodne rezervacije brez retrocesije, vendar pa ne sme biti razmerje v nobenem primeru višje od 1.
6. Odstotki, ki se uporabljajo za dele iz šestega pododstavka odstavka 3 in šestega pododstavka odstavka 4, se zmanjšajo na tretjino pri pozavarovanju zdravstvenega zavarovanja, ki se izvaja na podobni zavarovalno-tehnični osnovi kakor življenjsko zavarovanje, če
|
(a) |
se vplačane premije na osnovi tablic obolelosti izračunajo v skladu z matematično metodo, ki se uporablja v zavarovalništvu; |
|
(b) |
se oblikuje rezervacija za starost; |
|
(c) |
se pobira dodatna premija za oblikovanje varnostne rezerve v ustreznem znesku; |
|
(d) |
lahko zavarovalnica prekine pogodbo najpozneje pred iztekom tretjega leta zavarovanja; |
|
(e) |
pogodba predvideva možnost, da se celo za tekoče pogodbe povišajo premije ali znižajo izplačila. |
Člen 38
Zahtevani minimalni kapital za dejavnosti življenjskega pozavarovanja
1. Zahtevani minimalni kapital za dejavnosti življenjskega pozavarovanja se določi v skladu s členom 37 te direktive.
2. Ne glede na odstavek 1 lahko matična država članica določi, da se za pozavarovalniške vrste zavarovalniškega poslovanja, ki so zajete v členu 2(1)(a) Direktive 2002/83/ES in so povezane z investicijskimi skladi ali sodelujočimi pogodbami, in za postopke iz člena 2(1)(b), 2(2)(b), (c), (d) in (e) Direktive 2002/83/ES zahtevani minimalni kapital določi v skladu s členom 28 Direktive 2002/83/ES.
Člen 39
Zahtevani minimalni kapital za pozavarovalnice, ki hkrati izvajajo posle neživljenjskega in življenjskega pozavarovanja
1. Matična država članica zahteva, da ima vsaka pozavarovalnica, ki hkrati izvaja posle neživljenjskega in življenjskega pozavarovanja razpoložljivi minimalni kapital za kritje celotne vsote zahtevanega minimalnega kapitala tako glede dejavnosti neživljenjskega in tudi dejavnosti življenjskega pozavarovanja, kar se določi v skladu s členoma 37 in 38.
2. Če razpoložljivi minimalni kapital ne doseže zahtevani ravni iz odstavka 1, pristojni organi ukrepajo, kakor je predvideno v členih 42 in 43.
Oddelek 3
zajamčeni kapital
Člen 40
Znesek zajamčenega kapitala
1. Eno tretjino zahtevanega minimalnega kapitala iz členov od 37 do 39 predstavlja zajamčeni kapital. Ta kapital predstavljajo postavke iz člena 36(1) do (3) in, s soglasjem pristojnega organa matične države članice, (4)(c).
2. Zajamčeni kapital ne sme znašati manj kot 3 000 000 EUR.
Vsaka država članica lahko za lastne pozavarovalnice določi, da zajamčeni minimalni kapital ne sme znašati manj kot 1 000 000 EUR.
Člen 41
Pregled zneska zajamčenega kapitala
1. Zneski v eurih iz člena 40(2) se pregledajo vsako leto od ... (25), da se upoštevajo spremembe v evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki zajema vse države članice, kakor ga objavlja Eurostat.
Zneski se samodejno prilagodijo z zvišanjem osnovnega zneska v eurih za odstotek spremembe indeksa v obdobju med začetkom veljave te direktive in datumom revizije ter zaokrožijo na večkratnik 100 000 EUR.
Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 5 %, se prilagoditev ne izvede.
2. Komisija letno obvešča Evropski parlament in Svet o pregledu in prilagoditvi zneskov iz odstavka 1.
Poglavje 4
Pozavarovalnice v težavah ali v stanju nepravilnosti in odvzem dovoljenja
Člen 42
Pozavarovalnice v težavah
1. Če pozavarovalnica ne ravna v skladu s členom 32, lahko pristojni organ njene matične države članice prepove prosto razpolaganje s sredstvi, potem ko je svoj namen sporočil pristojnim organom držav članic gostiteljic.
2. Za namene sanacije finančnega stanja pozavarovalnice, katere minimalni kapital je padel pod zahtevano višino iz členov 37, 38 in 39, pristojni organ matične države članice zahteva, da se mu v odobritev predloži načrt sanacije dobrega finančnega stanja.
Če pristojni organ meni, da se bo finančno stanje pozavarovalnice še naprej slabšalo, v izjemnih okoliščinah lahko tudi omeji ali prepove prosto razpolaganje s sredstvi pozavarovalnice. Organe drugih držav članic, na katerih ozemljih pozavarovalnica opravlja svojo dejavnost, obvesti o vseh sprejetih ukrepih, slednji pa na zahtevo prvega sprejmejo enake ukrepe.
3. Če minimalni kapital pade pod zajamčeni kapital, kot je določeno v členu 40, pristojni organ matične države članice zahteva, da mu pozavarovalnica v odobritev predloži kratkoročni finančni načrt.
Poleg tega lahko tudi omeji ali prepove prosto razpolaganje s sredstvi pozavarovalnice. Organe drugih držav članic obvesti o vseh ukrepih, slednji pa na zahtevo prvega sprejmejo enake ukrepe.
4. Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni, da lahko v skladu z zakonodajo države v primerih, opredeljenih v odstavkih 1, 2 in 3, prepove prosto razpolaganje s sredstvi na njenem ozemlju na zahtevo matične države članice pozavarovalnice, ki določi sredstva, ki jih bodo takšni ukrepi zajemali.
Člen 43
Sanacijski načrt
1. Države članice zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni zahtevati finančni sanacijski načrt za tiste pozavarovalnice, pri katerih pristojni organi domnevajo, da so obveznosti, ki izhajajo iz pozavarovalnih pogodb, ogrožene.
2. Sanacijski načrt mora vsebovati najmanj naslednje podrobne podatke ali dokazila za prihodnja tri poslovna leta:
|
(a) |
oceno upravljavskih stroškov, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizij; |
|
(b) |
načrt s podrobno oceno dohodkov in odhodkov v zvezi s sprejetimi obveznostmi pozavarovanja in prenosi obveznosti v pozavarovanje; |
|
(c) |
načrt bilance stanja; |
|
(d) |
oceno glede finančnih sredstev, namenjenih za kritje prevzetih obveznosti iz zavarovalnih pogodb, in zahtevanega minimalnega kapitala; |
|
(e) |
celotno retrocesijsko politiko. |
3. Kadar se finančni položaj pozavarovalnice slabša in so ogrožene pogodbene obveznosti pozavarovalnice, države članice zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da od pozavarovalnice zahtevajo višji zahtevani minimalni kapital, da bi zagotovili sposobnost pozavarovalnice, da v bližnji prihodnosti izpolni zahteve glede minimalnega kapitala. Raven tega višjega zahtevanega minimalnega kapitala temelji na sanacijskem načrtu iz odstavka 1.
4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastila, da ponovno od zgoraj navzdol ovrednotijo vse elemente, upravičene za razpoložljivi minimalni kapital, zlasti če se je tržna vrednost teh elementov po koncu preteklega poslovnega leta občutno spremenila.
5. Države članice zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da zmanjšajo znižanje minimalnega kapitala na podlagi retrocesije, kakor je določeno v skladu s členi 37, 38 in 39, če:
|
(a) |
se je po preteklem poslovnem letu bistveno spremenila vrsta ali kakovost retrocesijskih pogodb; |
|
(b) |
ne obstaja nikakršen ali omejen prenos nevarnosti po retrocesijskih pogodbah. |
6. Če so pristojni organi zahtevali finančni sanacijski načrt za pozavarovalnico v skladu z odstavkom 1, ne izdajo potrdila v skladu s členom 18, če menijo, da so obveznosti, ki izhajajo iz pozavarovalnih pogodb, ogrožene v smislu odstavka 1.
Člen 44
Odvzem dovoljenja
1. Dovoljenje, ki ga je pozavarovalnici izdal pristojni organ njene matične države članice, lahko navedeni organ odvzame, če pozavarovalnica:
|
(a) |
ne uporabi dovoljenja v roku 12 mesecev, se mu izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost za več kakor šest mesecev, razen če je zadevna država članica določila, da dovoljenje v takšnih primerih preneha veljati; |
|
(b) |
ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja; |
|
(c) |
v dovoljenem obdobju ni mogla sprejeti ukrepov iz načrta sanacije finančnega stanja ali finančnem načrtu iz člena 42; |
|
(d) |
resno ne izpolnjuje svojih obveznosti iz predpisov, ki veljajo zanjo. |
V primeru odvzema ali prenehanja veljavnosti dovoljenja pristojni organ matične države članice o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic, te pa sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi preprečijo, da bi pozavarovalnica na njihovih ozemljih začela opravljati nove dejavnosti, bodisi iz naslova pravice do ustanavljanja bodisi iz naslova svobode opravljanja storitev.
2. Vsako odločitev za odvzem dovoljenja je treba natančno obrazložiti in jo sporočiti zadevni pozavarovalnici.
NASLOV IV
DOLOČBE V ZVEZI S KONČNIM POZAVAROVANJEM IN DRUŽBAMI S POSEBNIM NAMENOM
Člen 45
Končno pozavarovanje
1. Matična država članica lahko določi posebne določbe o opravljanju končnih pozavarovalnih dejavnosti v zvezi z:
|
— |
obveznimi pogoji za vključitev v vse izdane pogodbe; |
|
— |
dobrimi upravnimi in računovodskimi postopki, ustreznimi mehanizmi notranjega nadzora in zahtevami obvladovanja tveganja; |
|
— |
računovodskimi in previdnostnimi zahtevami ter zahtevami po statističnih podatkih; |
|
— |
vzpostavitvijo zavarovalno-tehničnih določb za zagotovitev njihove ustreznosti, zanesljivosti in nepristranskosti; |
|
— |
naložbami sredstev, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije za zagotavljanje upoštevanja vrste posla, ki ga opravlja pozavarovalnica, zlasti narave, zneska in trajanja pričakovanih zneskov škode, na tak način, da zagotovi likvidnost, varnost, kakovost, donosnost in ujemanje sredstev; |
|
— |
pravili, povezanimi z razpoložljivim minimalnim kapitalom, zahtevanim minimalnim kapitalom in minimalnim zajamčenim kapitalom, ki ga pozavarovalnica ohrani glede na končne pozavarovalne dejavnosti. |
2. Države članice v korist preglednosti Komisijo nemudoma obvestijo o besedilu vseh ukrepov, ki jih določa njihova nacionalna zakonodaja za namene odstavka 1.
Člen 46
Družbe s posebnim namenom (SPV), ki prevzemajo tveganja zavarovalnic in pozavarovalnic
1. Kjer država članica sklene, da na svojem ozemlju dovoli ustanavljanje družb s posebnim namenom v smislu te direktive, zahteva predhodno uradno dovoljenje zanje.
2. Država članica, v kateri je ustanovljena družba s posebnim namenom, določi pogoje, pod katerimi se izvajajo dejavnosti takšnega podjetja. Še zlasti pa ta država članica določi pravila v zvezi s:
|
— |
področjem uporabe dovoljenja; obveznimi pogoji za vključitev v vse izdane pogodbe; |
|
— |
dobrim slovesom in potrebno strokovno usposobljenostjo oseb, ki vodijo družbe s posebnim namenom; |
|
— |
ustreznimi zahtevami za delničarje ali člane, ki imajo kvalificirani delež v družbi s posebnim namenom; |
|
— |
dobrimi upravnimi in računovodskimi postopki, ustreznimi mehanizmi notranjega nadzora in zahtevami obvladovanja tveganja; |
|
— |
računovodskimi in previdnostnimi zahtevami ter zahtevami po statističnih podatkih; |
|
— |
pravili o zahtevah glede minimalnega kapitala družb s posebnim namenom. |
3. Države članice v korist preglednosti Komisijo nemudoma obvestijo o besedilu vseh ukrepov, ki jih določa njihova nacionalna zakonodaja za namene odstavka 2.
NASLOV V
DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA PRAVICO DO USTANAVLJANJA IN SVOBODO OPRAVLJANJA STORITEV
Člen 47
Pozavarovalnice, ki niso v skladu s predpisi
1. Če pristojni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da pozavarovalnica, ki ima na njenem ozemlju podružnico ali tam opravlja posle iz naslova svobode opravljanja storitev, ni v skladu s predpisi, ki v navedeni državi zanjo veljajo, ti organi zahtevajo, da zadevna pozavarovalnica nepravilnost odpravi. Obenem pristojne organe matične države članice obvestijo o svojih ugotovitvah.
Če kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali ker se takšni ukrepi izkažejo za neprimerne, pozavarovalnica še naprej krši predpise, veljavne v državi članici gostiteljici, lahko slednja potem, ko je obvestila pristojni organ matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to nujno potrebno, prepreči tej pozavarovalnici, da na njenem ozemlju še naprej sklepa nove pozavarovalne pogodbe. Države članice zagotovijo, da je pozavarovalnicam na njihovih ozemljih mogoče vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe.
2. Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 1, ki obsega kazni ali omejitve opravljanja poslov pozavarovanja, mora biti ustrezno utemeljen, zadevna pozavarovalnica pa mora biti o njem obveščena.
Člen 48
Prenehanje
V primeru prenehanja pozavarovalnice, se obveznosti iz pogodb, sklenjenih preko podružnice ali iz naslova svobode opravljanja storitev, izpolnijo na isti način kakor obveznosti iz drugih pozavarovalnih pogodb tega podjetja.
NASLOV VI
POZAVAROVALNICE S SEDEŽEM ZUNAJ SKUPNOSTI IN OPRAVLJAJO DEJAVNOSTI POZAVAROVANJA V SKUPNOSTI
Člen 49
Načela in pogoji za opravljanje poslov pozavarovanja
Država članica za pozavarovalnice z registriranim sedežem zunaj Skupnosti in začetkom opravljanja ali opravljanjem dejavnosti pozavarovanja na njenem ozemlju ne uporablja določb, zaradi katerih bi lahko prišlo do njihove ugodnejše obravnave, kot je dodeljena pozavarovalnicam s sedežem v tisti državi članici.
Člen 50
Sporazumi s tretjimi državami
1. Komisija Svetu predloži predloge za pogajanje o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora nad:
|
(a) |
pozavarovalnicami s sedežem v tretji državi, ki opravljajo posle pozavarovanja v Skupnosti, |
|
(b) |
pozavarovalnicami s sedežem v Skupnosti, ki opravljajo posle pozavarovanja na ozemlju tretje države. |
2. Sporazumi iz odstavka 1 morajo pod pogoji enakovrednosti pravil varnega in skrbnega poslovanja pozavarovalnicam zlasti zagotoviti učinkoviti dostop do tržišča na ozemlju vsake pogodbenice in vzajemno priznavanje nadzornih pravil ter praks glede pozavarovanja. Zagotoviti morajo tudi:
|
(a) |
da pristojni organi držav članic lahko pridobijo podatke, potrebne za nadzor pozavarovalnic s sedežem v Skupnosti, ki izvajajo posle na ozemlju zadevnih tretjih držav, |
|
(b) |
da lahko pristojni organi tretjih držav pridobijo podatke, potrebne za nadzor pozavarovalnic s sedežem na njihovem ozemlju, ki opravljajo posle v Skupnosti. |
3. Brez poseganja v člena 300(1) in (2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, bo Komisija s pomočjo Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine pregledala izid pogajanj iz odstavka 1 in položaj, ki je nastal.
NASLOV VII
HČERINSKA PODJETJA MATIČNIH PODJETIJ, KI JIH UREJA PRAVO TRETJE DRŽAVE, IN ZA PRIDOBIVANJE DELEŽEV S STRANI TAKŠNIH MATIČNIH PODJETIJ
Člen 51
Podatki držav članic Komisiji
Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo in pristojne organe drugih držav članic :
|
(a) |
o kakršni koli izdaji dovoljenja neposrednemu ali posrednemu hčerinskemu podjetju enega ali več matičnih podjetij, ki ga ureja pravo tretje države. |
|
(b) |
vsakokrat, ko takšno matično podjetje pridobi tolikšen delež v pozavarovalnici Skupnosti, da slednja postane njegovo hčerinsko podjetje. |
Če je dovoljenje iz točke (a) izdano neposrednemu ali posrednemu hčerinskemu podjetju enega ali več matičnih podjetij, ki jih ureja pravo tretjih držav, se sestava skupine navede v uradnem obvestilu, ki ga pristojni organi naslovijo na Komisijo.
Člen 52
Obravnavanje pozavarovalnic Skupnosti s strani tretjih držav
1. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihove pozavarovalnice pri ustanavljanju in opravljanju dejavnosti v tretji državi.
2. Komisija redno sestavlja poročilo, v katerem glede na pogoje iz odstavka 3 preuči, kakšnega ravnanja so pozavarovalnice Skupnosti deležne v tretjih državah, kar zadeva ustanavljanje pozavarovalnic v tretjih državah, pridobivanje deležev v pozavarovalnicah tretjih držav, opravljanje pozavarovalnih poslov takšnih pozavarovalnic in čezmejno opravljanje poslov pozavarovanja iz Skupnosti v tretje države. Komisija predloži Svetu navedena poročila skupaj z vsemi ustreznimi predlogi in priporočili.
3. Kadar koli Komisija bodisi na podlagi poročil iz odstavka 2 bodisi na podlagi drugih podatkov meni, da tretja država pozavarovalnicam Skupnosti ne zagotavlja učinkovitega dostopa do tržišča, lahko Komisija predloži Svetu priporočila za ustrezen mandat za pogajanja, s čimer bi pridobili izboljšan dostop do tržišča za pozavarovalnice Skupnosti.
4. Ukrepi, sprejeti po tem členu, so v skladu z obveznostmi Skupnosti, ki izhajajo iz katerega koli mednarodnega sporazuma, predvsem v Svetovni trgovinski organizaciji.
NASLOV VIII
DRUGE DOLOČBE
Člen 53
Pravica do pravnega sredstva
Države članice zagotovijo, da so zoper odločitve, ki so v zvezi s pozavarovalnicami sprejete po zakonih, predpisih in upravnih določbah za izvajanje te direktive, na voljo pravica do pravnega sredstva.
Člen 54
Sodelovanje med državami članicami in Komisijo
1. Države članice med seboj sodelujejo z namenom olajšanja nadzora pozavarovanja na ozemlju Skupnosti in uporabe te direktive.
2. Komisija in pristojni organi držav članic tesno sodelujejo, da bi olajšali nadzor nad pozavarovanjem v Skupnosti in preučili vse težave, ki bi se utegnile pojaviti pri uporabi te direktive.
Člen 55
Postopek odbora
1. Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 56
Izvedbeni ukrepi
Za to direktivo se v skladu s postopkom iz člena 55(2) sprejmejo naslednji izvedbeni ukrepi:
|
(a) |
razširitev pravnih oblik, določena v Prilogi I k tej direktivi, |
|
(b) |
razjasnitev postavk, ki sestavljajo minimalnim kapital iz člena 36, da bi upoštevali nastanek novih finančnih instrumentov, |
|
(c) |
povečanje do 50 % premij ali zneskov terjatev, ki se uporabljajo za izračun zahtevanega minimalnega kapitala, določenega v členu 37(3) in (4) razen vrst 11, 12 in 13 pod točko A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, za posebne dejavnosti pozavarovanja ali vrst pogodb, da bi upoštevali specifičnosti teh dejavnosti ali pogodb, |
|
(d) |
sprememba minimalnega zajamčenega kapitala, ki jo določa člen 40(2), da bi upoštevali gospodarski in finančni razvoj, |
|
(e) |
razjasnitev opredelitev iz člena 2, da bi zagotovili enotno uporabo te direktive v vsej Skupnosti. |
NASLOV IX
SPREMEMBE OBSTOJEČIH DIREKTIV
Člen 57
Spremembe Direktive 73/239/EGS
Direktiva 73/239/EGS se spremeni na naslednji način:
|
(1) |
v členu 12a se odstavka 1 in 2 nadomestita z: „1. Posvetovati se je treba s pristojnimi organi druge sodelujoče države članice, pred izdajo dovoljenja zavarovalnici za neživljenjsko zavarovanje, ki je:
2. Posvetovati se je treba s pristojnim organom sodelujoče države članice, odgovornim za nadzor kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, pred izdajo dovoljenja zavarovalnici za neživljenjsko zavarovanje, ki je:
|
|
(2) |
v členu 13 (2) se doda naslednji tretji pododstavek: „Matična država članica zavarovalnice ne sme zavrniti pozavarovalne pogodbe, ki jo je sklenila zavarovalnica s pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 200./../ES Evropskega parlamenta in Sveta (26) [Direktiva o pozavarovanju], ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali Direktivo 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27) na podlagi neposredne povezave s finančno trdnostjo te pozavarovalnice ali zavarovalnice. |
|
(3) |
v členu 15, se odstavka 2 in 3 nadomestita z: „2. Matična država zahteva, da vsaka zavarovalnica krije zavarovalno-tehnične rezervacije in izravnalno rezervacijo iz člena 15(a) z usklajenimi naložbami v skladu s členom 6 Direktive 88/357/EGS. Glede na okoliščine tveganja v Evropski skupnosti morajo biti sredstva lokalizirana v Skupnosti. Države članice ne zahtevajo, da zavarovalnice lokalizirajo svoja sredstva v določeni državi članici. Vseeno pa lahko matična država članica dovoli ohlapnejša pravila o lokalizaciji sredstev. 3. Države članice za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ne smejo obdržati ali uvesti sistema bruto pridržanja, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij pozavarovatelja, če je pozavarovatelj pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju], ali zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali Direktivo 2002/83/ES. Če matična država članica dovoljuje, da so zavarovalno-tehnične rezervacije pokrite z zahtevki do pozavarovateljev, ki niso pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenja v skladu z Direktivo 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju] niti zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali Direktivo 2002/83/ES, opredeli pogoje za sprejetje takšnih zahtevkov .“; |
|
(4) |
člen 16(2) se spremeni:
|
|
(5) |
člen 16a se spremeni:
|
|
(6) |
vstavi se naslednji člen 17b: „Člen 17b 1. Vsaka država članica zahteva, da zavarovalnica, ki ima sedež na njenem ozemlju in opravlja dejavnosti pozavarovanja, določi, glede njeno celotno poslovno dejavnost, minimalni zajamčeni kapital v skladu s členom 40 Direktive 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju], če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
2. Vsaka država članica lahko za zavarovalnico iz odstavka 1, ki ima sedež na njihovem ozemlju, uporabi določbe iz člena 34 Direktive 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju], glede njihovih dejavnosti pozavarovanja, če je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1. V tem primeru zadevna država članica zahteva, da so vsa sredstva zavarovalnice, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s sprejetimi obveznostmi pozavarovanja, ločena, upravljana in organizirana ločeno od neposrednih zavarovalnih dejavnosti zavarovalnic, brez kakršne koli možnosti prenosa. V tem primeru in le v zvezi z njihovimi dejavnostmi sprejetih obveznosti pozavarovanja za zavarovalnice ne veljajo členi 20 do 22 Direktive 92/49/EGS in Priloga I k Direktivi 88/357/EGS. Vsaka država članica zagotovi, da njihovi pristojni organi preverijo ločitev iz prejšnjega pododstavka. 3. Če se Komisija v skladu s členom 56(c) Direktive 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju] odloči za povečanje zneskov, ki se uporabljajo za izračun zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 37(3) in (4) navedene direktive, bodo vse države članice za zavarovalnice iz odstavka 1 uporabile določbe členov 35 do 39 navedene direktive glede njihovih dejavnosti pozavarovanja.“; |
|
(7) |
v členu 20a se odstavek 4 nadomesti z: „4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastila za zmanjšanje znižanja minimalnega kapitala na podlagi pozavarovanja, kakor je določen v skladu s členom 16a, če:
|
Člen 58
Spremembe Direktive 92/49/EGS
Direktiva 92/49/EGS se spremeni na naslednji način:
|
(1) |
v členu 15 se odstavek (1a) nadomesti z: „1a. Če je prevzemnik deležev iz člena 1 zavarovalnica, pozavarovalnica, kreditna institucija ali investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici, ali matično podjetje takšnega subjekta, ali fizična ali pravna oseba, ki obvladuje tak subjekt, in če bi zaradi te pridobitve podjetje, v katerem namerava prevzemnik pridobiti delež, postalo hčerinsko podjetje ali bi jo obvladoval prevzemnik, se je treba o presoji pridobitve predhodno posvetovati, kakor določa člen 12(a) Direktive 73/239/EGS.“; |
|
(2) |
v členu 16 se odstavki (4), (5) in (5a) nadomestijo z: „4. Pristojni organi, ki prejmejo zaupne podatke iz odstavka 1 ali 2, jih lahko uporabijo le pri opravljanju svojih nalog:
5. Odstavka 1 in 4 ne preprečujeta izmenjave podatkov znotraj države članice, če sta v isti državi članici dva ali več pristojnih organov, ali med državami članicami, med pristojnimi organi in med:
ter pri opravljanju svojih nadzornih funkcij ali razkrivanju ustreznih podatkov telesom, ki skrbijo za postopke prisilne likvidacije ali za zajamčeni kapital in ki takšne podatke potrebujejo za opravljanje svojega dela. Za informacije, ki jih prejemajo ti organi, telesa ali osebe, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz odstavka 1. 5a. Ne glede na odstavke od 1 do 4 lahko države članice odobrijo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in med:
Države članice, ki uveljavijo možnost iz prvega pododstavka, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:
Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo imena organov, oseb in teles, ki lahko prejmejo podatke v skladu s tem odstavkom.“; |
|
(3) |
člen 21(1) se spremeni:
|
|
(4) |
v členu 22(1) se uvodni del nadomesti z: „1. V zvezi s sredstvi, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije in izravnalne rezervacije, matična država članica lahko zahteva, da posamezna zavarovalnica ne sme vložiti več kot:“. |
Člen 59
Spremembe Direktive 2002/83/ES
Direktiva 2002/83/ES se spremeni na naslednji način:
|
(1) |
v členu 1(1) se doda naslednja točka (s):
|
|
(2) |
vstavi se naslednji člen 9a: „Člen 9a Predhodno posvetovanje s pristojnimi organi drugih držav članic 1. Posvetovati se je treba s pristojnimi organi druge sodelujoče države članice, pred izdajo dovoljenja zavarovalnici za življenjska zavarovanja, ki je:
2. Posvetovati se je treba s pristojnim organom sodelujoče države članice, odgovornim za nadzor kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, pred izdajo dovoljenja zavarovalnici za življenjska zavarovanja, ki je:
3. Zadevni pristojni organi iz odstavkov 1 in 2 se med seboj posvetujejo predvsem pri oceni primernosti delničarjev in ugleda ter izkušenj direktorjev, vpletenih v upravljanje drugega subjekta v isti skupini. Medsebojno se obvestita o informacijah glede ustreznosti delničarjev in ugleda ter izkušenj direktorjev, kar je pomembno za druge pristojne organe, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja pa tudi za trajajočo oceno skladnosti s pogoji poslovanja.“: |
|
(3) |
v členu 10(2) se doda naslednji drugi pododstavek: „Matična država članica zavarovalnice ne sme zavrniti pozavarovalne pogodbe, ki jo sklene zavarovalnica s pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju] ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 73/239/EGS ali to direktivo na podlagi neposredne povezave s finančno trdnostjo te pozavarovalnice ali zavarovalnice.“; |
|
(4) |
v členu 15 se vstavi naslednji odstavek (1a): „1a. Če je prevzemnik deležev iz člena 1 zavarovalnica, pozavarovalnica, kreditna institucija ali investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici, ali matično podjetje takšnega subjekta, ali fizična ali pravna oseba, ki obvladuje tak subjekt, in če bi zaradi te pridobitve podjetje, v katerem namerava prevzemnik pridobiti delež, postala hčerinsko podjetje ali bi jo obvladoval prevzemnik, se je treba o presoji pridobitve predhodno posvetovati, kakor določa člen 9a).“; |
|
(5) |
člen 16 se spremeni:
|
|
(6) |
člen 20(4) se nadomesti z: „4. Države članice za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ne smejo obdržati ali uvesti sistema bruto pridržanja, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij pozavarovatelja, ki je pridobil dovoljenje v skladu z Direktivo 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju], če je pozavarovatelj pozavarovalnica ali zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 73/239/EGS ali to direktivo. Če matična država članica dovoljuje, da so zavarovalno-tehnične rezervacije pokrite z zahtevki do pozavarovatelja, ki ni pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju], niti zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 73/239/EGS ali to direktivo, opredeli pogoje za sprejetje takšnih zahtevkov .“; |
|
(7) |
člen 23 se spremeni:
|
|
(8) |
v členu 27(2) se doda drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi pododstavek: „Razpoložljivi minimalni kapital se zmanjša z naslednjimi postavkami:
Kadar ima začasno v lasti delnice ali deleže druge kreditne institucije, investicijskega podjetja, finančne institucije, zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga za dajanje finančne pomoči pri reorganizaciji in finančni rešitvi tega subjekta, lahko pristojni organ odstopi od določb o odbitku iz točke (a) in (b) tretjega pododstavka. Kot druga možnost za odbitek postavk iz točke (a) in (b) tretjega pododstavka, ki jih ima zavarovalnica v kreditnih institucijah, investicijskih podjetjih in finančnih institucijah, lahko države članice svojim zavarovalnicam smiselno dovolijo uporabo metod 1, 2 ali 3 Priloge I k Direktivi 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (36). Metoda 1 (računovodska konsolidacija) se uporablja samo, če je pristojni organ prepričan o stopnji celostnega upravljanja in notranjega nadzora v zvezi s subjekti, ki so vključeni v obseg konsolidacije. Izbrana metoda se sčasoma uporablja na dosleden način. Države članice lahko določijo, da za izračun minimalnega kapitala, kot je določeno v tej direktivi, zavarovalnicam, za katere se uporablja dopolnilni nadzor v skladu z Direktivo 98/78/ES ali dopolnilni nadzor v skladu z Direktivo 2002/87/ES, ni treba odštevati postavk iz točke (a) in (b) tretjega pododstavka, ki so v lasti kreditnih institucij, investicijskih podjetij, finančnih institucij, zavarovalnic in pozavarovalnic ali zavarovalnih holdingov, ki so vključeni v dopolnilni nadzor. Za namene znižanja udeležb iz tega odstavka, udeležba pomeni udeležbo v smislu člena 1(g) Direktive 98/78/ES. |
|
(9) |
člen 28 se spremeni:
|
|
(10) |
vstavi se naslednji člen 28a: „Člen 28a Minimalni kapital za življenjske zavarovalnice, ki izvajajo dejavnosti pozavarovanja 1. Vsaka država članica uporablja za zavarovalnice, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, določbe členov od 35 do 39 Direktive 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju] glede njihovih sprejetih obveznosti pozavarovanja, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
2. Vse države članice lahko za življenjsko zavarovalnico iz odstavka 1, ki ima sedež na njihovem ozemlju, uporabijo določbe iz člena 34 Direktive 200./../ES [Direktiva opozavarovanju], glede njihovih dejavnosti pozavarovanja, če je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1. V tem primeru zadevna država članica zahteva, da so vsa sredstva življenjske zavarovalnice, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s sprejetimi obveznostmi pozavarovanja, ločena, upravljana in organizirana ločeno od neposrednih zavarovalnih dejavnosti življenjskih zavarovalnic, brez kakršne koli možnosti prenosa. V takem primeru in le kar zadeva sprejete pozavarovalne dejavnosti za življenjsko zavarovalnico ne veljajo členi 22 do 26. Vsaka država članica zagotovi, da njihovi pristojni organi preverijo ločitev iz drugega pododstavka.“; |
|
(11) |
člen 37(4) se nadomesti z: „4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastila za zmanjšanje znižanja minimalnega kapitala na podlagi pozavarovanja, kakor je določen v skladu s členom 28, če:
|
Člen 60
Spremembe Direktive 98/78/ES
Direktiva 98/78/ES se spremeni:
|
(1) |
naslov se nadomesti z: „Direktiva 98/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru zavarovalnic in pozavarovalnic v zavarovalniški ali pozavarovalniški skupini.“; |
|
(2) |
člen 1 se spremeni:
|
|
(3) |
členi 2, 3 in 4 se nadomestijo z: „Člen 2 Primeri uporabe dopolnilnega nadzora zavarovalnic in pozavarovalnic 1. Poleg določb Direktiv 73/239/EGS, 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (39) in 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju], ki določajo pravila za nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, morajo države članice predvideti nadzor vsake zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v vsaj eni zavarovalnici, pozavarovalnici, zavarovalnice države nečlanice ali pozavarovalnici države nečlanice, ki se dopolni kakor je predpisano v členih 5, 6, 8 in 9. 2. Za vsako zavarovalnico ali pozavarovalnico, katere matično podjetje je zavarovalni holding, zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice, se uporablja dopolnilni nadzor kakor je predpisano v členih 5(2), 6, 8 in 10. 3. Za vsako zavarovalnico ali pozavarovalnico, katere matično podjetje je mešani zavarovalni holding, se uporablja dopolnilni nadzor na način, predpisan v členih 5(2), 6 in 8. Člen 3 Obseg dopolnilnega nadzora 1. Izvajanje dopolnilnega nadzora v skladu s členom 2 nikakor ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor v zvezi s posameznimi zavarovalnicami držav nečlanic, pozavarovalnicami držav nečlanic, zavarovalnimi holdingi ali mešanimi zavarovalnimi holdingi. 2. Dopolnilni nadzor upošteva naslednja podjetja, navedena v členih 5, 6, 8, 9 in 10:
3. Države članice se lahko odločijo, da pri dopolnilnem nadzoru iz člena 2 ne bodo upoštevale podjetij, ki imajo registrirani sedež v državi nečlanici, kjer obstajajo zakonske ovire za prenos potrebnih podatkov, brez poseganja v določbe Priloge I, točka 2.5 in Priloge II, točka 4. Nadalje se lahko pristojni organi, odgovorni za izvajanje dopolnilnega nadzora, v spodaj navedenih primerih odločijo za vsak primer posebej, da pri dopolnilnem nadzoru podjetja iz člena 2 podjetja ne bodo upoštevali:
Člen 4 Organi, pristojni za izvajanje dopolnilnega nadzora 1. Dopolnilni nadzor izvajajo pristojni organi države članice, v kateri je zavarovalnica ali pozavarovalnica pridobila uradno dovoljenje skladno s členom 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 4 Direktive 2002/83/ES ali členom 3 Direktive 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju]. 2. Kadar ima zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v dveh ali več državah članicah, za svoje matično podjetje isti zavarovalni holding, zavarovalnico države nečlanice, pozavarovalnico države nečlanice ali mešani zavarovalni holding, se lahko pristojni organi zadevnih držav članic dogovorijo, katera od njih bo odgovorna za izvajanje dopolnilnega nadzora. 3. Kadar ima država članica več kot en pristojni organ za nadzor skrbnega poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, taka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za organizacijo usklajevanja med temi organi. |
|
(4) |
v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z: „1. Države članice predpišejo, da pristojni organi od vsake zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se uporablja dopolnilni nadzor, zahtevajo, da ima vzpostavljene primerne mehanizme notranje kontrole za izdelavo podatkov in informacij, potrebnih za namene takega dopolnilnega nadzora.“; |
|
(5) |
členi 6, 7 in 8 se nadomestijo z: „Člen 6 Dostop do podatkov 1. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi, odgovorni za izvajanje dopolnilnega nadzora, dostop do vseh podatkov, ki bi bile potrebni za namene nadzora zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero velja tak dopolnilni nadzor. Pristojni organi se lahko obrnejo neposredno na ustrezna podjetja iz člena 3(2), da dobijo potrebne podatke samo, če se taki podatki zahtevajo od zavarovalnice ali pozavarovalnice in jih zavarovalnica oziroma pozavarovalnica še ni posredovala. 2. Države članice določijo, da lahko njihovi pristojni organi na svojem ozemlju sami ali s posredovanjem oseb, ki jih imenujejo za ta namen, na kraju samem preverijo informacije, ki so navedene v odstavku 1, v:
3. Kadar želijo pri uporabi tega člena pristojni organi ene države članice v posebnih primerih preveriti pomembne podatke v zvezi s podjetjem v drugi državi članici, ki je povezana zavarovalnica, povezana pozavarovalnica, hčerinsko podjetje, matično podjetje ali hčerinsko podjetje matičnega podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero velja dopolnilni nadzor, morajo prositi pristojne organe te druge države članice, da se izvede to preverjanje. Organi, ki prejmejo tako zahtevo, morajo ukrepati v okviru svoje pristojnosti tako, da opravijo preverjanje sami, da dovolijo organom, ki so zahtevali preverjanje, da ga opravijo oni, ali da dovolijo revizorju ali strokovnjaku, da ga opravi. Če želijo, lahko pristojni organi, ki so zahtevo podali, sodelujejo pri preverjanju, kadar ga sami ne izvajajo. Člen 7 Sodelovanje med pristojnimi organi 1. Kadar so zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so ustanovljene v različnih državah članicah, neposredno ali posredno povezane ali imajo skupno udeleženo podjetje, pristojni organi vsake države članice drug drugemu na zahtevo sporočijo vse potrebne podatke, ki lahko omogočijo ali olajšajo izvajanje nadzora na podlagi te direktive in na svojo lastno pobudo sporočijo vse podatke, za katere menijo, da so bistvene za druge pristojne organe. 2. Kadar sta zavarovalnica ali pozavarovalnica in bodisi kreditna institucija, kot je opredeljeno v Direktivi 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (40), ali investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v Direktivi 93/22/EGS, ali oba posredno ali neposredno povezana ali imata skupno udeleženo podjetje, morajo pristojni organi in organi za javni nadzor teh drugih podjetij tesno sodelovati. Brez poseganja v njihove obveznosti ti organi drug drugemu zagotovijo podatke, s katerimi se njihova naloga lahko poenostavi, zlasti v okviru te direktive. 3. Za podatke, pridobljene na podlagi te direktive in zlasti za izmenjavo podatkov med pristojnimi organi, ki je predvidena v tej direktivi, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, opredeljena v členu 16 Direktive 92/49/EGS in členu 16 Direktive 2002/83/ES ter v členih od 24 do 30 Direktive 200./../ES…[Direktiva o pozavarovanju]. Člen 8 Transakcije znotraj skupine 1. Države članice določijo, da pristojni organi izvajajo splošni nadzor nad transakcijami med:
Te transakcije zadevajo zlasti:
2. Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da razpolagajo z ustreznimi postopki obvladovanja tveganja in mehanizmi notranjega nadzora, vključno s skrbnim poročanjem in računovodskimi postopki, da bi opredelili, ocenili, spremljali in nadzirali transakcije, kot je določeno v odstavku 1. Države članice tudi zahtevajo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vsaj enkrat letno pristojnim organom poročajo o večjih transakcijah. Te postopke in mehanizme pregledajo pristojni organi. Če se na podlagi teh podatkov zdi, da je ali bi lahko bila ogrožena solventnost zavarovalnice ali pozavarovalnice, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe na ravni zavarovalnice ali pozavarovalnice. |
|
(6) |
v členu 9 se odstavek 3 nadomesti z: „3. Če izračun iz odstavka 1 pokaže, da je prilagojena solventnost negativna, pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe na ravni zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice.“; |
|
(7) |
člen 10 se spremeni:
|
|
(8) |
člen 10a se spremeni:
|
|
(9) |
Prilogi I in II se nadomestita z besedilom iz Priloge II k tej Direktivi. |
NASLOV X
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 61
Pridobljene pravice obstoječih pozavarovalnic
1. Za pozavarovalnice, za katere se uporablja ta direktiva in so pridobile dovoljenje ali bile upravičene za opravljanje dejavnosti pozavarovanja v skladu z določbami držav članic, v katerih so imele svoj sedež pred začetkom veljavnosti te direktive, se šteje, da so skladno s členom 3 pridobile dovoljenje.
Vendar so obvezane izpolnjevati določbe te direktive glede izvajanja dejavnosti pozavarovanja in zahtev, določenih v členu 6(a), (c), (d), členih 7, 8 in 12 ter členih od 32 do 41 od dneva začetka izvajanja zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo iz člena 64(1).
2. Države članice lahko pozavarovalnicam iz odstavka 1, ki z dnem začetka veljavnosti te direktive niso v skladu s členi 6(a), 7, 8 in členi od 32 do 40, v obdobju do ... (41) , da izpolnijo takšne zahteve.
Člen 62
Pozavarovalnice, ki končujejo s svojo dejavnostjo
1. Za pozavarovalnice, ki so do ..... (42) prenehale s sklepanjem novih pogodb o pozavarovanju in svoj obstoječi portfelj izključno upravljajo, da bi prenehale s svojo dejavnostjo, se ta direktiva ne uporablja.
2. Države članice sestavijo seznam zadevnih pozavarovalnic in ga pošljejo vsem ostalim državam članicam.
Člen 63
Prehodno obdobje za člena 57(3) in 59(6)
Država članica lahko odloži uporabo določb iz člena 57(3) te direktive, ki spreminja člen 15(3) Direktive 73/239/EGS in določb iz člena 59(6) te direktive, ki spreminja člen 20(4) Direktive 2002/83/ES, do …. (41).
Člen 64
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... (42) . Komisiji nemudoma pošljejo besedilo teh predpisov.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice posredujejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 65
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 66
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 120, 20.5.2005, str. 1.
(2) UL C,, str.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2005.
(4) UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES ( UL L 79, 24.3.2005, str. 9).
(5) UL L 228, 11.8.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(6) UL L 345, 19.12.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(7) UL 56, 4.4.1964, str. 878.
(8) UL L 330, 5.12.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(9) UL L 35, 11.2.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(10) UL L 374, 13.12.1991, str. 7. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).
(11) UL L 3, 7.1.2004, str. 34. Glej tudi Direktivo Sveta 91/675/EGS (UL L 374, 31.12.1991, str. 32), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(13) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(14) Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe ( UL L 193, 18.7.1983, str. 1 ). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 178, 17.7.2003, str. 16 ).
(15) UL L 126, 26.5.2000, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(16) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
(17) UL L 235, 23.9.2003, str. 10.
(18) Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji ( UL L 184, 6.7.2001, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(19) Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) ( UL L 294, 10.11.2001, str. 1 ). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 ( UL L 168, 1.5.2004, str. 1 ).
(20) Osma direktiva Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o dovoljenih za osebe pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin ( UL L 126, 12.5.1984, str. 20 ).
(21) Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe ( UL L 222, 14.8.1978, str. 11). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
(22) Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ( UL L 375, 31.12.1985, str. 3 ). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(23) UL L 141, 11.6.1993, str. 27 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 35, 11.2.2003, str. 1 ).
(24) UL L 141, 11.6.1993, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(25) Datum začetka izvajanja, določen v členu 64(1).
(26) UL L ...
(27) UL L 345, 19.12.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.“;
(28) UL L 330, 5.12.1998, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(29) UL L 126, 26.5.2000, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(30) UL L 141, 11.6.1993, str. 27 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/87/ES.
(31) UL L 141, 11.6.1993, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.“;
(32) UL L ...“;
(33) UL L...“;
(34) UL L 330, 5.12.1998, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(35) UL L 141, 11.6.1993, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(36) UL L 35, 11.2.2003, str. 1 . Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.“;
(37) UL L ...
(38) UL L 35, 11.2.2003, str. 1 . Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.“;
(39) UL L 345, 19.12.2002, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.“;
(40) UL L 126, 26.5.2000, str. 1 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.“;
(41) 36 mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive.
(42) 24 mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive.
PRILOGA I
Oblika pozavarovalnic:
|
— |
v primeru Kraljevine Belgije: „société anonyme/naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen“, „association d'assurance mutuelle/onderlinge verzekeringsvereniging“, „société coopérative/coöperatieve vennootschap“; |
|
— |
v primeru Češke republike: „akciová společnost“; |
|
— |
v primeru Kraljevine Danske: „aktieselskaber“, „gensidige selskaber“; |
|
— |
v primeru Zvezne republike Nemčije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „Öffentlich-rechtliches Wettbewerbsversicherungsunternehmen“; |
|
— |
v primeru Republike Estonije: „aktsiaselts“; |
|
— |
v primeru Helenske republike: „ανώνυμη εταιρία“, „αλληλασφαλιστικός συνεταιρισμός“; |
|
— |
v primeru Kraljevine Španije: „sociedad anónima“; |
|
— |
v primeru Francoske republike: „société anonyme“, „société d'assurance mutuelle“, „institution de prévoyance régie par le code de la sécurité sociale“, „institution de prévoyance régie par le code rural“ in „mutuelles régies par le code de la mutualité“; |
|
— |
v primeru Irske: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited“; |
|
— |
v primeru Italijanske republike: „società per azioni“; |
|
— |
v primeru Republike Ciper: „Εταιρεία Περιορισμένης Ευθύνης με μετοχές“ ή „Εταιρεία Περιορισμένης Ευθύνης με εγγύηση“; |
|
— |
v primeru Republike Latvije: „akciju sabiedrība“, „sabiedrība ar ierobežotu atbildību“; |
|
— |
v primeru Republike Litve: „akcinė bendrovė“, „uždaroji akcinė bendrovė“; |
|
— |
v primeru Velikega vojvodstva Luksemburg: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „association d'assurances mutuelles“, „société coopérative“; |
|
— |
v primeru Republike Madžarske: „biztosító részvénytársaság“, „biztosító szövetkezet“, „harmadik országbeli biztosító magyarországi fióktelepe“; |
|
— |
v primeru Republike Malte: „limited liability company“; |
|
— |
v primeru Kraljevine Nizozemske: „naamloze vennootschap“, „onderlinge waarborgmaatschappij“; |
|
— |
v primeru Republike Avstrije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“; |
|
— |
v primeru Republike Poljske: „spółka akcyjna“, „towarzystwo ubezpieczeń wzajemnych“; |
|
— |
v primeru Portugalske republike: „sociedade anónima“, „mútua de seguros“; |
|
— |
v primeru Republike Slovenije: „delniška družba“; |
|
— |
v primeru Slovaške republike: „akciová spoločnost“; |
|
— |
v primeru Republike Finske: „keskinäinen vakuutusyhtiö/ömsesidigt försäkringsbolag“, „vakuutusosake-yhtiö/försäkringsaktiebolag“, „vakuutusyhdistys/försäkrings-förening“; |
|
— |
v primeru Kraljevine Švedske: „försäkringsaktiebolag“, „ömsesidigt försäkringsbolag“; |
|
— |
v primeru Združenega kraljestva: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited societies registered under the Industrial and Provident Societies Acts“, „societies registered or incorporated under the Friendly Societies Acts“, „the association of underwriters known as Lloyd's“. |
PRILOGA II
Prilogi I in II k Direktivi 98/78/ES se nadomestita z:
Priloga I
IZRAČUNAVANJE PRILAGOJENE SOLVENTNOSTI ZAVAROVALNIC IN POZAVAROVALNIC
1. IZBIRA METODE IZRAČUNAVANJA IN SPLOŠNA NAČELA
|
A. |
Države članice zagotovijo, da se izračun prilagojene solventnosti zavarovalnic in pozavarovalnic iz člena 2(1) opravlja v skladu z eno od metod, opisanih v točki 3. Vendar lahko država članica predvidi, da pristojni organi pooblastijo ali naložijo uporabo metode, določene v točki 3, ki ni ista, kot jo je izbrala država članica. |
|
B. |
Sorazmernost Izračun prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice upošteva sorazmerni delež, ki ga ima udeleženo podjetje v svojem povezanem podjetju. ‚Sorazmerni delež‘ pomeni v primerih, ko se uporablja metoda 1 ali metoda 2, opisana v točki 3, delež vpisanega kapitala, ki ga ima udeleženo podjetje posredno ali neposredno, ali ko se uporablja metoda 3, opisana v točki 3, odstotke, ki se uporabljajo za izdelavo konsolidiranih računovodskih izkazov. Ne glede na uporabljeno metodo je v primeru, ko je povezano podjetje hčerinsko podjetje in ima solventni primanjkljaj, treba upoštevati celotni solventni primanjkljaj hčerinskega podjetja. Ko pa je po mnenju pristojnih organov odgovornost matičnega podjetja, ki ima v lasti delež kapitala, strogo in nedvoumno omejena na ta delež kapitala, lahko taki pristojni organi dovolijo, da se solventni primanjkljaj hčerinskega upošteva sorazmerno. Kadar med nekaterimi podjetji v zavarovalniški ali pozavarovalniški skupini ni kapitalskih povezav, pristojni organ odloči kateri sorazmerni delež se upošteva. |
|
C. |
Odprava dvojne uporabe elementov minimalnega kapitala |
|
C.1. |
Splošno obravnavanje elementov minimalnega kapitala Ne glede na metodo, ki se uporablja za izračunavanje prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, je treba odpraviti dvojno uporabo elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital med različnimi zavarovalnicami ali pozavarovalnicami, upoštevanimi pri tem izračunavanju. Zato je treba pri izračunavanju prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice in kjer metode, opisane v točki 3, tega ne predvidijo, odpraviti naslednje zneske:
|
|
C.2. |
Obravnavanje nekaterih elementov Brez poseganja v določbe oddelka C.1:
se lahko vključi v izračun samo, kolikor izpolnjuje pogoje za kritje zahteve minimalnega kapitala tega povezanega podjetja. Vendar se ves vpisani, toda nevplačani kapital, ki predstavlja možno obveznost udeleženega podjetja, v celoti izloči iz izračuna. Vpisani, vendar nevplačani kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja možno obveznost povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, se prav tako izloči iz izračuna. Vpisani, vendar nevplačani kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja možno obveznost druge povezane zavarovalnice iste udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, se izloči iz izračuna. |
|
C.3. |
Prenosljivost Če pristojni organi menijo, da nekateri elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, razen navedenih v oddelku C.2, dejansko ne morejo biti na razpolago za pokrivanje zahteve minimalnega kapitala udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava prilagojena solventnost, se ti elementi lahko vključijo v izračun samo, v kolikor izpolnjujejo pogoje za kritje zahteve minimalnega kapitala povezanega podjetja. |
|
C.4. |
Vsota elementov, navedenih v oddelkih C.2 in C.3, ne sme presegati zahteve po minimalnemu kapitalu povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice. |
|
D. |
Odprava ustvarjanja kapitala znotraj skupine Pri izračunavanju prilagojene solventnosti se ne upoštevajo elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital, izhajajoči iz vzajemnega financiranja med zavarovalnico ali pozavarovalnico in:
Nadalje se ne upoštevajo elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital zavarovalnice ali pozavarovalnice, povezane z zavarovalnico ali pozavarovalnico, za katero se izračunava prilagojena solventnost, ko element izhaja iz vzajemnega financiranja s katerim koli drugim podjetjem, ki je povezano s to zavarovalnico ali pozavarovalnico. Vzajemno financiranje zlasti obstaja, ko ima zavarovalnica, pozavarovalnica ali katero od povezanih podjetij delnice ali posoja drugemu podjetju, ki ima posredno ali neposredno element, ki izpolnjuje pogoje za minimalni kapital prvega podjetja. |
|
E. |
Pristojni organi zagotovijo, da se prilagojena solventnost izračunava tako pogosto, kot je predpisano v Direktivah 73/239/EGS in 2002/83/ES in 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju] za izračunavanje minimalnega kapitala zavarovalnic ali pozavarovalnic. Vrednost aktive in pasive se oceni v skladu z ustreznimi določbami Direktiv 73/239/EGS, 2002/83/ES, 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju] in 91/674/EGS. |
2. UPORABA METOD IZRAČUNAVANJA
|
2.1. |
Povezane zavarovalnice in povezane pozavarovalnice. Prilagojena solventnost se izračuna v skladu s splošnimi načeli in metodami, določenimi v tej prilogi. Pri vseh metodah se v primeru, ko ima zavarovalnica ali pozavarovalnica več kot eno povezano zavarovalnico ali pozavarovalnico, prilagojena solventnost izračuna z integriranjem vsake od teh povezanih zavarovalnic ali povezanih pozavarovalnic. V primerih zaporedne udeležbe (na primer, ko je zavarovalnica ali pozavarovalnica udeležena zavarovalnica v drugi zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je tudi udeležena zavarovalnica v neki zavarovalnici ali pozavarovalnici), se prilagojena solventnost izračunava na ravni vsake udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ima najmanj eno povezano zavarovalnico ali povezano pozavarovalnico. Države članice lahko opustijo izračunavanje prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice:
Države članice lahko tudi opustijo izračunavanje prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, če je ta zavarovalnica ali pozavarovalnica povezana z drugo zavarovalnico, pozavarovalnico ali zavarovalnim holdingom, ki ima registrirani sedež v drugi državi članici, in če se pristojni organi držav članic dogovorijo, da dodelijo izvajanje dopolnilnega nadzora pristojnemu organu slednje države članice. V vsakem primeru se opustitev prizna samo, če so pristojni organi prepričani, da so elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital zavarovalnic ali pozavarovalnic, vključeni v izračunavanje, ustrezno porazdeljeni med temi podjetji. Države članice lahko predvidijo, da tam, kjer ima povezana zavarovalnica ali povezana pozavarovalnica registrirani sedež v državi članici, ki ni ista kot država registriranega sedeža zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava prilagojena solventnost, izračun upošteva v zvezi s povezanim podjetjem stanje solventnosti, kot ga ocenijo pristojni organi te druge države članice. |
|
2.2. |
Posredniški zavarovalni holdingi Pri izračunavanju prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeležena v (povezani) zavarovalnici, povezani pozavarovalnici ali zavarovalnici ali pozavarovalnici države nečlanice preko zavarovalnega holdinga, se upošteva položaj posredniškega zavarovalnega holdinga. Samo za namen tega izračuna, ki ga je treba narediti v skladu s splošnimi načeli in metodami, opisanimi v tej prilogi, se ta zavarovalni holding obravnava, kot da je zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero velja zahteva ničelne solventnosti, in kot da zanjo veljajo isti pogoji, določeni v členu 16 Direktive 73/239/EGS, v členu 27 Direktive 2002/83/ES ali v členu 36 Direktive 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju] glede elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital. |
|
2.3. |
Povezane zavarovalnice države nečlanice in povezane pozavarovalnice države nečlanice Pri izračunavanju prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v zavarovalnici ali pozavarovalnici države nečlanice, se slednja obravnava izključno za namene tega izračuna, po analogiji s povezano zavarovalnico ali povezano pozavarovalnico, ob uporabi splošnih načel in metod, opisanih v tej prilogi. Vendar pa v primeru, ko država nečlanica, v kateri to podjetje registrirani sedež, zahteva od nje pooblastilo in ji nalaga zahteve glede solventnosti, ki so vsaj primerljive z zahtevami, določenimi v Direktivah 73/239/EGS, 2002/83/ES ali 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju], ob upoštevanju elementov kritja te zahteve, lahko države članice predvidijo, da izračuni glede tega podjetja upoštevajo zahteve solventnosti in elemente, ki izpolnjujejo pogoje te zahteve, kot jih določi zadevna država nečlanica. |
|
2.4. |
Povezane kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije Pri izračunavanju prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v kreditni instituciji, investicijskem podjetju ali finančni instituciji, se smiselno uporabljajo pravila, določena v členu 16 Direktive 73/239/EGS, členu 27 Direktive 2002/83/ES in v členu 36 Direktive 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju]o odštetju takšnih udeležb, pa tudi določbe o sposobnosti držav članic, da pod določenimi pogoji dovolijo nadomestne metode in dovolijo, da se takšne udeležbe ne odštejejo. |
|
2.5. |
Nerazpoložljivost potrebnih podatkov Kadar podatki, potrebni za izračun prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice glede povezanega podjetja z registriranim sedežem v državi članici ali državi nečlanici zaradi katerega koli razloga niso na razpolago pristojnim organom, se knjigovodska vrednost tega podjetja v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici odšteje od elementov, ki izpolnjujejo pogoje za prilagojen minimalni kapital. V tem primeru nerealizirani kapitalski dobički, ki so povezani s tako udeležbo, niso dovoljeni kot element, ki izpolnjuje pogoje za prilagojen minimalni kapital. |
3. METODE IZRAČUNAVANJA
Metoda 1: Metoda odštevanja in seštevanja
Stanje prilagojene solventnosti udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med:
|
i) |
vsoto:
in |
|
ii) |
vsoto:
|
Kjer je udeležba v povezani zavarovalnici ali pozavarovalnici v celoti ali deloma sestavljena iz posrednega lastništva, točka (ii)(a) vključuje vrednost takega posrednega lastništva, ob upoštevanju ustreznih zaporednih interesov; in točke (i)(b) in (ii)(c) vključujejo ustrezne sorazmerne deleže elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital povezane zavarovalnice oziroma pozavarovalnice.
Metoda 2: Zahteva metode odštevanja
Stanje prilagojene solventnosti udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med:
|
i) |
vsoto elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice in |
|
ii) |
vsoto:
|
Pri vrednotenju elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital, se deleži v smislu te direktive vrednotijo po kapitalski metodi v skladu z možnostjo, določeno v členu 59(2)(b) Direktive 78/660/EGS.
Metoda 3: Računovodska metoda, ki temelji na konsolidaciji
Izračun prilagojene solventnosti udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice se izdela na osnovi konsolidiranih računovodskih izkazov. Stanje prilagojene solventnosti udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med:
elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital, izračunani na osnovi konsolidiranih podatkov, in
|
a) |
bodisi vsote zahteve solventnosti udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice in sorazmernih deležev zahtev solventnosti povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic, temelječe na odstotkih, ki se uporabljajo za izdelavo konsolidiranih računovodskih izkazov, |
|
b) |
ali zahtevo solventnosti, izračunane na osnovi konsolidiranih podatkov. |
Določbe Direktiv 73/239/EGS, 2002/83/ES, 200./..ES [Direktiva o pozavarovanju] in 91/674/EGS veljajo za izračunavanje elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital in zahtevo solventnosti, temelječe na konsolidiranih podatkih.
Priloga II
DOPOLNILNI NADZOR ZA ZAVAROVALNICE IN POZAVAROVALNICE, KI SO HČERINSKA PODJETJA ZAVAROVALNEGA HOLDINGA, ZAVAROVALNICE ALI POZAVAROVALNICE DRŽAVE NEČLANICE
|
1. |
V primeru dveh ali več zavarovalnic ali pozavarovalnic, navedenih v členu 2(2), ki so hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice in ki so ustanovljene v različnih državah članicah, morajo pristojni organi zagotoviti, da se metoda, opisana v tej prilogi, dosledno uporablja. Pristojni organi izvajajo dopolnilni nadzor tako pogosto, kot je določeno v Direktivah 73/239/EGS in 2002/83/ES in 200./../ES [Direktiva o pozavarovanju] za izračunavanje minimalnega kapitala zavarovalnic in pozavarovalnic. |
|
2. |
Države članice lahko opustijo izračunavanje, ki je predvideno v tej prilogi v zvezi z zavarovalnico ali pozavarovalnico:
V primeru zaporednih udeležb (na primer: zavarovalni holding ali zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice, ki je sama v lasti drugega zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice), lahko države članice uporabljajo izračune, predvidene v tej prilogi samo na ravni končnega matičnega podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je zavarovalni holding, zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice. |
|
3. |
Pristojni organi zagotovijo, da se opravljajo izračuni, analogni izračunom, opisanim v Prilogi I na ravni zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice. Analogija je sestavljena iz uporabe splošnih načel in metod, opisanih v Prilogi I na ravni zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice. Samo za namen tega izračuna se matično podjetje obravnava, kot da je zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero velja:
in zanjo veljajo isti pogoji, kot so določeni v členu 16 Direktive 73/239/EGS, v členu 27 Direktive 2002/83/ES in v členu 36 Direktive 200./../ES [Direktive o pozavarovanju] glede elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital. |
|
4. |
Nerazpoložljivost potrebnih podatkov Ko podatki, potrebni za izračun, predviden v tej prilogi, glede povezanega podjetja z registriranim sedežem v državi članici ali državi nečlanici zaradi katerega koli razloga niso na voljo pristojnim organom, se knjigovodska vrednost tega podjetja v udeleženem podjetju odšteje od elementov, ki izpolnjujejo pogoje za izračun, predviden v tej prilogi. V tem primeru nerealizirani kapitalski dobički, povezani s tako udeležbo, niso dovoljeni kot element, ki izpolnjuje pogoje za izračun. |
P6_TA(2005)0215
Podpiranje razvoja podeželja s strani EKSRP *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o podpiranju razvoja podeželja s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (KOM(2004)0490 — C6-0181/2004 — 2004/0161(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2004)0490) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0181/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (CESE 251/05), |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A6-0145/2005), |
|
1. |
potrjuje predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, naj sporoči, če namerava odstopati od besedila, kakor ga je potrdil Parlament; |
|
4. |
poziva Svet, da se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
(3) |
Reforma skupne kmetijske politike je junija 2003 in aprila 2004 vpeljala bistvene spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na gospodarstvo celotnega podeželskega območja Skupnosti, kot so kmetijski načini proizvodnje, metode upravljanja zemljišč, zaposlovanje ter širši socialni in ekonomski pogoji na podeželskih območjih. |
|
(3) |
Reforma skupne kmetijske politike je junija 2003 in aprila 2004 vpeljala bistvene spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na gospodarstvo celotnega podeželskega območja Skupnosti z ozirom na strukturni razvoj kmetijstva, regionalno porazdelitev in intenzivnost proizvodnje kot tudi na kmetijske načine proizvodnje, metode upravljanja zemljišč, zaposlovanje ter širše socialne in ekonomske pogoje na podeželskih območjih. |
|
(3a) |
V prihodnjih letih bosta evropski živilski in kmetijski sektor postajala vse bolj liberalizirana in bosta morala biti sposobna konkurirati na globalnem trgu. Skupne politike EU morajo zagotoviti priložnosti za izboljšano konkurenčnost prek inovacij. |
|
(3c) |
Povečana konkurenčnost v živilskem in kmetijskem sektorju na podeželskih območjih bo zahtevala razvoj evropskih oznak kakovosti, ki kažejo na varno hrano, dokumentacijo postopka proizvodnje (sledljivost), dobro počutje živali, okolje in delovne pogoje. |
|
5. |
Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je predvideno v členu 5 Pogodbe. Ker pa cilj razvoja podeželja s strani držav članic ne more biti ustrezno dosežen na podlagi povezav z drugimi instrumenti SKP, obsega nesorazmerij med podeželskimi območji in omejitev finančnih sredstev držav članic v razširjeni Uniji, ga je lažje doseči na ravni Skupnosti prek večletnega jamstva sredstev Skupnosti in z osredotočanjem na njegove prednostne naloge. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je navedeno v členu 5 Pogodbe, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
5. |
Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je predvideno v členu 5 Pogodbe. Ker pa cilj razvoja podeželja s strani držav članic ne more biti ustrezno dosežen na podlagi povezav z drugimi instrumenti SKP, obsega nesorazmerij med podeželskimi območji in omejitev finančnih sredstev držav članic v razširjeni Uniji, ga je lažje doseči na ravni Skupnosti prek večletnega jamstva sredstev Skupnosti in z osredotočanjem na njegove prednostne naloge. Evropska unija mora zagotoviti finančno izvedljivost te Uredbe z dodelitvijo zadostnih sredstev, da se lahko financirajo stare in nove dejavnosti na področju razvoja podeželja. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je navedeno v členu 5 Pogodbe, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(6) |
Dejavnosti Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v nadaljnjem besedilu „Sklad“, in postopki, h katerim prispeva, morajo biti skladni in združljivi z ostalimi politikami Skupnosti ter v skladu s celotno zakonodajo Skupnosti. |
|
(6) |
Dejavnosti Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v nadaljnjem besedilu „Sklad“, in postopki, h katerim prispeva, morajo biti skladni in združljivi s kohezijsko politiko na podeželskih območjih in z ostalimi politikami Skupnosti ter v skladu s celotno zakonodajo Skupnosti. |
|
(7) |
Skupnost s svojo dejavnostjo v korist razvoja podeželja skrbi za spodbujanje odpravljanja nesorazmerij in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe. |
|
(7) |
Skupnost s svojo dejavnostjo v korist razvoja podeželja skrbi za spodbujanje odpravljanja nesorazmerij in spodbujanje nediskriminacije ter enakosti med moškimi in ženskami v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe. |
|
(11) |
Za zagotovitev trajnostnega razvoja podeželskih območij se je treba osredotočiti na omejeno število osnovnih prednostnih ciljev na ravni Skupnosti, ki se nanašajo na kmetijsko in gozdarsko konkurenčnost, upravljanje zemljišč in varstvo okolja, kakovost življenja in diverzifikacijo dejavnosti v teh območjih. |
|
(11) |
Za zagotovitev trajnostnega razvoja podeželskih območij se je treba osredotočiti na omejeno število osnovnih prednostnih ciljev na ravni Skupnosti, ki se nanašajo na kmetijsko in gozdarsko konkurenčnost, upravljanje zemljišč in varstvo okolja, kakovost življenja in diverzifikacijo dejavnosti v teh območjih, vendar ob upoštevanju različnih razmer znotraj EU, vse od oddaljenih podeželskih območij, ki so demografsko ogrožena in nazadujoča, do obmestnih območij, kjer je vse več pritiska iz mestnih središč. |
|
(16) |
Dodeljevanje posebnih prispevkov mladim kmetom lahko olajša njihov začetek delovanja in prestrukturiranje gospodarstev po njihovem začetku delovanja. Ukrep začetka delovanja je treba poenostaviti s podelitvijo ene same premije in mora biti pogojen z vzpostavitvijo poslovnega načrta, ki zagotavlja razvoj dejavnosti mladih kmetov. |
|
(16) |
Dodeljevanje posebnih prispevkov mladim kmetom lahko olajša njihov začetek delovanja in prestrukturiranje gospodarstev po njihovem začetku delovanja. Ukrep začetka delovanja mora biti pogojen s predstavitvijo primernega poslovnega načrta kot sredstva za postopno zagotovitev razvoja dejavnosti novega podjetja. Za lažji začetek in razvoj novega podjetja je treba ta poslovni načrt podpreti z ustreznimi spodbudami z integriranim sistemom ukrepov, ki je povezan z različnimi cilji intervencije. |
|
(23) |
Izboljšave na področju predelave in trženja osnovne kmetijske in gozdarske proizvodnje je treba spodbujati s podporo za naložbe, ki zagotavljajo izboljšanje učinkovitosti sektorjev predelave in trženja, spodbujajo predelavo kmetijske in gozdarske proizvodnje obnovljivih energetskih virov, uvajajo nove tehnologije, odpirajo nove tržne priložnosti za kmetijske in gozdarske proizvode, poudarjajo kakovost, izboljšujejo delovanje na področju varstva okolja, varnosti pri delu, higiene in dobrega počutja živali, če je to potrebno , z usmerjanjem na mala in mikropodjetja , ki lažje dodajajo vrednost lokalnim proizvodom, ob poenostavljanju pogojev za investicijsko pomoč v primerjavi s tistimi, ki jih določa Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999. |
|
(23) |
Izboljšave na področju predelave in trženja osnovne kmetijske in gozdarske proizvodnje je treba spodbujati s podporo za naložbe, ki zagotavljajo izboljšanje učinkovitosti sektorjev predelave in trženja, spodbujajo predelavo kmetijske in gozdarske proizvodnje obnovljivih energetskih virov, uvajajo nove tehnologije, odpirajo nove tržne priložnosti za kmetijske in gozdarske proizvode, poudarjajo kakovost, izboljšujejo delovanje na področju varstva okolja, varnosti pri delu, higiene in dobrega počutja živali, s podpiranjem mikropodjetij, malih in srednje velikih podjetij ter kolektivnih podjetij proizvajalcev , ki lažje dodajajo vrednost lokalnim proizvodom, ob poenostavljanju pogojev za investicijsko pomoč v primerjavi s tistimi, ki jih določa Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999. |
|
(32) |
Izplačila pri naravnih ovirah v gorskih območjih in izplačila za ostala omejena območja morajo v okviru nadaljnje uporabe kmetijskega zemljišča prispevati k ohranjanju podeželja ter ohranjanju in spodbujanju trajnostnih sistemov kmetovanja. Treba je določiti objektivne parametre plačilnih stopenj, da bi zagotovili učinkovitost te sheme podpore in s tem zagotovili doseganje njenih ciljev. |
|
(32) |
Izplačila pri naravnih ovirah v gorskih območjih in izplačila za ostala omejena območja morajo v okviru nadaljnje uporabe kmetijskega zemljišča prispevati k ohranjanju podeželja ter ohranjanju in spodbujanju trajnostnih sistemov kmetovanja. Treba je določiti objektivne parametre plačilnih stopenj, da bi zagotovili učinkovitost te sheme podpore in s tem zagotovili doseganje njenih ciljev. Ob ohranjanju zahtevane stalnosti pri razmejevanju omejenih območij se morajo v prihodnosti osnovni koncepti osredotočiti zlasti na naravne omejitve v posamezni državi članici. Pri sistemu nadomestnih plačil je treba od držav članic zahtevati razvoj sistemov, ki se objektivno razlikujejo. Od Komisije se zahteva da predloži izčrpno študijo o načinu določanja območij z omejenimi možnostmi z opazovanjem vseh ustreznih vidikov. Do takrat mora veljati sedanja opredelitev. |
|
(33) |
Podporo je treba še naprej dodeljevati kmetom za lažje reševanje posebnih omejenih možnosti na zadevnih področjih, ki izhajajo iz izvajanja Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic in Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, da bi prispevala k učinkovitemu upravljanju območij NATURA 2000. |
|
(33) |
Medtem ko je treba podporo še naprej dodeljevati kmetom in lastnikom gozdov za lažje reševanje posebnih omejenih možnosti na zadevnih področjih, ki izhajajo iz izvajanja Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic in Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, da bi prispevala k učinkovitemu upravljanju območij NATURA 2000 , mora biti Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja le drugotni vir takšnega financiranja. Razen drugih evropskih skladov so prvotni viri financiranja zlasti nacionalni in regionalni proračuni . |
|
(34) |
Kmetijsko okoljska plačila morajo še naprej imeti vidno vlogo pri podpiranju trajnostnega razvoja podeželskih območij in pri odzivanju na povečano družbeno povpraševanje po okoljskih storitvah. Še naprej morajo spodbujati kmete, da služijo družbi kot celoti s pričetkom oziroma nadaljnjo uporabo metod kmetijske proizvodnje, ki so združljive z varstvom in izboljšanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, zemlje in genetske raznolikosti. V skladu z načelom „onesnaževalec plača“ morajo ta plačila kriti le tiste obveznosti, ki niso v okviru ustreznih obveznih standardov. |
|
(34) |
Kmetijsko okoljska plačila morajo še naprej imeti vidno vlogo pri podpiranju trajnostnega razvoja podeželskih območij in pri odzivanju na povečano družbeno povpraševanje po okoljskih storitvah. Še naprej morajo spodbujati kmete, da služijo družbi kot celoti z uvedbo oziroma nadaljnjo uporabo metod kmetijske proizvodnje, ki so združljive z varstvom in izboljšanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, zemlje in genetske raznolikosti. V skladu z načelom „onesnaževalec plača“ morajo ta plačila kriti le tiste obveznosti, ki niso v okviru ustreznih obveznih standardov; hkrati pa se, ob nadomestilu za učinke na stroške in stanje donosnosti, predvidevajo tudi učinkoviti elementi podpiranja. |
|
(45) |
Spremljati je treba spremembe v podeželskih območjih in pomagati razširjati dejavnosti kmetovanja na nekmetijske dejavnosti ter razvijati nekmetijski sektor, spodbujati zaposlovanje, izboljšati osnovne storitve in izvajati naložbe, ki delajo podeželska območja privlačnejša, da bi spremenili trende ekonomskega in socialnega nazadovanja ter upadanja števila prebivalcev na podeželju. Pri tem je potrebno tudi prizadevanje za krepitev človeškega potenciala. |
|
(45) |
Spremljati je treba spremembe v podeželskih območjih in pomagati razširjati dejavnosti kmetovanja na nekmetijske dejavnosti ter razvijati nekmetijski sektor, spodbujati zaposlovanje, izboljšati osnovne storitve in izvajati naložbe, ki delajo podeželska območja privlačnejša, da bi spremenili trende ekonomskega in socialnega nazadovanja ter upadanja števila prebivalcev na podeželju. Pri tem je potrebno tudi prizadevanje za krepitev človeškega potenciala. Ob obstoječih politikah je treba dodatno uvesti ukrepe za razvoj podeželja, zlasti tiste iz prednostnega cilja 3, in tako ustvariti posebne sinergijske učinke na podeželju. |
|
(50) |
Glede na pomen pristopa LEADER je treba pretežni del prispevkov Sklada nameniti tej prednostni nalogi. |
|
(50) |
Glede na pomen pristopa LEADER je treba ustrezni del prispevkov Sklada nameniti tej prednostni nalogi. |
|
(56) |
Poleg teh zneskov morajo države članice upoštevati zneske, ki so nastali zaradi sprememb iz člena 12(2) Uredbe (ES) št. …/… [financiranje SKP]. |
|
(56) |
Razen teh zneskov morajo države članice upoštevati zneske, ki so nastali zaradi sprememb iz člena 12(2) Uredbe (ES) št. …/… [financiranje SKP] , ki se morajo, če izhajajo iz prvega stebra, uporabiti za zagotovitev neposredne podpore za skupno kmetijsko politiko pri kmetovanju in gozdarstvu, zlasti s povečanjem pomoči kmetom, ki dobijo najmanj . |
|
(58) |
Stopnjo prispevka Sklada programu za razvoj podeželja je treba določiti glede na javne izdatke v državah članicah z upoštevanjem pomena prednosti za upravljanje zemljišč in okolja, razmere v regijah, ki jih pokriva konvergenčni cilj, prednosti , namenjene pristopu LEADER, najbolj oddaljenih regij iz člena 299 Pogodbe in otokov v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov. |
|
(58) |
Stopnjo prispevka Sklada programu za razvoj podeželja je treba določiti glede na javne izdatke v državah članicah z upoštevanjem pomena prednosti za upravljanje zemljišč in okolja, razmere v regijah, ki jih pokriva konvergenčni cilj, pomembnosti , namenjene pristopu LEADER, najbolj oddaljenih regij iz člena 299 Pogodbe in otokov v zvezi z Uredbo Sveta (EGS) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov. |
|
(66) |
Rezervo Skupnosti za pristop LEADER je treba dodeliti ob upoštevanju delovanja programov. Merila za njeno dodelitev morajo biti ustrezno določena. |
črtano
Sklad prispeva k pospeševanju trajnostnega razvoja podeželja na območju Skupnosti ter v duhu dopolnjevanja znotraj skupne kmetijske politike pripomore k politikam tržne in dohodkovne podpore, h kohezijski politiki in k skupni ribiški politiki.
Sklad, ob izrecnem sklicevanju na člen 33(1) Pogodbe in ob posebnem poudarku ciljev skupne kmetijske politike, prispeva k pospeševanju trajnostnega razvoja podeželskega ozemlja na območju Skupnosti in k preprečevanju zmanjševanja števila prebivalstva na podeželskih območjih pripomore k politikam tržne in dohodkovne podpore skupne kmetijske politike, h kohezijski politiki, politiki o socialne vključenosti, nediskriminacije in spodbujanja enakih možnosti ter k skupni ribiški politiki.
|
(a) |
izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva s pomočjo podpore za prestrukturiranje; |
|
(a) |
izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva s pomočjo podpore za razvoj in prestrukturiranje , inovacije, usposabljanje in poklicne kvalifikacije ; |
|
(b) |
izboljšanje okolja in podeželja s pomočjo podpore pri upravljanju zemljišč; |
|
(b) |
izboljšanje okolja, podeželja in obdelave zemljišč s pomočjo podpore pri trajnostnem upravljanju zemljišč; |
|
(c) |
izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije gospodarskih dejavnosti. |
|
(c) |
izboljšanje kakovosti življenja in kulturnega razvoja na podeželskih območjih ter spodbujanje razvoja in diverzifikacije gospodarskih dejavnosti. |
|
(ca) |
boljšo oskrbo lokalnega in regionalnega prebivalstva s kmetijskimi proizvodi, pridelanimi na tem območju; |
|
(cb) |
povečanje prispevka k trajnostni dobavi energije in zaščiti podnebja. |
1. Sklad dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ki prispevajo k prednostnim nalogam Skupnosti.
1. Sklad dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe brez poseganja v izvajanje podobnih nacionalnih razvojnih programov , ki prispevajo k prednostnim nalogam Skupnosti.
2. Komisija in države članice zagotovijo, da se pomoč iz Sklada in držav članic sklada z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Pomoč iz Sklada mora biti v skladu s cilji gospodarske in socialne kohezije, še posebej pa v skladu s cilji Evropskega ribiškega sklada.
2. Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz Sklada in držav članic ustrezna dejavnostim, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Pomoč iz Sklada mora biti v skladu s cilji gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, še posebej pa v skladu s cilji Evropskega ribiškega sklada.
4. Usklajenost se zagotovi tudi z ukrepi, ki jih financira Evropski kmetijski sklad.
4. Usklajenost se zagotovi tudi z ukrepi, ki jih financira Evropski kmetijski sklad , pri čemer je treba jasno razlikovati med temi ukrepi in glavnimi strukturnimi ukrepi, ki jih financirajo drugi strukturni skladi.
|
(b) |
gospodarski in socialni partnerji; |
|
(b) |
organi, ki predstavljajo gospodarske in socialne partnerje ter podeželske organizacije, ki sodelujejo v tem sektorju; |
3. Partnerstvo se izvaja pri pripravi in spremljanju nacionalnega strateškega načrta ter pri pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju programov za razvoj podeželja. Države članice vključijo vse ustrezne partnerje na različnih programskih stopnjah glede na časovno obdobje, ki je dodeljeno za vsak korak .
3. Partnerstvo se izvaja pri pripravi in spremljanju nacionalnega strateškega načrta ter pri pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju programov za razvoj podeželja. Države članice vključijo vse ustrezne partnerje na različnih programskih stopnjah ; zato je treba pri načrtovanju programa paziti, da je na voljo dovolj časa za posvetovanje različnih partnerjev ter da se zagotovi resnično sodelovanje .
Države članice so odgovorne za izvajanje programov za razvoj podeželja na ustrezni teritorialni ravni, glede na njihove institucionalne dogovore. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to uredbo.
Države članice so odgovorne za izvajanje programov za razvoj podeželja na ustrezni teritorialni ravni, glede na njihove institucionalne dogovore in pravila o subsidiarnosti, kot so določena v Pogodbi o Ustavi za Evropo . Ta odgovornost se izvaja v skladu s to uredbo.
Države članice in Komisija spodbujajo enakost med moškimi in ženskami na različnih stopnjah izvajanja programa.
Države članice in Komisija spodbujajo enakost med moškimi in ženskami ter nediskriminacijo iz razlogov, naštetih v členu 13 Pogodbe, na različnih stopnjah izvajanja programa.
To vključuje stopnje načrtovanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja.
To vključuje stopnje načrtovanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja , z uveljavljanjem načel enakosti med spoloma kot temeljnim merilom za ocenitev upravičenosti programa.
Države članice pripravijo ukrepe za olajšanje dostopa za ženske do skupnega lastništva kmetij ter do pomoči, ki je predvidena s to uredbo.
Člen 8a
Posebna pomoč za mala in mikropodjetja
Države članice in Komisija morajo podpirati mala in mikropodjetja zaradi njihovega posebnega pomena na področju zaposlovanja in okolja na podeželskih območjih. Glede na poseben družbeno-gospodarski pomen podjetij vsaka država članica sprejme merila za finančno podporo, ki nudijo tem podjetjem poseben dostop do sredstev za podeželski razvoj.
1. Svet sprejme na ravni Skupnosti strateške smernice za razvoj podeželja za programsko obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 v duhu prednostnih nalog politike, ki so bile določene na nivoju Skupnosti.
1. Svet sprejme na ravni Skupnosti strateške smernice za razvoj podeželja ter zlasti za uresničitev ciljev iz člena 4 za programsko obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 v duhu prednostnih nalog politike, ki so bile določene na nivoju Skupnosti.
Te smernice določajo na nivoju Skupnosti strateške prednostne naloge za razvoj podeželja , z namenom izvajanja vseh prednostnih nalog, ki jih določa ta uredba .
Te smernice določajo na nivoju Skupnosti strateške prednostne naloge za razvoj podeželja za programsko obdobje. Brez poseganja v izključne pristojnosti držav članic ter v skladu z načelom subsidiarnosti države članice v svojih nacionalnih strateških načrtih upoštevajo te smernice, kot je predvideno v členu 11.
|
(e) |
sredstva za zagotavljanje usklajevanja z ostalimi instrumenti SKP ter kohezivno politiko ; |
|
(e) |
sredstva za zagotavljanje usklajevanja med SKP, vključno z dvema stebroma 1 a in b na eni strani ter kohezijo, ozemeljskim usklajevanjem, regionalno konkurenčnostjo in politiko zaposlovanja na drugi strani; |
|
(ga) |
pregled, kako načrt prispeva k socialni vključenosti in nediskriminaciji . |
2. Vsaka država članica pošlje Komisiji svoj nacionalni strateški načrt še pred predložitvijo svojih programov za razvoj podeželja.
2. Vsaka država članica pošlje Komisiji svoj nacionalni strateški načrt pred ali ob predložitvi svojih programov za razvoj podeželja. Če ima država članica le en program za razvoj podeželja, je lahko nacionalna strategija vanj vključena kot ločeno poglavje.
Letno poročilo države članice
1. Prvič leta 2008 in najkasneje do 1. oktobra vsako leto vsaka država članica predloži Komisiji zbirno poročilo, ki prikazuje napredek pri izvajanju njene strategije in ciljev ter njen prispevek k doseganju strateških smernic Skupnosti za razvoj podeželja.
Poročilo države članice
1. Vsaka država članica najkasneje do 1. oktobra 2010 predloži Komisiji zbirno poročilo, ki prikazuje napredek pri izvajanju njene strategije in ciljev ter njen prispevek k doseganju strateških smernic Skupnosti za razvoj podeželja. Po zaključku obdobja načrtovanega programa vsaka država članica predloži poročilo, ki povzema časovno obdobje načrtovanega programa 2007–2013.
Letno poročilo Komisije
1. Prvič leta 2009 in v začetku vsakega leta Komisija predloži letno poročilo, ki povzema temeljni razvoj, trende in izzive, povezane z izvajanjem nacionalnih strateških načrtov in s strateškimi smernicami Skupnosti. To poročilo temelji na analizi Komisije in oceni letnega poročila držav članic iz člena 12 ter na ostalih razpoložljivih informacijah. Navajati mora ukrepe, ki so jih ali pa jih še bodo sprejele države članice ter Komisija z namenom zagotavljanja ustreznega spremljanja sklepov poročila.
Poročilo Komisije
1. Komisija predloži po predložitvi poročil držav članic poročilo pza leto 2011 , ki povzema temeljni razvoj, trende in izzive, povezane z izvajanjem nacionalnih strateških načrtov in s strateškimi smernicami Skupnosti. To poročilo temelji na analizi Komisije in oceni letnega poročila držav članic iz člena 12 ter na ostalih razpoložljivih informacijah. Navajati mora ukrepe, ki so jih ali pa jih še bodo sprejele države članice ter Komisija z namenom zagotavljanja ustreznega spremljanja sklepov poročila.
2. Letno poročilo Komisije se pošlje Svetu, Parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
2. Poročilo Komisije se predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
2. Država članica lahko predloži samo en program za vse njeno območje ali pa programe za vsako posamezno regijo .
2. Država članica lahko predloži samo nacionalni program ali regionalne programe ali pa kombinacijo dveh vrst programa .
Finančni prispevek Skupnosti k vsakemu od treh ciljev iz člena 4 krije najmanj 15 % celotnega prispevka Sklada za program prednostnih ciljev I in III , ki so opisani v oddelkih I in III poglavja I naslova IV ter 25 % celotnega prispevka Sklada za program prednostnega cilja II, ki je opisan v oddelku II poglavja I.
Finančni prispevek Skupnosti k vsakemu od petih ciljev iz člena 4 krije najmanj 10 % celotnega prispevka Sklada za program prednostnega cilja I, ki je opisan v oddelku I poglavja I naslova IV, 20 % celotnega prispevka Sklada za program prednostnega cilja II, ki je opisan v oddelku II poglavja I , in 8 % celotnega prispevka Sklada za program prednostnega cilja III, ki je opisan v oddelku III poglavja I.
1. Programi za razvoj podeželja se ponovno pregledajo in, če je to potrebno, na pobudo države članice ali Komisije po potrditvi nadzornega odbora tudi prilagodijo za preostalo obdobje. Namen teh revizij je upoštevanje izida vrednotenj in letnih poročil Komisije ter prilagoditev in povečanje upoštevanja prednostnih ciljev Skupnosti. V primeru, da je to potrebno, se programi za razvoj podeželja revidirajo po dodelitvi sredstev iz rezerve LEADER iz člena 92.
1. Programi za razvoj podeželja se ponovno pregledajo in, če je to potrebno, na pobudo države članice ali Komisije po potrditvi nadzornega odbora tudi prilagodijo za preostalo obdobje. Namen teh revizij je upoštevanje izida vrednotenj in letnih poročil Komisije ter prilagoditev in povečanje upoštevanja prednostnih ciljev Skupnosti.
|
(va) |
tehnično podporo za kmete in posestnike gozdov; |
|
(i) |
posodabljanje kmetij, |
|
(i) |
posodabljanje kmetij, vključno z najmanjšim kmetijskim gospodarstvom , |
|
(va) |
razvoj na podlagi poskusov; |
|
(i) |
pomoč kmetom pri prilagajanju visokim standardom, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti, |
|
(i) |
pomoč kmetom pri prilagajanju visokim standardom, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti za zagotavljanje optimalne varnosti živil , |
|
(ii) |
podporo kmetov, ki so vključeni v programe za kakovost živil, |
|
(ii) |
podporo kmetom in skupin pridelovalcev , ki so vključeni v programe za kakovost živil, npr. v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2) , |
|
(iiia) |
pomožne pobude, kot so trgi lokalnih kmetijskih pridelkov in programi lokalne nabavne kakovostnih živil; |
|
(i) |
podporo za delno samooskrbne kmetije, ki so v postopku prestrukturiranja, |
|
(i) |
podporo za delno samooskrbne kmetije, ki so v postopku prestrukturiranja in ki delujejo v podeželskih, obmestnih in mestnih območjih , |
1. Podpora iz člena 19 (a)(ii) se dodeli:
1. Podpora iz člena 19 (a)(ii) je obvezna za države članice in regije in se dodeli:
|
(c) |
ki predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih kmetijskih dejavnosti. |
|
(c) |
ki predložijo ustrezni poslovni načrt o razvoju njihovih kmetijskih dejavnosti. Napredovanje poslovnega načrta se potrdi v treh letih po ustanovitvi. |
2. Pomoč se dodeli v obliki enkratne premije do najvišjega zneska, ki je določen v Prilogi I.
2. Pomoč se dodeli v obliki enkratne premije in/ali subvencioniranih obresti za posojila do najvišje kapitalizirane vrednosti 55 000 EUR .
2a. Za podpiranje izvajanja poslovnega načrta iz odstavka 1(c) je treba zagotoviti integrirani sistem ukrepov, ki prispevajo k vzpostavitvi in razvoju novega podjetja. Ta sistem vključuje enega ali več intervencijskih ukrepov v skladu z naslovom IV za omogočanje financiranja nadaljnjih operacij v zvezi z enim ali več cilji.
2b. Ukrepi za pomoč mladim kmetom pri ustanavljanju dejavnosti so značilni za vse nacionalne in regionalne programe za razvoj podeželja.
2c. Mladim kmetom, ki imajo podporo v skladu s tem členom, se lahko dodeli obdobje, ki ne presega pet let, po ustanovitvi dejavnosti za uskladitev s pogoji, ki so določeni v standardih Skupnosti ali z najmanjšimi zahtevami v zvezi s pomočjo za posodabljanje kmetij, finančnimi nadomestili za gorska območja z omejenimi možnostmi in izplačili za območja z drugimi omejitvami ter izplačili za kmetijsko okolje in dobro počutje živali.
|
(ba) |
za pomoč možnim prihodnjim kmetom in lastnikom gozdov pri kritju stroškov, ki izhajajo iz priprave poslovnega načrta za razvoj njihovih kmetijskih dejavnosti. |
|
(a) |
ki izboljšajo splošno delovanje kmetije |
|
(a) |
ki izboljšajo splošno gospodarsko in okoljsko delovanje kmetije, |
|
(aa) |
ki ustvarijo delovna mesta |
Povečanje gospodarske vrednosti gozdov
Povečanje gospodarske, ekološke in socialne vrednosti gozdov
1. Podporo za naložbe, ki je določena v členu 19(b)(ii), občine ali njihove zveze dodelijo za gozdove v lasti posestnikov ali njihovih združenj. Ta omejitev se ne nanaša na subtropske gozdove in na gozdne površine na področju Azorov, Madeire in francoskih čezmorskih departmajev.
1. Podporo za naložbe, ki je določena v členu 19(b)(ii), občine ali njihove zveze dodelijo za gozdove v lasti posestnikov ali njihovih združenj. Ta omejitev se ne nanaša na tropske ali subtropske gozdove in na gozdne površine na področju Azorov, Madeire in francoskih čezmorskih departmajev ter v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije . Zagotovi se tudi pri gradnji in strukturni krepitvi združenj lastnikov gozdov za podpiranje članov pri trajnostnem in učinkovitem izkoriščanju svojih gozdov.
2. Naložbe so osnovane na podlagi načrtov gospodarjenja z gozdovi.
2. Naložbe temeljijo na načrtih gospodarjenja z gozdovi za gozdarska podjetja, velikost katerih je večja od predhodno določene, ki jo države članice opredelijo v svojih programih.
|
(a) |
ki izboljšujejo splošno delovanje podjetja; |
|
(a) |
ki izboljšujejo splošno gospodarsko in okoljsko delovanje podjetja; |
2. Podpora iz odstavka 1 je omejena na mikropodjetja in majhna podjetja v skladu s pomenom Priporočila Komisije 2003/361/ES. V primeru gozdarske proizvodnje je podpora omejena na mikropodjetja.
2. Podpora iz odstavka 1 se dodeli mikropodjetjem, malim in srednje velikim podjetjem v skladu s pomenom Priporočila Komisije 2003/361/ES in kolektivnim proizvodnim subjektom. V primeru gozdarske proizvodnje je podpora omejena na mikropodjetja in mala podjetja ter združenja mikropodjetij in malih podjetij .
Podpora iz člena 19(b)(iv) lahko krije dejavnosti, ki so povezane z dostopom do kmetije in gozdnega prostora, z oskrbo z energijo in z upravljanjem z vodnimi viri.
Podpora iz člena 19(b)(iv) lahko krije dejavnosti, ki so povezane s komasacijo, pri čemer je treba upoštevati interese varstva kmetijstva, z dostopom do kmetije in gozdnega prostora, z oskrbo z energijo in z upravljanjem z vodnimi viri ter s financiranjem in opremo za javna podjetja, ki dajejo tehnično podporo agroživilskemu sektorju .
|
(b) |
je namenjena programom Skupnosti za kakovost živil ali tistim, ki jih priznava država članica in se skladajo z natančnimi merili, določenimi v skladu s postopkom iz člena 95(2); podpora se ne dodeli za programe, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora pri obveznih standardih na ravni Skupnosti ali nacionalne zakonodaje; |
|
(b) |
je namenjena programom Skupnosti za kakovost živil , npr. v okviru Uredbe (EGS) št. 2081/92, ali tistim, ki jih priznava država članica in se skladajo z natančnimi merili, določenimi v skladu s postopkom iz člena 95(2); podpora se ne dodeli za programe, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora pri obveznih standardih na ravni Skupnosti ali nacionalne zakonodaje; |
Podpora lahko vključuje podatke in promocijske dejavnosti za:
|
(a) |
sodelovanje, prenos podatkov ali povezovanje kmetov, predelovalcev ali drugih udeležencev trga v agroživilski verigi v mreže; |
|
(b) |
prenos znanja in najboljših praks med kmeti, predelovalci ali drugimi udeleženci trga v agroživilski verigi. |
|
(iv) |
kmetijska okoljska izplačila in izplačila za dobro počutje živali, |
|
(iv) |
kmetijska okoljska izplačila in izplačila za dobro počutje živali ter ukrep2 za ohranjanje in izkoriščanje kmetijske genetske raznovrstnosti „na kmetiji“, |
|
(iva) |
spodbujanje ekološkega kmetovanja, |
|
(v) |
gozdno okoljska izplačila, |
|
(v) |
gozdno okoljska izplačila ter ukrepe za izkoriščanje in ohranjanje genetske raznolikosti za namene gozdarstva, |
4. Izplačila so postopno padajoča nad mejno vrednostjo površine na posestvo, ki je določena v programu.
4. Izplačila so , ob upoštevanju odločilnih ciljev, postopno padajoča nad mejno vrednostjo površine na posestvo, ki je določena v programu.
Podpora iz člena 34(a)(iii) se kmetom dodeli letno na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi, z namenom kritja nastalih stroškov in izpada dohodka, ki so posledica pomanjkljivosti zadevnih območij in so povezani z izvajanjem Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS.
Podpora iz člena 34(a)(iii) se kmetom dodeli letno na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi, z namenom kritja nastalih stroškov in izpada dohodka, ki so posledica pomanjkljivosti zadevnih območij in so povezani z izvajanjem Direktiv 79/409/EGS , 92/43/EGS in 2000/60/ES .
Podpora ne sme presegati najvišjega zneska, ki je določen v Prilogi I.
Podpora ne sme presegati najvišjega zneska, ki je določen v Prilogi I. Znesek podpore je treba, dolgoročno, določiti na 200 EUR na leto z možnostjo podaljšanja obdobja veljavnosti.
3. Kmetijska okoljska izplačila in izplačila za dobro počutje živali se nanašajo samo na tiste obveznosti, ki ustrezajo pomembnejšim obveznim standardom, ki so bili določeni na podlagi členov 4 in 5 Prilog III in IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 ter drugih pomembnejših obveznih zahtev, ki so določene v nacionalni zakonodaji in programu. Kmetje in ostali upravljavci zemljišč, ki prevzamejo kmetijske okoljske obveznosti, morajo upoštevati minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitosanitarnih proizvodov, določene v programu.
3. Kmetijska okoljska izplačila in izplačila za dobro počutje živali se nanašajo samo na tiste obveznosti, ki ustrezajo pomembnejšim obveznim standardom, ki so bili določeni na podlagi členov 4 in 5 Prilog III in IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 ter drugih pomembnejših obveznih zahtev, ki so določene v nacionalni zakonodaji in programu.
Te obveznosti se prevzamejo za dobo 5 let. Kadar je to upravičeno ali pa potrebno, se za posebne vrste obveznosti določi daljše obdobje v skladu s postopkom iz člena 95(2) .
Te obveznosti se praviloma prevzamejo za dobo 5 let. Kadar je to upravičeno ali pa potrebno, se za posebne vrste obveznosti določi daljše obdobje do sedmih let. V posebnih, upravičenih primerih je mogoče tudi obdobje, krajše od petih let.
4. Izplačila se dodelijo letno za kritje dodatnih stroškov in izpad dobička, ki sta nastala zaradi obveznosti ; če je potrebno, lahko krijejo tudi stroške transakcije .
4. Izplačila se dodelijo letno . Vključujejo spodbujevalni delež 20 % za kritje dodatnih stroškov in izpad dobička, ki sta nastala zaradi obveznosti.
Če je potrebno, se upravičence izbere na podlagi javnega razpisa ter meril učinkovitosti na ekonomskem in okoljskem področju ter na področju dobrega počutja živali.
Če je potrebno, se upravičence izbere na podlagi javnega razpisa ter meril učinkovitosti na gospodarskem in okoljskem področju ter na področju zdravja in dobrega počutja živali.
|
(b) |
naložbe na kmetijah , ki krepijo vrednost javnih dobrin območij v okviru projekta NATURA 2000. |
|
(b) |
naložbe, ki krepijo vrednost javnih dobrin območij v okviru projekta NATURA 2000 in drugih območij, pomembnih za ohranjanje narave . |
3. Za božična drevesca in hitro rastoče vrste za kratkoročno gojenje se podpora ne dodeli.
3. Za božična drevesca, invazivne ali tuje vrste in hitro rastoče vrste za kratkoročno gojenje se podpora ne dodeli.
Podpora, ki je določena v členu 31(b)(iv), se letno dodeli na hektar gozda posestnikom ali združenjem, ki imajo v lasti gozd, z namenom povrnitve stroškov, nastalih zaradi omejitve rabe gozdov in drugih gozdnih površin, ki se izvajajo v okviru Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS na zadevnem območju.
Podpora, ki je določena v členu 31(b)(iv), se letno dodeli kot pavšalni znesek na hektar gozda posestnikom ali združenjem, ki imajo v lasti gozd, v okviru posebnih projektov z namenom povrnitve stroškov in izgub dobička , nastalih zaradi omejitve rabe gozdov in drugih gozdnih površin, ki se izvajajo v okviru Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS na zadevnem območju.
2. Izplačila krijejo dodatne stroške, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti. Izračunana bodo na osnovi dejanskih stroškov.
2. Izplačila se obračunajo na podlagi običajnih postopkov ocenjevanja.
|
(b) |
ali pa povečujejo vrednost javnih dobrin zadevnih območij. |
|
(b) |
ali pa povečujejo ali ohranjajo vrednost javnih dobrin zadevnih območij. |
1. Države članice določijo območja, ki izpolnjujejo pogoje za izplačila, določena v členu 34(a)(i), (ii) in (iii) ter (b)(i), (iii), (iv) in (vi) tega člena, z upoštevanjem določb iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 tega člena.
1. Države članice v skladu s svojimi institucionalnimi strukturami določijo območja, ki izpolnjujejo pogoje za izplačila, določena v členu 34(a)(i), (ii) in (iii) ter (b)(i), (iii), (iv) in (vi) tega člena, z upoštevanjem določb iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 tega člena. Za prva območja pogozditve, kjer je odobritveni postopek določen s posebno zakonodajo, se območja ne določijo.
|
(a) |
težkih podnebnih razmer, ki so posledica nadmorske višine in občutno skrajšajo rastno dobo; |
|
(a) |
težkih podnebnih razmer, ki so posledica nadmorske višine ali severne geografske širine in občutno skrajšajo rastno dobo; |
|
(ba) |
prisotnosti majhnega števila ali upadanja števila prebivalstva, v veliki meri odvisnega od kmetijskega sektorja, kar lahko ob hitrejšem upadanju povzroči, da prebivalstvo na teh območjih ne bo ostalo, to pa spodkopava socialno, gospodarsko in okoljsko trajnost prizadetih regij. |
|
(bb) |
njihove vključitve med gorska območja in območja z omejenimi možnostmi, predvidena za „opustitev“ pomoči . |
Območja, ki ležijo severno od 62. vzporednika, in nekatera sosednja območja se obravnavajo kot visokogorska.
Območja, ki ležijo severno od 60. vzporednika, in nekatera sosednja območja se obravnavajo kot visokogorska.
|
(bc) |
ali če se prištevajo k območjem z majhnim številom ali upadanjem števila prebivalstva, v veliki meri odvisnega od kmetijskega sektorja, kar lahko ob hitrejšem upadanju povzroči, da prebivalstvo na teh območjih ne bo ostalo, to pa spodkopava socialno, gospodarsko in okoljsko trajnost prizadetih regij. |
|
(bb) |
ali če se prištevajo med gorska območja in območja z omejenimi možnostmi, predvidena za „opustitev“ pomoči . |
Obseg območij s posebnimi pomanjkljivostmi iz točke (b) prvega pododstavka ne sme presegati 10 % površine zadevne države članice.
črtano
Države članice v programih razmejijo omenjena območja s posebnimi določbami, ki so določene skladno s postopkom iz člena 95(2).
V programih države članice potrdijo ali spremenijo obstoječo razmejitev omenjenih območij v skladu s posebnimi določbami, ki so določene skladno s postopkom iz člena 95(2).
5. Območja, ki so za pogozdovanje primerna iz okoljskih razlogov , kot je zaščita pred erozijo in razširitev gozdnih virov, ki prispevajo k ublažitvi podnebnih sprememb , izpolnjujejo pogoje za izplačila, ki so določena v členu 34(b)(i) in (iii).
5. Območja, ki so za pogozdovanje primerna iz okoljskih razlogov in zaradi zaščite pred erozijo , izpolnjujejo pogoje za izplačila, ki so določena v členu 34(b)(i) in (iii). Razširitev obstoječih gozdov kot prispevek v boju proti podnebnim spremembam se ne more podpreti.
|
(i) |
diverzifikacijo na nekmetijske dejavnosti, |
|
(i) |
diverzifikacijo na nekmetijske dejavnosti , vključno s kmetijskimi dejavnostmi , |
|
(ia) |
diverzifikacijo dohodka delavcev na področju kmetijstva s spodbujanjem lokalne predelave, neposrednega trženja in oblikovanja izdelkov z označitvijo geografskega porekla in oznako posebne kakovosti, |
|
(ii) |
podporo za ustanavljanje in razvoj mikropodjetij z namenom spodbujanja podjetništva in razvoja ekonomskega sistema, |
|
(ii) |
podporo za ustanavljanje, ponovni zagon, prevzem in razvoj mikropodjetij in malih podjetij, vključno z družinskimi podjetji – z namenom spodbujanja podjetništva in razvoja ekonomskega sistema, |
|
(iii) |
spodbujanje turizma, |
|
(iii) |
spodbujanje trajnostnega turizma, |
|
(iv) |
varstvo, povečevanje in upravljanje naravne dediščine in s tem prispevanje k trajnostnemu ekonomskemu razvoju . |
|
(iv) |
varstvo, povečevanje in upravljanje dediščine podeželja (naravne, zgodovinske ali kulturne) , |
|
(iva) |
podporo za dejavnosti žensk na podeželskih območjih in spodbujanje teh dejavnosti . |
|
(ii) |
razvoj in obnovo vasi; ohranjanje in povečevanje dediščine podeželja. |
|
(ii) |
razvoj in obnovo vasi; ohranjanje in povečevanje dediščine podeželja , ohranjanje krajine ter ohranjanje narave. |
|
(c) |
Ukrep za poklicno usposabljanje gospodarskih subjektov, ki delujejo na področjih, ki jih pokriva prednostni cilj 3. |
črtano
Podpora, ki je določena v členu 49(a)(i), se lahko nanaša zgolj na kmeta, njegove žene ali enega izmed njegovih otrok ali kmetice, njenega moža ali enega izmed njegovih otrok.
Podpora, ki je določena v členu 49(a)(i), se lahko nanaša zgolj na kmeta, njegovo ženo ali enega od njunih otrok ali na kmetico, njenega moža ali enega od njunih otrok ter na druge osebe, katerih dohodek je neposredno odvisen od kmetijstva, tj. tiste, ki so zaposlene celo leto ali v kmetijstvu ali v sektorjih, ki so pred njim ali pa mu sledijo.
Člen 50a
Pomoč za tržne ukrepe
Podpora, ki je določena v členu 49(a)(i)a, lahko velja zgolj za kmeta/kmetico, njegovo/njenega zakonskega partnerja ali enega od njunih otrok.
Podpora za ustanovitev in razvoj podjetja
Podpora za ustanovitev, prevzem in razvoj podjetja
|
(ca) |
oblikovanju in posodabljanju podeželske turistične infrastrukture majhnega obsega. |
Podpora, ki je določena v členu 49(a)(iv), vključuje ukrepe za okoljsko ozaveščanje, izboljšavo turizma in izdelavo načrtov za varstvo in upravljanje območij NATURA 2000 in ostalih območij z visoko naravno vrednostjo .
Podpora, ki je določena v členu 49(a)(iv), vključuje ukrepe za okoljsko ozaveščanje in izboljšavo turizma.
Podpora, ki je določena v členu 49(c), ni namenjena tečajem ali usposabljanjem, ki so del običajnih izobraževalnih programov ali sistemov na srednješolskem ali višjem nivoju.
črtano
|
(a) |
območne programe, ki so namenjeni ustreznemu podobmočnemu podeželskemu ozemlju ; |
|
(a) |
območne programe, ki so namenjeni regionalnim kmetijskim ozemljem, vključno z območji z omejenimi možnostmi in gorskimi območji ter regijami, predvidenimi za „opustitev“ pomoči ; |
2. Na pobudo držav članic lahko Sklad za vsak program za razvoj podeželja financira pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, informacijske in nadzorne dejavnosti pri podpori programa.
2. Na pobudo držav članic lahko Sklad za vsak program za razvoj podeželja in za nacionalni strateški načrt financira pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, informacijske in nadzorne dejavnosti pri podpori programa.
Tem ukrepom se nameni do 4 % celotnega zneska za vsak program.
Tem ukrepom se nameni do 2 % celotnega zneska za vsak program.
Znotraj meje, ki je določena v zgornjem pododstavku, se za vsak program nameni znesek za vzpostavitev in delovanje nacionalnega podeželskega omrežja, kot je določeno v členu 69.
Znotraj meje, ki je določena v zgornjem pododstavku, se za vsak program nameni znesek za vzpostavitev in delovanje nacionalnega podeželskega omrežja, kot je določeno v členu 69 , in za tehnično podporo v zvezi z nacionalnim strateškim načrtom .
V skladu s členom 67(1) se z namenom povezovanja nacionalnih omrežij, organizacij in uprav, ki delujejo na področju razvoja podeželja na ravni Skupnosti, vzpostavi Evropsko omrežje za razvoj podeželja.
V skladu s členom 67(1) se z namenom povezovanja nacionalnih omrežij, reprezentativnih gospodarskih in socialnih organizacij in nacionalnih uprav, ki delujejo na področju razvoja podeželja na ravni Skupnosti, vzpostavi Evropsko omrežje za razvoj podeželja.
1. Vsaka država članica ustanovi nacionalno podeželsko omrežje, ki združuje vse organizacije in upravne organe, ki sodelujejo pri razvoju podeželja.
1. Vsaka država članica nemudoma ustanovi nacionalno podeželsko omrežje, ki združuje vse reprezentativne gospodarske in socialne organizacije in upravne organe, ki sodelujejo pri razvoju podeželja.
1. Sredstva Sklada za prevzem obveznosti za obdobje od leta 2007 do 2013 so 88,75 milijard EUR v cenah iz leta 2004. Letna razdelitev je prikazana v Prilogi II. Najmanj 31,3 milijard EUR v cenah iz leta 2004 od teh sredstev je namenjeno regijam, ki so upravičene do pomoči iz konvergenčnega cilja.
1. Sredstva Sklada za prevzem obveznosti za obdobje od leta 2007 do 2013 so 95,75 milijard EUR v cenah iz leta 2004. Ta znesek je pogojevan z združljivostjo s finančnim načrtom za obdobje od leta 2007 in se po potrebi prilagodi. Letna razdelitev je prikazana v Prilogi II. Najmanj 31,3 milijard EUR v cenah iz leta 2004 od teh sredstev je namenjeno regijam, ki so upravičene do pomoči iz konvergenčnega cilja.
3 % sredstev, navedenih v odstavku 1, v znesku 2,66 milijarde EUR v cenah iz leta 2004, se da v zaloge v skladu s členom 92.
črtano
4a. Zneski, zahtevani za plačilo odškodnine za ukrepe za ohranjanje narave v okviru programa NATURA 2000, se dodajo v proračun za razvoj podeželja.
5. Komisija določi po državah članicah okvirno letno razdelitev zneska iz odstavka 1, po odbitkih zneskov, ki so določeni v odstavku 2 in 3 , v skladu z objektivnimi merili in ob upoštevanju naslednjega:
5. Komisija določi po državah članicah okvirno letno razdelitev zneska iz odstavka 1, po odbitkih zneskov, ki so določeni v odstavku 3 , v skladu z objektivnimi merili in ob upoštevanju naslednjega:
Komisija leta 2011 pregleda letna dodeljena sredstva za leti 2012 in 2013, da razdeli znesek iz odstavka 2.
črtano
6. Poleg zneskov, navedenih v odstavku 5, države članice za namen programiranja upoštevajo zneske, ki so posledica modulacije, kakor je določeno v členu 12(2) Uredbe (ES) št. …/… [financiranje SKP].
6. Poleg zneskov, navedenih v odstavku 5, države članice za namen programiranja upoštevajo zneske, ki so posledica modulacije, kakor je določeno v členu 12(2) Uredbe (ES) št. …/… [financiranje SKP]. Ti zneski se uporabijo za projekte v okviru prednostnih ciljev I in II, iz katerih je treba izključiti plačila za program NATURA 2000.
1. V odločbi, s katero se sprejme program za razvoj podeželja, mora biti določen najvišji prispevek Sklada za vsak prednostni naslov. Kadar je to potrebno, morajo biti natančno določena odobrena sredstva za regije, ki so upravičene do pomoči v okviru konvergenčnega cilja.
1. V odločbi, s katero se sprejme program za razvoj podeželja, mora biti določen najvišji prispevek Sklada za vsak prednostni naslov. Kadar je potrebno, morajo biti natančno določena odobrena sredstva za regije, ki so upravičene do pomoči v okviru konvergenčnega cilja, vključno z regijami s statističnim in naravnim učinkom .
4. Ne glede na zgornje mejne vrednosti, določene v odstavku 3, se lahko pri programih za najbolj oddaljene regije in manjše otoke v Egejskem morju prispevki Sklada povečajo za 5 odstotnih točk .
4. Ne glede na zgornje mejne vrednosti, določene v odstavku 3, se pri programih za najbolj oddaljene regije in manjše otoke v Egejskem morju prispevki Sklada povečajo na 85 % javnih izdatkov z možnostjo subvencije .
Dejavnost velja za upravičeno do prispevkov Sklada samo v okviru enega programa hkrati. Lahko se financira samo v okviru enega prednostnega cilja programa za razvoj podeželja.
Dejavnost velja za upravičeno do prispevkov Sklada samo v okviru enega programa hkrati.
|
(c) |
odkup zemljišča, katerega znesek presega 10 % vseh upravičenih izdatkov pri zadevni dejavnosti. |
|
(c) |
odkup zemljišča, katerega znesek presega 10 % vseh upravičenih izdatkov pri dejavnosti , razen če je v programu, ki ga je odobrila Komisija, določen večji odstotek. |
Za vsak program za razvoj podeželja država članica določi:
Za vsak program za razvoj podeželja država članica določi v skladu s svojo institucionalno ureditvijo :
(a)
organ upravljanja, ki vodi program in je lahko javna ali zasebna nacionalna, regionalna ali lokalna organizacija, ki jo določi država članica, ali pa sama država članica, če opravlja to nalogo;
|
(a) |
organ upravljanja, ki vodi program in je lahko javna ali zasebna nacionalna, regionalna ali lokalna organizacija, ki jo določi država članica v skladu s svojo institucionalno ureditvijo, ali pa sama država članica, če opravlja to nalogo; |
|
(a) |
zagotavljati, da so dejavnosti, ki se financirajo, izbrane v skladu z merili, ki se uporabljajo v programu za razvoj podeželja, ter da se v celotnem obdobju njihovega izvrševanja dopolnjujejo z veljavnimi državnimi pravili in pravili Skupnosti ter njenih politik; |
|
(a) |
zagotavljati, da so dejavnosti, ki se financirajo, izbrane v skladu z merili, ki se uporabljajo v programu za razvoj podeželja, ter da se v celotnem obdobju njihovega izvrševanja dopolnjujejo z veljavnimi državnimi pravili in pravili Skupnosti ter njenih politik. Ta pravila Skupnosti in nacionalna pravila ne smejo biti prestroga ali dolgotrajna in morajo dovoliti stopnjo prilagodljivosti, ki ni v nasprotju s splošnimi smernicami politike EU; |
Člen 92
Rezerva Skupnosti za prednostni cilj LEADER
1. Znesek, ki se dodeli rezervi iz člena 70(2), se uporabi za podporo pri izvajanju pristopa LEADER v programih.
2. Izvajanje pristopa LEADER se oceni na podlagi objektivnih meril, med drugim na podlagi:
|
a) |
prednosti, ki je dodeljena pristopu LEADER; |
|
b) |
ozemeljske razsežnosti pristopa LEADER, |
|
c) |
dosežene stopnje izvajanja prednostnega cilja LEADER, |
|
d) |
učinka finančnega vzvoda na zasebni kapital, |
|
e) |
rezultatov vmesnih vrednotenj. |
črtano
1. Komisiji pomaga Odbor za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: „Odbor“).
1. Komisiji pomagata Odbor za razvoj podeželja in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: „Odbor“).
2. Direktive in sklepi Sveta, v katerih so določeni in spremenjeni seznami območij z omejenimi možnostmi iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 950/97, se razveljavijo.
črtano
Najvišje izplačilo za naravno omejitev
250 Na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi
Najvišje izplačilo za območja z drugimi omejitvami
150 Na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi
Najvišje izplačilo za visokogorska območja in območja z drugimi omejitvami
250 Na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi
črtano
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2005)0216
Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov glede težjih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o pobudi Kraljevine Švedske z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije, zlasti glede težjih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji (10215/2004 — C6-0153/2004 — 2004/0812(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju pobude Kraljevine Švedske (10215/2004) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 34(2)(b) Pogodbe EU, |
|
— |
ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0153/2004), |
|
— |
ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0162/2005), |
|
1. |
odobri pobudo Kraljevine Švedske, kakor je bila spremenjena; |
|
2. |
poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Kraljevine Švedske; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Kraljevine Švedske. |
|
1. |
Eden od temeljnih ciljev Unije je svojim državljanom zagotoviti visoko stopnjo varnosti v območju svobode, varnosti in pravice. |
|
(1) |
Eden od temeljnih ciljev Unije je svojim državljanom zagotoviti visoko stopnjo varnosti v območju svobode, varnosti in pravice, ob hkratnem spoštovanju njihove integritete. |
|
6. |
Učinkovito in hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona trenutno resno ovirajo uradni postopki, upravne strukture in pravne ovire v zakonodajah držav članic; takšne razmere so za državljane Evropske unije, ki zahtevajo večjo varnost in učinkovitejši kazenski pregon ob hkratnem varovanju človekovih pravic, nesprejemljive . |
|
6. |
Učinkovito in hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona trenutno resno ovirajo uradni postopki, upravne strukture in pravne ovire v zakonodajah držav članic; takšne razmere je treba pretehtati glede na potrebo po večji varnosti in učinkovitejšem kazenskem pregonu ob hkratnem varovanju človekovih pravic, ob upoštevanju člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah; |
|
(8a) |
Potrebno je vzpostaviti visoko stopnjo zaupanja med organi kazenskega pregona držav članic ter Europolom in Eurojustom, saj je njegovo dosedanje pomanjkanje oviralo učinkovito izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov. Ukrepi bi morali vključevati:
|
|
(9a) |
Sedanji okvirni sklep se smiselno uporablja za isto raven varstva podatkov, kot je v okviru prvega stebra določeno v Direktivi 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2) , in v okviru tretjega stebra ustanavlja skupni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki svoje funkcije v celoti opravlja neodvisno in ki mora glede na to posebno nalogo svetovati evropskim institucijam in med drugim prispevati k enotni uporabi sprejetih nacionalnih predpisov pri izvajanju tega okvirnega sklepa. |
|
(12) |
Osebni podatki, uporabljeni pri izvajanju tega okvirnega sklepa, bodo varovani v skladu z načeli Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov . |
|
(12) |
Osebni podatki, uporabljeni pri izvajanju tega okvirnega sklepa, bodo varovani v skladu s skupnimi standardi Evropske unije za varstvo osebnih podatkov pod nadzorom skupnega nadzornega organa na področjih policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. |
Namen tega okvirnega sklepa je oblikovati pravila, po katerih lahko organi kazenskega pregona držav članic učinkovito in hitro izmenjujejo informacije in obveščevalne podatke za namene preiskav kaznivih dejanj ali operacij zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in zlasti glede hudih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji. Ta okvirni sklep ne vpliva na ugodnejše določbe nacionalnih zakonodaj, dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali ureditev med državami članicami oziroma med državami članicami in tretjimi državami ter ne posega v instrumente Evropske unije o medsebojni pravni pomoči ali medsebojnemu priznavanju odločb glede kazenskih zadev.
1. Namen tega okvirnega sklepa je oblikovati pravila, po katerih lahko organi kazenskega pregona držav članic učinkovito in hitro izmenjujejo informacije in obveščevalne podatke za namene preiskav kaznivih dejanj ali operacij zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in zlasti glede hudih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji. Ta okvirni sklep ne vpliva na ugodnejše določbe nacionalnih zakonodaj, dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali ureditev med državami članicami oziroma med državami članicami in tretjimi državami ter ne posega v instrumente Evropske unije o medsebojni pravni pomoči ali medsebojnemu priznavanju odločb glede kazenskih zadev , kot tudi ne na določila in instrumente o posredovanju informacij in obveščevalnih podatkov Europolu in Eurojustu.
Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov po tem okvirnem sklepu lahko poteka za kazniva dejanja, ki se po zakonu države članice prosilke kaznujejo z zaporno kaznijo ali ukrepom odvzema prostosti za vsaj 12 mesecev. Države članice se lahko na dvostranski osnovi dogovorijo, da se postopek iz tega okvirnega sklepa uporablja na širši osnovi.
Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov po tem okvirnem sklepu lahko poteka za kazniva dejanja, ki se po zakonu države članice prosilke kaznujejo z zaporno kaznijo ali ukrepom odvzema prostosti za vsaj 12 mesecev, pa tudi za vsa kazniva dejanja iz členov 1 do 3 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ Sveta z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (3). Države članice se lahko na dvostranski osnovi dogovorijo, da se postopek iz tega okvirnega sklepa uporablja na širši osnovi.
2. Države članice zagotovijo, da se pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov pristojnim organom druge države članice uporabljajo pogoji, ki niso strožji od pogojev , ki se za zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov uporabljajo na nacionalni ravni.
2. Države članice zagotovijo, da se pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov pristojnim organom druge države članice uporabljajo pogoji, ki ustrezajo pogojem , ki se za zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov uporabljajo na nacionalni ravni.
3a. Države članice uredijo vse potrebno zato, da informacije in obveščevalne podatke, ki jih skladno z določili odstavka 1 posredujejo organom kazenskega pregona drugih držav članic, sporočijo tudi Europolu in Eurojustu, če gre za kazniva dejanja oziroma dejavnosti, ki spadajo v pristojnost Europola ali Eurojusta.
1. Informacije in obveščevalne podatke se zagotovi nemudoma in v največjem možnem obsegu, ki ga dopušča časovni rok. Če informacij ali obveščevalnih podatkov ni mogoče zagotoviti v danem časovnem roku, pristojni organ kazenskega pregona, ki je sprejel zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, sporoči časovni rok, v katerem jih lahko zagotovi. Takšno obvestilo se opravi takoj.
1. Države članice uredijo vse potrebno, da pristojnim organom kazenskega pregona v drugih državah članicah, ki so to zaprosile, nemudoma posredujejo vse bistvene informacije ali obveščevalne podatke.
1a. Če informacij ali obveščevalnih podatkov ni mogoče zagotoviti nemudoma, pristojni organ kazenskega pregona, ki je sprejel zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, nemudoma sporoči časovni rok, v katerem jih lahko zagotovi.
2. Države članice zagotovijo ustrezne postopke, da se lahko najkasneje v 12 urah odzovejo na zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, kadar država članica prosilka sporoči, da izvaja preiskavo ali operacijo zbiranja obveščevalnih podatkov o naslednjih kaznivih dejanjih, kot jih opredeljuje zakonodaja države prosilke:
2. Države članice zagotovijo ustrezne postopke, da se lahko najkasneje v 12 urah oziroma v primerih, ko gre za informacije ali obveščevalne podatke, za katere so potrebni posebni formalni postopki ali predhodno sodelovanje z drugimi organi, v 48 urah, če gra za nujne primere, drugače pa v 10 delovnih dneh odzovejo na zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, kadar država članica prosilka sporoči, da izvaja preiskavo ali operacijo zbiranja obveščevalnih podatkov o naslednjih kaznivih dejanjih, kot jih opredeljuje zakonodaja države prosilke:
2a. Časovni roki iz odstavka 2 se štejejo od trenutka, ko pristojni organ kazenskega pregona prejme zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke.
1. Za informacije in obveščevalne podatke se lahko zaprosi za namene odkrivanja, preprečevanja ali preiskovanja kaznivega dejanja ali kriminalne dejavnosti, ki vključuje kazniva dejanja iz člena 3, kadar obstaja verjetnost, da druga država članica razpolaga z ustreznimi informacijami ali obveščevalnimi podatki.
1. Za informacije in obveščevalne podatke se lahko zaprosi za namene odkrivanja, preprečevanja ali preiskovanja kaznivega dejanja ali kriminalne dejavnosti, ki vključuje kazniva dejanja iz člena 3, kadar obstaja verjetnost, da druga država članica razpolaga z ustreznimi informacijami ali obveščevalnimi podatki ter da je dostop do njih v skladu z načelom sorazmernosti po mnenju strokovnjakov za varstvo podatkov znotraj Evropske unije.
3a. Država, ki predloži informacije, ima pravico, da na podlagi nekaterih razlogov v zvezi s človekovimi pravicami ali nacionalno zakonodajo zavrne posredovanje podatkov z vidika člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah ter, kjer je to upravičeno, v smislu spoštovanja nedotakljivosti fizičnih oseb ali varovanja poslovnih skrivnosti.
1. Vsaka država članica zagotovi, da se uveljavljena pravila in standardi za varovanje podatkov, ki veljajo pri uporabi komunikacijskih načinov iz člena 7(1), uporabljajo tudi v postopku izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov iz tega okvirnega sklepa.
1. Vsaka država članica v skladu z načeli členov 9a in 9b zagotovi, da se uveljavljena pravila in standardi za varovanje podatkov, ki veljajo pri uporabi komunikacijskih načinov iz člena 7(1), uporabljajo tudi v postopku izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov iz tega okvirnega sklepa.
2. Vsaka država članica zagotovi, da se ob uporabi komunikacijskega načina iz člena 7(2) v poenostavljenem postopku izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov iz tega okvirnega sklepa uporabljajo ustrezni standardi za varovanje podatkov iz prvega odstavka.
3. Informacije in obveščevalne podatke, vključno z osebnimi podatki, zagotovljene po tem okvirnem sklepu, lahko pristojni organi kazenskega pregona države članice, ki jih je dobila, uporabijo:
|
a) |
za postopke, za katere velja ta okvirni sklep; |
|
b) |
za druge postopke kazenskega pregona, neposredno povezane s postopki iz točke (a); |
|
c) |
za preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti; |
|
d) |
za vse druge postopke, vključno s tožbami ali upravnimi postopki, pa samo z izrecno predhodno odobritvijo pristojnih organov kazenskega pregona, ki so zagotovili informacije ali obveščevalne podatke. |
4. Pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov v skladu s tem okvirnim sklepom lahko pristojni organ kazenskega pregona v skladu z nacionalno zakonodajo pristojnemu organu kazenskega pregona, ki prejema informacije, določi pogoje uporabe informacij in obveščevalnih podatkov. Pogoje se lahko določi tudi pri poročanju o izsledkih preiskave kaznivih dejanj ali operacije zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih, v kateri je prišlo do izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov. Za pristojni organ kazenskega pregona, ki prejema informacije, so ti pogoji zavezujoči.
črtano
2a. Informacije in obveščevalni podatki, pridobljeni v skladu s tem okvirnim sklepom, se ne smejo uporabiti za pregon drugih kaznivih dejanj, razen za dejanje, za katerega so bili pridobljeni. Presežnih informacij se za kazenski pregon nikakor ne sme uporabiti.
Člen 9 a
Načela v zvezi z zbiranjem in obdelovanjem podatkov
1. Informacije in obveščevalni podatki, vključno z osebnimi podatki, ki so izmenjani ali posredovani v skladu s pogoji trenutnega okvirnega sklepa, morajo:
|
(a) |
biti točne, ustrezne in pomembne za namene, za katere so bile zbrane in nato obdelane; |
|
(b) |
biti zbrane in obdelane izključno za izvajanje pravnih nalog. |
Podatki o zasebnem življenju, pa tudi podatki o posameznikih, ki niso osumljeni, se lahko zberejo le v primeru največje nujnosti in pod strogo določenimi pogoji.
2. Celovitost in zaupnost podatkov, posredovanih v skladu s pogoji tega okvirnega sklepa, se zagotovita na vseh stopnjah njihove izmenjave in obdelave.
Viri informacij so varovani.
Člen 9b
Pravica do dostopa do podatkov zadevne osebe
Osebe, katerih podatki so zbrani, morajo:
|
(a) |
biti obveščene o obstoju podatkov v zvezi z njimi, razen kjer pride do nepremostljivih preprek; |
|
(b) |
imeti pravico do brezplačnega dostopa do podatkov, ki jih zadevajo, in pravico popraviti netočne podatke, razen kjer to krši javna varnost ali javni red ali pravice in svoboščine tretjih strani ali pa ovira preiskave, ki potekajo; |
|
(c) |
če pride do napačne uporabe podatkov v skladu s pogoji tega člena, imeti pravico do brezplačnega ugovora z namenom ponovne vzpostavitve pravnih okoliščin, kjer je primerno, do odškodnine, če niso bila upoštevana načela tega člena. |
Člen 9c
Skupni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov
1. Ustanovi se skupni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, v nadaljnjem besedilu „organ“.
Organ je svetovalne narave in je neodvisen.
2. Organ sestavljajo predstavnik nadzornega organa ali organov, ki jih določi vsaka država članica, predstavnik organa ali organov, ustanovljenih za institucije, evropski nadzornik za varstvo podatkov in organi Skupnosti ter predstavnik Komisije.
Vsakega člana organa imenuje institucija, organ ali organi, ki jih predstavlja. Če država članica določi več kot en nadzorni organ, slednji imenuje skupnega predstavnika. Enako velja za organe, ustanovljene za institucije in organe Skupnosti.
3. Organ odločitve sprejema z navadno večino predstavnikov nadzornih organov.
4. Organ izvoli svojega predsednika. Mandat direktorja traja dve leti. Mandat je obnovljiv.
5 . Organu pomaga sekretariat za skupne nadzorne organe za varstvo podatkov, ustanovljen s Sklepom Sveta 2000/641/PNZ z dne 17. oktobra 2000 (4).
Sekretariat se čim prej prenese na Komisijo.
Člen 9d
Naloge skupnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov
1. Naloge organa so naslednje:
|
(a) |
preiskava vsake zadeve v zvezi z izvajanjem nacionalnih določb, sprejetih za izvajanje tega okvirnega sklepa; |
|
(b) |
posredovanje mnenja Komisiji o ravni varstva v Evropski uniji; |
|
(c) |
svetovanje glede vsakega predloga sprememb tega okvirnega sklepa, predloga dodatnih ali posebnih ukrepov za varovanje pravic in svoboščin fizičnih oseb v zvezi z obdelovanjem osebnih podatkov ali kakršnega koli drugega predloga za evropsko zakonodajo s posledicami za te pravice in svoboščine; |
|
(d) |
mnenje o kodeksu ravnanja, sestavljenem na evropski ravni. |
2. Če organ ugotovi, da obstajajo neenakosti med zakoni in prakso držav članic, ki lahko oškodujejo enakopravnost varstva oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v Evropski uniji, o tem obvesti Komisijo.
3. Organ lahko na lastno pobudo izda priporočila o kakršni koli zadevi v zvezi z varovanjem oseb glede obdelave osebnih podatkov na podlagi tretjega stebra.
4. Mnenja in priporočila organa se predloži Komisiji.
|
(c) |
v primerih, ko so zaprošene informacije ali obveščevalni podatki očitno nesorazmerni ali nepomembni za namene, za katere so bili zaprošeni. |
|
(c) |
v primerih, ko so zaprošene informacije ali obveščevalni podatki nesorazmerni ali nepomembni za namene, za katere so bili zaprošeni. |
Pristojni organ kazenskega pregona lahko tudi zavrne posredovanje podatkov, če upravičeno meni, da jih bo država, ki je zanje zaprosila, uporabila za pregon kaznivih dejanj, ki jih v zaprosilu ni navedla. Prejeti podatki se lahko uporabijo zgolj za pregon kaznivega dejanja, za katerega so bili zaprošeni.
Člen 11a
Pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti
Vsaka država članica v skladu z ureditvami iz člena 35(2) Pogodbe o Evropski uniji priznava pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti za predhodno odločanje o veljavnosti in razlagi tega okvirnega sklepa.
(1) UL C 281, 18.11.2004, str. 5.
(2) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
P6_TA(2005)0217
Izmenjava informacij in sodelovanje na področju terorističnih kaznivih dejanjih *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj (15599/2004 — C6-0007/2004 — 2004/0069(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju besedila Sveta (15599/2004), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2004)0221) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe EU, |
|
— |
ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0007/2004), |
|
— |
ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravne zadeve (A6-0160/2005), |
|
1. |
odobri besedilo Sveta, kakor je bilo spremenjeno; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predloženo besedilo |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
(3a) |
Potrebno je vzpostaviti visoko stopnjo zaupanja med organi kazenskega pregona držav članic ter Europolom in Eurojustom, saj je njegovo dosedanje pomanjkanje oviralo učinkovito izmenjavo informacij. Ukrepi bi morali vključevati:
|
|
(5) |
Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov in jih torej glede na potrebo po vzajemnosti laže doseže Unija, ki lahko skladno s tem ravna po načelu subsidiarnosti. V skladu z načelom sorazmernosti ta okvirni sklep ne prekorači okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev. |
|
(5) |
Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov in jih je zato glede na potrebo po vzajemnosti mogoče laže doseči s tesnejšim sodelovanjem med državami članicami in s strani Unije, ki lahko skladno s tem ravna po načelu subsidiarnosti. V skladu z načelom sorazmernosti ta okvirni sklep ne prekorači okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev. |
|
(5b) |
Sedanji sklep se smiselno uporablja za isto raven varstva podatkov, kot je v okviru prvega stebra določeno v Direktivi 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2) , in v okviru tretjega stebra ustanavlja skupni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki svoje funkcije v celoti opravlja neodvisno in ki mora glede na to posebno nalogo svetovati evropskim institucijam in med drugim prispevati k enotni uporabi sprejetih nacionalnih predpisov pri izvajanju tega sklepa. |
|
(5c) |
Države članice so odločene storiti nadaljnje korake v smeri hitre ratifikacije vseh mednarodnih konvencij in protokolov v zvezi z bojem proti terorizmu, vključno s protokoli, ki spreminjajo Konvencijo o Europolu, ter so zavezane k nadaljnjemu pospeševanju postopka univerzalne ratifikacije zadevnih mednarodnih instrumentov v zvezi z bojem proti terorizmu s strani tretjih držav in zagotavljanje pomoči in tehnične podpore pri njihovem izvajanju s strani teh držav. |
Člen 1a
Izmenjava podatkov v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji med policijskimi službami ali drugimi organi pregona
1. Vsaka država članica zagotovi, da se vsi ustrezni podatki, ki jih imajo policijske službe ali drugi organi pregona v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji ali do katerih imajo lahko dostop brez uporabe prisilnih ukrepov, posredujejo policijskim službam ali drugim pristojnim organom pregona iz drugih držav članic v skladu s tem sklepom.
2. Vsaka država članica zagotovi, da pogoji, ki urejajo prenos podatkov policijskim službam ali drugim pristojnim organom pregona iz drugih držav članic, niso strožji od tistih, ki se uporabljajo na nacionalni ravni za prenos podatkov ali za zahteve po podatkih.
3. Podatki so preneseni na zahtevo policijske službe ali drugih pristojnih organov pregona, ki ravnajo v skladu z nacionalno zakonodajo v okviru preiskave na področju terorističnih dejanj.
Izmenjava podatkov o terorističnih kaznivih dejanjih;
Prenos podatkov o terorističnih kaznivih dejanjih Europolu in Eurojustu ;
|
(da) |
podatke o obsodbah za teroristična kazniva dejanja in o posebnih okoliščinah, ki se nanašajo na ta dejanja; če so obsodbe na prvi stopnji spremenjene po pritožbi (na višjem sodišču), država, ki je prejela zahtevek za podatke, državi prosilki nemudoma posreduje te nove podatke; |
|
(db) |
naložene kazni in ustrezne podatki v zvezi z njihovim izvrševanjem; |
|
(dc) |
izgubo pravic zaradi obsodbe; |
|
(dd) |
kazensko evidenco; |
|
(c) |
informacije o pravnomočnih obsodbah zaradi terorističnih kaznivih dejanj in posebne okoliščine teh kaznivih dejanj; |
|
(c) |
podatke o obsodbah zaradi terorističnih dejanj in posebne okoliščine teh kaznivih dejanj; če je obsodba na prvi stopnji spremenjena po pritožbi (na višjem sodišču), država, ki je prejela zahtevek za podatke, državi prosilki nemudoma posreduje te podatke; |
|
(ca) |
naložene kazni in ustrezne podatke v zvezi z njihovim izvrševanjem; |
|
(cb) |
izgubo pravic zaradi obsodbe; |
|
cc) |
kazensko evidenca; |
Člen 2a
Preverjanje in izbris podatkov o terorističnih kaznivih dejanjih
(1) Europol in Eurojust opravita letno preverjanje, če so podatki, posredovani v skladu s členom 2, posodobljeni.
(2) Europol in Eurojust v skladu s členom 2 posredovane podatke brišeta po treh letih, če se zadevni podatki ne nanašajo na preiskavo v teku.
(3) Izjemoma se lahko rok, določen v odstavku 2, podaljša. Europol in Eurojust morata zagotoviti ustrezen postopek za obravnavo izjemnih primerov.
Člen 3a
Pristojnost Sodišča
Vsaka država članica mora sprejeti pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti za predhodno odločanje o veljavnosti in razlagi tega sklepa v skladu s členom 35(2) Pogodbe o Evropski uniji.
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se prošnje drugih držav članic za medsebojno pravno pomoč ter za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji obravnavajo kot prednostna nujna zadeva .
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotavitev, da so vsi ustrezni podatki iz listin, dokumentacije, predmetov ali drugih dokazov, zaseženih ali odvzetih v času preiskave ali kazenskega postopka v zvezi s terorističnimi dejanji, takoj na voljo ali posredovani organom iz drugih zadevnih držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo in ustreznimi mednarodnimi pravnimi instrumenti, če so zadevni podatki v teh državah članicah pojmuje kot bistveni za začetek preiskav ali če se v teh državah opravlja preiskava v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji oz. zoper ta dejanja poteka kazenski pregon .
Člen 2(5) se zato črta.
Če podatka ni mogoče prenesti takoj, pristojni organ objavi rok, v katerem se lahko to opravi in ki ne sme biti daljši od dvanajstih ur ali, v primeru podatka, za katerega so potrebne formalnosti in predhodne pogodbe z drugimi organi, oseminštiridesetih ur v nujnih primerih in do desetih delovnih dni v ostalih primerih.
Roki iz odstavka 1a začnejo teči od prejema zahteve po podatkih s strani pristojnega organa zaprošene države članice.
Člen 4a
Spontana izmenjava podatkov
Policijske službe ali drugi pristojni organi pregona brez poseganja v uporabo členov 2 in 3 posredujejo policijskim službam ali drugim pristojnim organom pregona iz drugih zainteresiranih držav članic, ne da bi to kdo zahteval, vse podatke, če se zaradi resničnih vzrokov upravičeno domneva, da bi ti podatki lahko prispevali k izsleditvi in preprečevanju kaznivih dejanj ali kaznivih dejavnosti, ki so del terorističnega dejanja, ali k preiskavi na tem področju.
Posredovanje podatkov v okviru odstavka 1 se omejuje na elemente, za katere se oceni, da so primerni ali potrebni za uspešno zagotavljanje odkrivanja in preprečevanja zadevnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejavnosti ali preiskav na tem področju.
Policijske službe ali drugi pristojni organi pregona morajo biti obveščeni o utemeljenih resničnih vzrokih za začetek spontane izmenjave podatkov v skladu z odstavkom 1.
Člen 4 b
Zavrnitev prenosa podatkov
Policijske službe ali drugi pristojni organi pregona lahko zavrnejo posredovanje podatkov le, če utemeljijo, da obstajajo resni dejanski razlogi za domnevo:
|
a) |
da posredovanje teh podatkov škoduje življenjsko pomembnim interesom države članice, ki se zahtevajo na področju varnosti; |
|
b) |
da lahko posredovanje teh podatkov ogrozi potek trenutnih preiskav; |
|
c) |
da so zahtevani podatki očitno nesorazmerni ali brezpredmetni v primerjavi z nameni, za katere se zahtevajo. |
Člen 4 c
Načela zbiranja in obdelave podatkov
1. Podatki, vključno z osebnimi podatki, ki se izmenjujejo ali posredujejo morajo po tej direktivi:
|
a) |
biti točni, ustrezni in koristni za namen, za katerega se zbirajo in nato obdelujejo; |
|
b) |
se zbirati in obdelovati izključno za izvedbo nalog v skladu z zakonodajo. |
Podatki o zasebnem in družinskem življenju kot tudi podatki o podrobnostih, o katerih ne obstaja sum, se lahko zbirajo le, ko je to nujno potrebno.
2. Celovitost in zaupnost posredovanih podatkov je po tem sklepu zagotovljena v vseh fazah njihove izmenjave in obdelave.
Viri podatkov so varovani.
Člen 4d
Pravica dostopa do podatkov osebe, ki jo zadevajo
Oseba, ki jo zbrani podatki zadevajo, mora:
|
a) |
biti obveščena o obstoju podatkov, ki jo zadevajo, razen v primeru večje ovire; |
|
b) |
imeti prost dostop do podatkov, ki jo zadevajo, in pravico, da popravi netočne podatke, razen če tak dostop škoduje javni varnosti, javnemu redu, pravicam in svoboščinam tretje strani ali če to ovira preiskave v teku; |
|
c) |
v primeru zlorabe podatkov po tem členu imeti pravico do pritožbe za zagotavljanje zakonitosti in po potrebi prejeti odškodnino, če se ne upoštevajo načela, ki jih vsebuje ta člen. |
Člen 4e
Vloga skupnega nadzornega organa, ki je zadolžen za varstvo osebnih podatkov
1. Ustanovi se skupni nadzorni organ, ki bo zadolžen za varstvo osebnih podatkov, v nadaljevanju „organ“.
Organ je posvetovalen in neodvisen.
2. Organ sestavljajo predstavnik nadzornega organa ali organov, ki jih imenujejo posamezne države članice, predstavnik organa ali organov institucij, evropski nadzornik za vartsvo podatkov ter organi Skupnosti in predstavnik Komisije.
Člana organa imenujejo institucija, organ ali organi, ki jih predstavlja. Če država članica imenuje več nadzornih organov, morajo le-ti imenovati skupnega predstavnika. Enak postopek velja za organe, ki so ustanovljeni za institucije, in organe Skupnosti.
3. Organ sprejema sklepe z navadno večino predstavnikov nadzornih organov.
4. Organ izvoli svojega predsednika. Mandat predsednika traja dve leti. Lahko je ponovno imenovan.
5. Organu pomaga sekretariat skupnega nadzornega organa, ki je zadolžen za varstvo podatkov po Sklepu Sveta 2000/641/PNZ (3) z dne 17. oktobra 2000.
Sekretariat se čim prej prenese v Komisijo.
Člen 4f
Vloga skupnega nadzornega organa, ki je zadolžen za varstvo osebnih podatkov
1. Vloga organa je, da:
|
a) |
spremlja vsa vprašanja o izvajanju nacionalnih določb, sprejetih po tem okvirnem sklepu; |
|
b) |
Komisiji posreduje mnenje o ravni varstva podatkov v Evropski uniji |
|
c) |
posreduje predloge vsakršnih sprememb veljavnega okvirnega sklepa, k predlogom vseh dodatnih ali posebnih sklepov za varovanje pravic in svoboščin fizičnih oseb glede varstva osebnih podatkov, kot tudi k drugim predlogom evropske zakonodaje, ki vpliva na pravice in svoboščine; |
|
d) |
daje mnenje h kodeksom ravnanja, ki se pripravljajo na evropski ravni. |
2. Če organ ugotovi, da razlike med predpisi in praksami držav članic škodujejo enakovrednosti varstva oseb pri obdelavi podatkov v Evropski uniji, mora o tem obvestiti Komisijo.
3. Organ lahko izda svojo pobudo priporočil o vsakem vprašanju, ki zadeva varstvo oseb pri obdelavi osebnih podatkov v tretjem stebru.
4. Mnenja in priporočila organa se posredujejo Komisiji.
5. Organ ima pri izvajanju svojih nalog pravico do preiskave in dejansko pravico do posredovanja, ki mu še posebej omogoča, da sprejme vse potrebne ukrepe, da se popravi, začasno ali za stalno prepove obdelava ali zbriše vsak zbran podatek, če je bil zbran tako, da sta bila kršena člena 9a in 9b.
6. Posameznik lahko organu posreduje zahtevek glede varstva svojih pravic in svoboščin glede obdelave osebnih podatkov.
Zadevna oseba se obvesti o ukrepih, sprejetih na njen zahtevek.
7. Komisija organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela glede na njegova mnenja in priporočila. V ta namen pripravi poročilo, ki se tudi posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo se objavi.
8. Organ pripravi letno poročilo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v tretjem stebru in ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Poročilo se objavi.
Člen 4 g
Poročili Europola in Eurojusta
Europol in Eurojust pripravita in predstavita letni poročili za Evropski parlament in Svet.
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2005)0218
Varstvo finančnih interesov Skupnosti in boj proti goljufijam
Resolucija Evropskega parlamenta o varstvu finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam (2004/2198(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), |
|
— |
ob upoštevanju letnega poročila Komisije o varstvu finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam (KOM(2004)0573), vključno s Prilogama (SEK(2004)1058, SEK(2004)1059), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije: Varstvo finančnih interesov Skupnosti, boj proti goljufijam, akcijski načrt 2004-2005 (KOM(2004)0544), |
|
— |
ob upoštevanju poročila o dejavnosti OLAF za proračunsko leto, ki se je končalo junija 2004 (1), |
|
— |
ob upoštevanju poročila o dejavnosti nadzornega odbora OLAF (2) za obdobje poročanja med junijem 2003 in julijem 2004, |
|
— |
ob upoštevanju letnega poročila Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2003 (3), |
|
— |
ob upoštevanju člena 276(3) in člena 280(5) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za regionalni razvoj (A6-0151/2005), |
Obseg sporočenih nepravilnosti in goljufij
|
1. |
ugotavlja, da so države članice v letu 2003 za področja virov lastnih sredstev, izdatkov za kmetijstvo in strukturnopolitičnih ukrepov sporočile nepravilnosti in goljufije v skupni višini okoli 922 milijonov EUR; številke, ki so jih države članice sporočile Bruslju, je mogoče razčleniti, kot sledi:
|
|
2. |
ugotavlja, da je sporočeni obseg celotne škode v letu 2002 v celoti znašal 1,15 milijarde EUR in je bil tako višji kot leta 2003; opozarja na to, da se takšnih nihanj v obsegih škode iz enega leta v drugega ne sme precenjevati v njihovem pomenu in da lahko na njih vplivajo številni dejavniki; |
|
3. |
vendar poudarja, da obseg škode, gledano v daljšem obdobju, v poročilu EKUJS upada, medtem ko je na področju strukturnih skladov opazen znaten porast; tako je npr. celoten obseg škode leta 2000 na področju EKUJS znašal še 474,6 milijonov EUR, medtem ko je na področju strukturnih skladov istega leta znašal 114,3 milijonov EUR; medtem se je relativni pomen obeh področij v statistiki goljufij skoraj obrnil; |
|
4. |
poziva države članice, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje sistemov nadzora in upravljanja strukturnih skladov ter zagotovijo občutno zmanjšanje nevarnosti goljufij ter polno uporabo določb Uredbe (ES) št. 1681/94 (4), posebno v zvezi s postopkom za pravočasno, razumljivo in izčrpno obveščanje; |
|
5. |
ugotavlja, da je OLAF v obdobju poročanja zabeležil 637 novih primerov, finančni učinek vseh primerov, ki so bili 30. junija 2004 še predmet tekočih preiskav, pa je bil ocenjen na 1,37 milijarde EUR; |
|
6. |
poleg tega ugotavlja, da je višina škode vseh primerov, za katere je OLAF konec obdobja poročanja (julij 2003-junij 2004) uvedel nadaljnje ukrepe, znašala 1,76 milijarde EUR (5); |
|
7. |
ugotavlja, da je ob koncu obdobja poročanja OLAF v novih državah članicah in državah pristopnicah potekalo 55 preiskav; te preiskave potekajo predvsem na področjih zunanje pomoči, cigaret in kmetijstva; v zvezi s tem poudarja koristnost Koordinacijske službe za boj proti goljufijam; |
|
8. |
obžaluje, da poročila, ki sta jih predložila Komisija in OLAF niso bila dovolj primerljiva in pozdravlja namen, da se poenoti obdobja poročanja; |
Izterjava sredstev, ki so bila preveč ali neupravičeno izplačana
|
9. |
opozarja na to, da je treba na področjih virov lastnih sredstev, izdatkov za kmetijstvo in strukturnopolitičnih ukrepov v celoti izterjati 3 milijarde EUR iz leta 2003 in prejšnjih let (6); |
|
10. |
poziva k poenostavitvi opredelitev vrst goljufij in metod odkrivanja; zato poziva Komisijo in OLAF da se dogovorita o delitvi dela na področju kmetijstva, vsled česar bo OLAF v prihodnosti odgovoren za preiskave med tem ko bo GD AGRI odgovoren za izterjave; |
|
11. |
prav tako opozarja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 3/2004 o izterjavi nezakonitih plačil v okviru skupne kmetijske politike (7): iz poročila izhaja, da je bilo med letom 1971 in septembrom 2004 za ta sektor sporočenih nepravilnosti v višini 3,1 milijard EUR; 626 milijonov EUR (20,2 %) je bilo izterjanih od prejemnikov sredstev, 156 milijonov EUR (5 %) je moral plačati EKUJS, 144 milijonov EUR (4,6 %) pa države članice; tako je treba izterjati še 2,2 milijarde EUR (70 %); |
|
12. |
poudarja osnovno odgovornost držav članic za hitro in učinkovito izterjavo izgubljenih proračunskih sredstev; obžaluje, da države članice te odgovornosti niso dovolj upoštevale in da so zlasti svoje obveznosti do Komisije izpolnjevale precej pomanjkljivo; |
|
13. |
pozdravlja delo delovne skupine „Izterjava“ za obdelavo terjatve na področju kmetijstva, ki je morala do marca 2005 obdelati okoli 4000 primerov; v zvezi s tem je hvaležen za posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 3/2004 o izterjavi nezakonitih plačil v okviru skupne kmetijske politike; |
|
14. |
pozdravlja napredek, ki ga je medtem dosegla delovna skupina „Izterjava“; tako je bilo ugotovljeno, da je od 2,18 milijarde EUR s tekočimi sodnimi postopki blokiranih 812 milijonov EUR, 247 milijonov EUR pa države članice obravnavajo kot neizterljive (npr. zaradi stečaja); ti zneski pomenijo, da je treba v tem trenutku izterjati 1,12 milijarde EUR; |
|
15. |
pozdravlja dejstvo, da je mogoče z natančnim pregledom posameznih primerov znesek, ki ga je treba izterjati, zmanjšati z 1,12 milijarde EUR na 765 milijonov EUR (npr. preprečitev podvajanj poročil); |
|
16. |
ugotavlja, da je treba v skladu z analizo delovne skupine od omenjenih 765 milijonov EUR 115 milijonov EUR izterjati od EKUJS, v primerjavi s 650 milijonov EUR od držav članic; države članice so bile o tem že pisno obveščene; |
|
17. |
kritizira dejstvo, da imajo ravno države, katerih sporočene nepravilnosti predstavljajo največjo izgubo za proračun (2003: Španija 112 367 457 EUR, Italija 16 896 556 EUR in Francija 12 221 826 EUR), tudi najnižjo stopnjo izterjave (2003: Španija 4,9 %, Italija 13,9 % in Francija 15,6 %); pri izvoznih nadomestilih je Španija odgovorna za skoraj 50 % celotne izgube (2003: 8 694 350 EUR od celotnih 17 514 557 EUR), izterjala pa je le 9,3 %; |
|
18. |
upa, da bo delovna skupina, ki je bila osnovana leta 2003 in naj bi preučila primere, ki izhajajo iz časa pred letom 1999, prispevala k zmanjševanju zaostankov; |
|
19. |
ponovno opozarja na sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti (8), ki je že v svoji sodbi z dne 11. oktobra 1990 (primer C-34/89, Italijanska republika proti Komisiji) (9) opomnilo države članice, naj upoštevajo splošno dolžnost skrbnega ravnanja; |
|
20. |
meni, da neizterjava nepravilnih plačil v roku štirih let (z upravnimi ukrepi) oz. v roku osmih let (po sodni poti) predstavlja hudo kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja; zadevna država bi v tem primeru morala sama poplačati dolg; na ta način bi se države vzpodbudilo, da pravočasno sprejmejo odgovornost in proaktivno odpravijo napake; takšno ravnanje bi olajšalo tudi delo Komisije, ki je odgovorna Parlamentu; zato pozdravlja predloge Komisije v tej smeri (10); |
|
21. |
prav tako pozdravlja namen Komisije, da še izboljša sistem „črne liste“; poziva Komisijo, da preuči vse možnosti za razvoj tega instrumenta v učinkovito sredstvo za boj proti goljufijam in ga, kadar je to primerno, razširi tudi na področje kmetijstva; Nemčija, Francija, Avstrija, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo že uporabljajo to možnost; |
|
22. |
ponovno poudarja svoj poziv Komisiji, naj pripravi poročilo o pomanjkljivostih sistema „črne liste“ (Uredba Sveta (ES) št. 1469/95 z dne 22. junija 1995 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z nekaterimi upravičenci projektov, financiranih iz jamstvenega oddelka EKUJS (11)); |
|
23. |
poziva k razpravi na podlagi tega poročila o občutnih spremembah tega sistema ali pa o njegovi nadomestitvi z bolj učinkovitim instrumentom; |
|
24. |
je zaskrbljen nad tem, da vrsta držav članic, zlasti Nemčija, Francija in Španija, ne izpolnjuje svoje dolžnosti poročanja v predpisanih rokih; 90 % primerov je sporočenih Komisiji šele v dveh letih, kar zmanjšuje možnost izterjave napačno plačanih zneskov; |
|
25. |
opozarja na to, da je iz zadnjega poročila o dejavnosti OLAF razvidno, da so preiskovalci ocenili celotno izgubo vseh primerov, ki jih je OLAF obdelal v preteklih petih letih, na 5,34 milijard EUR; ugotavlja, da bi bil do sedaj že lahko izterjan znesek v višini okoli 100 milijonov EUR; ta znesek predstavlja le 1,87 % ocenjenega zneska izgube; pričakuje, da bo OLAF pripravil analizo vzrokov za tako nizko kvoto izterjave pri primerih, ki jih je obdelal; |
Goljufije v zvezi z maslom s primesmi
|
26. |
opozarja na to, da znaša finančna izguba Skupnosti, ki je nastala zaradi tako imenovanega primera Italburro (maslo s primesmi), ki je bil odkrit 1999, več kot 100 milijonov EUR in je zaskrbljen zaradi dejstva, da je bilo od zadevnih držav članic (Belgije, Nemčije in Francije), do sedaj ponovno izterjanih manj kot 10 % izgube, ki je ocenjena na 100 milijonov EUR; to lahko predstavlja hudo kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja držav članic; |
|
27. |
kritizira, da še ni jasno kakšna tveganja za zdravje predstavlja dodajanje primesi maslu; prav tako opozarja na to, da so bili dodatki odkriti po naključju, v zvezi s preiskovanjem mafijskih umorov, in da očitno ne obstajajo nobeni rutinski nadzori za preprečevanje takšnih manipulacij; od Komisije pričakuje predloge, kako učinkovito omejiti zdravstvena tveganja zaradi dodajanja nedovoljenih primesi živilom; |
|
28. |
poziva Komisijo, da najpozneje do 31. oktobra 2005 predloži poročilo o pregleda stanja kazenskih postopkov ni postopkov izterjav ter možnih tveganj za zdravje zaradi dodatkov maslu, poročilo, ki naj vsebuje tudi predloge za učinkovite načine preprečevanja tveganj za zdravje zaradi primesi v živilih; opozarja na to, da so se države članice leta 2000, ko se je razvedelo za afero, zavrnile razkriti ta spoznanja Komisiji; |
|
29. |
z začudenjem ugotavlja, da so državni organi Zvezne republike Nemčije predložili zadevnemu podjetju zahtevek za povrnitev sredstev v višini 141 737 EUR, ki so bila medtem odvzeta podjetju, ter da belgijsko in francosko državno tožilstvo nista niti enkrat v petih letih sprožila kazenskega postopka; |
Boj proti tihotapljenju cigaret
|
30. |
opozarja na to, da je leta 2003 po ocenah držav članic priteklo v blagajno zaradi tihotapljenja cigaret 200 milijonov EUR manj lastnih sredstev in da je celotna izguba morda še višja; |
|
31. |
v zvezi s tem toplo pozdravlja sporazum o boju proti tihotapljenju cigaret med Komisijo (skupaj z Belgijo, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko, Portugalsko in Finsko) in Philip Morris International (PMI); v zvezi s tem čestita Komisiji za uspešno sodelovanje z OLAF in pozdravlja odločilno operativno podporo, ki jo je zagotovila delovna skupina OLAF v boju proti tihotapljenju cigaret; sporazum predvideva ukrepe za dolgoročno preprečevanje tihotapljenja cigaret ter za odpravo sporov med Skupnostjo in podjetjem; prav tako bo podjetje PMI v obdobju 12 let plačalo Skupnosti in državam članicam skoraj 1,25 milijarde USD; poziva države članice in Komisijo, da ta plačila namenijo financiranju ukrepov za preprečevanje tihotapljenja cigaret, vključno s ponarejanjem; poziva Komisijo naj oblikuje predloge kako uporabiti bistven delež teh prihodkov, ter v kolikor je to potrebno, predstavi predhodni predlog sprememb proračuna in osnuje predlog za pravno podlago; |
|
32. |
pozdravlja dejstvo, da so se sporazumu pridružile tudi Avstrija, Irska in Malta; poziva vse druge države članice, da se pridružijo temu sporazumu; poziva Komisijo, da si prizadeva skleniti podobne sporazume tudi z drugimi proizvajalci cigaret; države članice se morajo izogibati sklenitvi lastnih sporazumov s proizvajalci, ker ima Komisija boljše pogajalsko izhodišče; |
|
33. |
opozarja, da naraščajoče dajatve na cigarete vodijo do spremembe potrošniškega obnašanja (npr. kupovanje cenejših izdelkov), po drugi strani pa visoke davčne stopnje na tobak predstavljajo dodatno vzpodbudo za kriminalna dejanja (npr. tihotapljenje ali ponarejanje cigaret); |
|
34. |
ugotavlja, da nezakonita trgovina na drobno (predvsem na področju ponarejanja cigaret) narašča, boj proti njej pa je težaven; |
|
35. |
opozarja na to, da lahko tihotapske poti, ki jih uporabljajo tihotapci cigaret, prav tako uporabljajo tihotapci drog in drugih proizvodov ali substanc; |
|
36. |
opozarja, da se zdi zaradi razlike v ceni cigaret med starimi in novimi državami članicami tihotapljenje zelo privlačno, predvsem zato, ker se osebe in vozila kljub prehodnim dogovorom v obliki količinskih omejitev pri uvozu tobačnih izdelkov v zasebnem potniškem prometu iz novih v stare države članice, pregleduje le po naključju; |
|
37. |
zato meni, da je nujno izboljšati uradni postopek pomoči in izmenjavo podatkov med pristojnimi organi držav članic, pa tudi po celem svetu; prav tako je treba urediti pomanjkanje osebja v službi za carinsko preiskovanje, carinske službe pa je treba opremiti z več mobilnimi enotami, ki bi jih lahko države članice financirale iz sredstev sporazuma s PMI; |
|
38. |
z obžalovanjem ugotavlja, da organi držav članic OLAF niso posredovali svojih ugotovitev v zvezi s ponarejenimi cigaretami in tihotapskimi dejavnostmi prek tihotapskih mrež (npr. v Južni Aziji); poziva države članice, da na podlagi člena 280 Pogodbe preverijo, kako bi lahko takšne ugotovitve postale dostopne OLAF; naproša Računsko sodišče, da čim prej sestavi mnenje o predlogu za izboljšanje upravnega sodelovanja med OLAF in državami članicami; poziva, da ob tem tudi preveri, ali bi pri opazovanju tihotapskih mrež pomagalo, če bi bile vzpostavljene lastne antene OLAF; |
|
39. |
opozarja na to, da so dosedanje izkušnje s skupnimi carinskimi akcijami ponazorile prednosti boljšega sodelovanja med službami držav članic; priporoča, da se da temu sodelovanju v obliki stalnih delovnih skupin trajen značaj ter da se Europol še bolj vključi v boj proti tej obliki mednarodnega organiziranega kriminala; |
|
40. |
poleg tega poziva Komisijo, da pristojnosti Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah razširi tudi na področje carinskega preiskovanja; |
Sodelovanje s Švico
|
41. |
pozdravlja sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o boju proti goljufijam (12); čestita vsem tistim, vključno z OLAF, ki so sodelovali pri oblikovanju sporazuma; določbe sporazuma urejajo številne vidike, ki so vsebovani v drugem Protokolu k Sporazumu o varstvu finančnih interesov Skupnosti, zlasti določbe o upravni pomoči, preiskavah, zasegih in izterjavi; izraža svoje nerazumevanje, da tega Protokola, ki je iz leta 1997, tri stare države članice – Italija, Luksemburg in Avstrija– še vedno niso ratificirale; |
|
42. |
poziva Latvijo, Češko republiko, Ciper, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovenijo, da kmalu ratificirajo zgoraj omenjeni Protokol, tako kot so to storile Estonija (3. februarja 2005), Litva (28. maja 2004) in Slovaška (30. septembra 2004); |
|
43. |
v zvezi s tem poziva k hitremu sprejetju predloga Komisije uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medsebojni upravni pomoči za varstvo finančnih interesov Skupnosti proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim (13); |
Prenos nalog evropskih javnih služb na zasebna podjetja
|
44. |
opozarja, da je bil zaradi različnih afer, pri katerih so zasebni izvajalci naročil Komisije, v nekaterih primerih z vednostjo in odobritvijo pristojnih uradnikov, uporabljali denar v drug namen in manipulirali s postopkom dodelitve sredstev (afera ECHO, afera MED), že konec leta 1998 v ureditev proračuna vključen naslednji predpis: „Komisija in drugi organi na zunanja telesa ali organizacije, ne glede na obliko in razlog, ne smejo prenašati nalog za izvajanje proračuna, ki so v zvezi z nalogami evropskih javnih služb, zlasti pooblastil v zvezi s predajo javnih naročil“ (14); |
|
45. |
meni, da je nesprejemljivo, da je Komisija novembra 1999 kljub vsemu sprejela pravila za pogodbe v zvezi s storitvami, blagom in gradnjo v okviru sodelovanja v korist tretjih držav, ki so dovolila sodelovanje tako imenovanih agencij za javna naročila, ki so nato organizirale javne razpise, podpisovale pogodbe in izvrševale plačila končnim upravičencem; |
|
46. |
pričakuje, da bo Komisija do 1. septembra 2005 predložila seznam vseh pogodb, ki so bile sklenjene od leta 2005 s takšnimi agencijami za javna naročila; ta seznam bi moral vključevati tudi podatke o trajanju pogodb, postopku, ki je pripeljal do podpisa, in višini zadevnih plačil; |
Prednostne naloge in perspektive dela OLAF
|
47. |
opozarja, da tudi za OLAF velja načelo subsidiarnosti, torej zahteva po osredotočenju na področja, na katerih službe držav članic nimajo pristojnosti ali na lastno pobudo ne izvajajo zadostnih prizadevanj; |
|
48. |
zato – brez poseganja v posredovanje OLAF na podlagi načela subsidiarnosti na ostala operativna področja – ponovno poudarja prednost, ki ji je treba nameniti preiskavam znotraj institucij in v zvezi z izdatki, s katerimi Komisija neposredno upravlja; |
|
49. |
opozarja, da Pogodba o Ustavi za Evropo v členu III-274 predvideva, da lahko Eurojust v boju proti kaznivim dejanjem kot pomanjkljivost finančnih interesov Unije vzpostavi evropsko državno tožilstvo; |
|
50. |
poudarja, da se morajo ti načrti upoštevati pri razpravi o nadaljnjem razvoju OLAF; do 31. decembra 2005 pričakuje od Komisije in Sveta konkretne predloge o prihodnji vlogi OLAF v razmerju do evropskega državnega tožilstva in Eurojust; |
Preiskave OLAF in varstvo temeljnih svoboščin
|
51. |
opozarja na uvodno izjavo 10 Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (15) (v nadaljevanju „uredba OLAF“), v skladu s katero se mora pri preiskavah OLAF zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v celotnem obsegu; |
|
52. |
poziva Komisijo in OLAF, da v celoti upoštevata svobodo tiska, ki jo zagotavljata zakonodaja držav članic in člen 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, vključno z ustrezno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice na področju zaščite novinarskih virov; |
|
53. |
skrbno upošteva oceno nadzornega odbora, da sedanja postopkovna pravila OLAF za preiskave („priročnik OLAF“), ki jih je vzpostavil OLAF sam, verjetno ne zadoščajo zagotovitvi pravic oseb, ki jih zadevajo preiskave OLAF, zato obstaja visoko tveganje, da so rezultati preiskav v takšnih okoliščinah pred sodiščem ogroženi; zato Komisijo poziva, da glede na bližajočo se reformo OLAF predloži ustrezne zakonodajne predloge, ki bi pregnali takšne pomisleke ter zagotovili pravno varnost in pravno varstvo; |
OLAF in varuh človekovih pravic
|
54. |
poudarja pomembnost dela Sodišča pri uveljavljanju spoštovanja in razlagi pravnih predpisov Skupnosti in na podlagi svojih sodnih nalog iz člena 255 Pogodbe, prav tako pa tudi delo varuha človekovih pravic, ko gre za prepoznavanje in odpravo primerov nepravilnosti pri delu institucij in organov Skupnosti; |
|
55. |
upošteva stališče generalnega direktorja OLAF z dne 8. marca 2005, po katerem OLAF v postopku 2485/2400/GG ni sposoben slediti osnutku priporočila varuha človekovih pravic in ga upoštevati ter da je pri svoji obrambi pred varuhom človekovih pravic v zvezi s svojimi preiskavami glede pritožbe 1840/2002/GG navedel nepravilne in zavajajoče podatke; |
|
56. |
pričakuje, da bo Komisija storila vse potrebne korake v smislu posebnega poročila varuha človekovih pravic z dne 12. maja 2005 in še nepodanega mnenja Parlamenta o tem poročilu, tako da bo zaslišala odgovorne osebe in ponovno vzpostavila verodostojnost OLAF; |
Postopek za imenovanje generalnega direktorja OLAF
|
57. |
pozdravlja odločitev Komisije, da se mesto generalnega direktorja OLAF zapolni na podlagi javnega razpisa v Uradnem listu, da bi se lahko izvedel resničen in verodostojen izbirni postopek, ter da bi se generalnemu direktorju dodelila trden mandat in zadostna verodostojnost; |
|
58. |
upošteva odločitev Komisije, sprejete na 1691. seji dne 22. februarja 2005, da dosedanji generalni direktor opravlja tekoče posle do odločitve o novem imenovanju; |
|
59. |
meni, da bi bilo bolje, če bi Komisija po dogovoru s Parlamentom in Svetom imenovala vmesnega direktorja, ki ne bi bil omejen v svoji svobodi ravnanja; meni, da je treba določbe za imenovanje začasnega direktorja vključiti v uredbo OLAF; |
|
60. |
opozarja, da je že v odstavku 55 svoje resolucije z dne 4. decembra 2003 o poročilu Komisije o oceni dejavnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (16) zahteval pravočasen javni razpis mesta generalnega direktorja OLAF ter da je treba zamudo, ki je nastala, pripisati samo in izključno Komisiji, ki je veliko predolgo ostala nedejavna, preden je sprožila predpisan postopek; |
|
61. |
meni, da je zdaj posebej pomembno, da ne nastopijo nove nepotrebne zamude in da se čim prej sprejme odločitev o novem imenovanju; |
|
62. |
poudarja, da lahko Komisija v skladu s členom 12 uredbe OLAF oblikuje seznam kandidatov z zahtevanimi kvalifikacijami šele po pozitivnem mnenju nadzornega odbora OLAF, torej da mora imeti nadzorni odbor možnost, da preveri in oceni vse prijave, preden Komisija na tej podlagi sestavi seznam primernih kandidatov; |
|
63. |
poudarja, da Komisija imenuje generalnega direktorja OLAF v dogovoru s Parlamentom in Svetom, torej, da se mora izvesti zaslišanje; opozarja, da je bil ta dogovor sprejet, ker daljnosežnih pooblastil generalnega direktorja OLAF (uvedba in zaključek preiskav, posredovanje podatkov nacionalnim sodnim organom) nimajo le člani in uslužbenci Komisije, ampak tudi Parlament, Svet in druge institucije in organi Skupnosti; |
|
64. |
pričakuje, da udeležene institucije enako upoštevajo nevtralnost, preglednost in pravičnost pri odločanju o imenovanju novega generalnega direktorja OLAF zaradi izognitve dogodkom, do kakršnih je prišlo pri prvem imenovanju (17); |
Poročilo in mnenja Računskega sodišča
|
65. |
pričakuje, da bo dolgo pričakovano posebno poročilo Računskega sodišča pravočasno na razpolago, da bi se njegovi rezultati upoštevali pri zaslišanju kandidatov za mesto generalnega direktorja; |
|
66. |
poziva Računsko sodišče, da v svojih mnenjih o zakonodajnih predlogih, ki so bili predloženi v skladu s členom 280 Pogodbe ES, posebno pozornost nameni naslednjim vprašanjem:
|
Spremljanje pripomb in zahtev iz preteklih let
|
67. |
poziva OLAF, da nadaljuje z dialogom, ki je bil začet novembra 2004, o tem, do katerih podatkov lahko ima dostop Parlament, da bi našel pot do izpolnitve svojih nadzornih pooblastil in hkrati zagotovil zaupnost preiskav OLAF; |
|
68. |
ugotavlja, da je delovna skupina Eurostat v obdobju poročanja OLAF obravnavala 14 primerov: štiri zunanje preiskave in deset notranjih preiskav, od tega jih junija 2004 devet še ni bilo zaključenih; pet rezultatov preiskav je bilo predanih luksemburškim ali francoskim organom za kazenski pregon; pričakuje poročilo o napredku od Komisije in OLAF najkasneje do 1. oktobra 2005; |
|
69. |
ugotavlja, da so v skladu s sklepom sodišča na predstavništvu Komisije na Dunaju obstajala zaposlitvena razmerja, pri katerih so se obšli veljavni delovnopravni in socialno-pravni predpisi; sprašuje, kateri rezultat je dosegla preiskava OLAF in katere ukrepe je sprejela Komisija; poleg tega sprašuje, kateri stroški Komisije so nastali že s tem, da je ta izgubila postopke na delovnem sodišču in je morala dodatno plačati prispevke za socialno varnost; prav tako sprašuje, kateri nadaljnji stroški bi še lahko nastali; |
|
70. |
pozdravlja razvoj, ki ga je opaziti v nekaterih državah članicah, kot npr. uvedbo novih predpisov, ki nalagajo kazni v primeru nepravilnosti; |
|
71. |
ugotavlja, da je bila verjetna zloraba denarnih sredstev iz programa Leonardo da Vinci preiskana (18) ter da so bili ustrezni dokumenti predani romunskim organom za kazenski pregon; |
|
72. |
ugotavlja, da je pri izvozu žive govedi v Libanon (19) v preteklosti prihajalo do zlorabe pri povračilih izvoza ter da so Nemčija, Francija in Avstrija sprejele sklepe za izterjatev; |
|
73. |
obžaluje, da je Komisija doslej zamudila vzpostavitev pregleda, iz katerega bi bilo razvidno, katera mednarodna svetovalna podjetja so delala za Komisijo na področjih neposrednih in posrednih izdatkov (20); od Komisije pričakuje, da bo do 1. julija 2005 prejel pregled; |
|
74. |
opozarja Komisijo, da je pozvana, da Parlamentu predloži sporočilo, v katerem preuči, kako bi bilo mogoče dati različnim pravnim instrumentom, ki se uporabijo pri preiskavah OLAF, skupni pravni okvir (21); |
|
75. |
z zaskrbljenostjo spremlja tiskovna poročila, po katerih je OLAF ugotovil, da naj bi zaradi nepravilnega upravljanja znotraj Komisije pri prenovi stavbe Berlaymont nastala izguba v višini do 180 milijonov EUR; poziva OLAF da pojasni točno stanje; od Komisije do 1. septembra 2005 pričakuje podatke o tem, kateri koraki so bili storjeni s strani Komisije na podlagi zadevnega poročila OLAF; |
|
76. |
je razočaran nad negativnim odzivom Komisije na odstavek 123 resolucije o razrešnici Komisije z dne 21. aprila 2004 (22), ki se glasi: „... da Komisija dopušča, da je blago nepopolno ali nepravilno prijavljeno in ni dano v tranzitni postopek, kar onemogoča izplačilo varščine in je treba dokumente poslati nazaj v državo, iz katere je blago prišlo v EU in da to hromi kampanjo boja proti goljufijam; ...“; ponovno poziva Komisijo, da nemudoma preneha z izvajanjem te prakse in predlaga ustrezne spremembe Carinskega zakonika; |
|
77. |
meni, da je naloga Odbora za proračunski nadzor spremljati izdatke EU in, da bi moral ugotavljati, ali se plačila izvajajo v skladu s finančnimi uredbami, ter zastavljati politične cilje; zato Predsedstvu priporoča, da odboru dovoli, da napoti manjše delegacije na misije za raziskavo dejstev tudi v ustrezno utemeljenih primerih, ko bo morala delegacija potovati izven ozemlja Unije; * * * |
|
78. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, nadzornemu organu OLAF in OLAF. |
(1) http://europa.eu.int/comm/anti_fraud/reports/olaf/2003-2004/en2.pdf
(2) Dokument je bil januarja 2005 poslan sekretariatu odbora po elektronski pošti in je na voljo v francoskem jeziku na spletni strani OLAF.
(3) UL C 293, 30.11.2004, str. 1.
(4) Uredba Komisije (ES) št. 1681/94 z dne 11. julija 1994 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja strukturnih politik ter organizaciji ustreznega informacijskega sistema na tem področju (UL L 178, 12.7.1994, str. 43).
(5) Finančna izguba vseh primerov, ki sta jih raziskala OLAF in njegova predhodna organizacija, je ocenjena na 5,34 milijard EUR (glej SEK(2004)1370, Priloga II).
(6) Iz OLAF sistema upravljanja s primeri je razvidno, da je bilo v letih 1999 in 2004 izterjanih 100 milijonov EUR. To ustreza 1,87 % finančne izgube za isto obdobje, ki je ocenjena na 5,34 milijard EUR.
(7) UL C 269, 4.11.2004, str. 1.
(8) Glej odstavek 22 njegove resolucije z dne 30. marca 2004 o varstvu finančnih interesov Skupnosti in letno poročilo o boju proti goljufijam 2002 (UL C 103 E, 29.4.2004, str. 435).
(9) ECR 1990, I-3603.
(10) KOM(2004)0489.
(11) UL L 145, 29.6.1995, str. 1
(12) KOM(2004)0559.
(13) KOM(2004)0509.
(14) UL L 320, 28.11.1998, str. 1; glej tudi UL L 248, 16.9.2002, str. 1, člen 54(1) in člen 57(1).
(15) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
(16) UL C 89 E, 14.4.2004, str. 153.
(17) Poudarja, da je treba storiti vse potrebno v izogib ponovitvi stanja, do katerega je prišlo leta 1999, ko so bili izraženi dvomi o pravičnosti postopka in je kandidat umaknil svojo prijavo po tem, ko je generalni sekretar Komisije pohvalil nekatere druge kandidate še pred končanjem postopka imenovanja.
(18) Glej odstavka 13 in 14 njegove zgoraj omenjene resolucije z dne 30. marca 2004.
(19) Glej odstavek 23 in sledeče njegove zgoraj omenjene resolucije z dne 30. marca 2004.
(20) Glej odstavek 52 njegove zgoraj omenjene resolucije z dne 30. marca 2004.
(21) Glej odstavek 41 njegove zgoraj omenjene resolucije z dne 30. marca 2004.
P6_TA(2005)0219
Akcijski načrt EU za boj proti terorizmu
Priporočilo Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o akcijskem načrtu Evropske unije za boj proti terorizmu (2004/2214(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlaga Antoine Duquesne v imenu skupine ALDE o revidiranem akcijskem načrtu/delovnem programu Evropske unije za boj proti terorizmu (B6-0071/2004), |
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo, predvsem členov I-3, I-2, I-9, II-62, II-63, II-64, II-67, II-82, II-107, II-108, II-109, II-110,III-257, III-261, III-271, III-272, III-273, III-275 in III-276, |
|
— |
ob upoštevanju členov 6 in 7 ter naslova V Pogodbe o Evropski uniji, |
|
— |
ob upoštevanju naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 29, 30, 31, 32, 34, 39 in 42 Pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu in spremenjene s Protokolom št. 11, zlasti členov 3, 5, 6, 8, 9 in 10 Konvencije, |
|
— |
ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, podpisane 10. decembra 1948, zlasti členov 1, 2, 3, 5, 7, 12, 13 in 19 Deklaracije, |
|
— |
ob upoštevanju dvanajstih konvencij Združenih narodov o boju proti terorizmu, |
|
— |
ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga je 17. julija 1998 sprejela diplomatska konferenca Združenih narodov, |
|
— |
ob upoštevanju akcijskega načrta za boj proti terorizmu, sprejetega 21. septembra 2001 na izrednem Evropskem svetu v Bruslju, |
|
— |
ob upoštevanju izjav voditeljev držav in vlad na neuradnem srečanju 19. oktobra 2001 v Gentu, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2001 v Laekenu, |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (1), |
|
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2), |
|
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (3), |
|
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o ustanovitvi skupnih preiskovalnih skupin (4), |
|
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zamrznitvi lastnine ali dokazov v Evropski uniji (5), |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Bruslju z dne 25. in 26. marca 2004, |
|
— |
ob upoštevanju sklepnih ugotovitev mednarodnega vrha o demokraciji, terorizmu in varnosti, ki ga je organiziral Madridski klub v španskem glavnem mestu med 8. in 11. marcem 2005, |
|
— |
ob upoštevanju izjave Evropskega sveta z dne 25. marca 2004 o boju proti terorizmu, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Bruslju z dne 17. in 18. junija 2004, |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega akcijskega načrta/delovnega programa Evropske unije za boj proti terorizmu, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju z dne 17. in 18. junija 2004, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Bruslju z dne 4. in 5. novembra 2004, |
|
— |
ob upoštevanju Haaškega programa za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (6), ki ga je sprejel Evropski svet na zasedanju v Bruslju z dne 4. in 5. novembra 2004, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Bruslju z dne 16. in 17. decembra 2004, |
|
— |
ob upoštevanju členov 114(3) in 94 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0164/2005), |
|
A. |
ker so človekove pravice brezpogojne, neodtujljive in neprenosljive in ker je najpomembnejša naloga demokracije zaščita svobode in temeljnih pravic državljanov ter ker boj proti terorizmu ne utemeljuje priprave zakonodaje, ki bi lahko imela posledice v nasprotju s tem ciljem, |
|
B. |
ker je učinkovito varstvo in učinkovito spodbujanje temeljnih pravic hrbtenica demokracije v Evropi in temeljni predpogoj priprave akcijskega načrta EU za boj proti terorizmu, |
|
C. |
ker ravno terorizem ogroža temeljne svoboščine, spodbuja usodno socialno razdelitev in je njegov namen nasilno uničiti demokracijo preko ustvarjanja ozračja ogroženosti, v katerem je kratena pravica ljudi do življenja v miru in svobodi, |
|
D. |
ker teroristična dejanja, ne glede na obliko, večinoma predstavljajo neposreden napad na pravice in svoboščine državljanov, kot so priznane v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, na demokracijo in pravno državo, |
|
E. |
ker je terorizem ena izmed najhujših groženj proti demokraciji in ena izmed glavnih težav, s katero se srečujejo evropski državljani, ter ker je nevaren napad na svoboščine iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, |
|
F. |
ker grožnja s terorizmom ni omejena le na določeno zemljepisno območje, saj se teroristi za izvajanje nasilja in ustrahovanja lahko poslužujejo čezmejnih mrež ter lahko hkrati sprožijo uničujoče posledice v različnih državah; |
|
G. |
ker se nobena od držav članic ne more sama spopasti s terorizmom in ker je potrebna skupna vzajemna politika boja proti terorizmu, |
|
H. |
ker je za boj proti terorizmu potrebno uporabiti vse instrumente pravne države in Evropske unije, |
|
I. |
ker se morajo politične strategije EU na področju notranje in zunanje varnosti druga drugo dopolnjevati in morajo biti skladne ter ker se mora to kazati v delovanju njenih institucij, |
|
J. |
ker je spodbujanje človekovih pravic najboljši način boja proti terorizmu in za spopad z ekstremizmom in nestrpnostjo; ker je treba nujno ukrepati proti nasilju kot načinu reševanja političnih, gospodarskih, socialnih ali drugih konfliktov ter hkrati spodbujati pedagoške akcije za širjenje ideje nenasilja, |
|
K. |
ker v Evropi in po svetu obstajajo različne oblike terorizma, zaradi česar je nujno sprejeti specifične ukrepe za učinkovit boj proti njim, |
|
L. |
ker je Evropa zavezana načelom in vrednotam demokracije ter ker dinamična civilna družba igra strateško vlogo pri nasprotovanju ekstremističnim ideologijam, pri spodbujanju solidarnosti in spoštovanju kulturne raznolikosti, |
|
M. |
ker je politika boja proti terorizmu, ki jo vodi španska vlada v sodelovanju s francosko, primer učinkovitega sodelovanja na tem področju, |
|
N. |
ker je treba nujno uporabiti ukrepe boja proti terorizmu, zlasti s spodbujanjem novih pobud za pomiritev in posredovanje v družbah, ki jih zaznamujejo konflikti in razdeljenost, s sprejetjem dolgoročne politike trgovanja, pomoči in investicij, kar omogoča boj proti revščini in krepi demokratične ustanove in preglednost na nacionalni in svetovni ravni s pobudami, primernimi za ta namen, |
|
O. |
ker le demokracija in polno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin lahko zagotovita učinkovit evropski odziv na boj proti terorizmu, |
|
P. |
ker so umori, mučenja, preganjanja, odvzem svobode in grožnje, ki jih zakrivijo teroristi, obsodbe vredna in nizkotna ravnanja, ki se jih na noben način ne more upravičiti; ker je nujno sredstvo za poraz terorizma njegovo brezpogojno zavračanje in popolna moralna, vzročna ali politična neopravičljivost, kar ne prepoveduje analize in delovanja v zvezi s tem in v okolju, ki lahko povzroči, da posameznik postane terorist, |
|
Q. |
ker je EU že pokazala solidarnost z žrtvami terorizma, še zlasti z naslednjimi ukrepi:
in ker je treba te ukrepe razviti in uresničiti, |
|
R. |
ker so žrtve terorizma povezane z demokracijo in ker naj bi javni organi upoštevali glas žrtev, poznali njihovo resnico in zagotovili, da jih bodo upoštevali pri sprejemanju odločitev o boju in porazu storilcev terorističnih dejanj, |
|
S. |
ker Evropski parlament kot predstavnik narodov Evropske unije javno in pregledno preverja učinkovitost ukrepov EU za boj proti terorizmu in si bo v tem smislu prizadeval za okrepljen dialog z nacionalnimi parlamenti, |
|
1. |
priporoča Evropskemu svetu in Svetu, naj se v zvezi z izvajanjem spremenjenega akcijskega načrta Evropske unije za boj proti terorizmu stori naslednje:
|
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Evropskemu svetu, Svetu in v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope in Organizaciji združenih narodov in njenim specializiranim agencijam. |
(1) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.
(2) UL L 190, 18.7.2002, str. 1.
(3) UL L 164, 22.6.2002, str. 3.
(4) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.
(5) UL L 196, 2.8.2003, str. 45.
P6_TA(2005)0220
Preprečevanje, pripravljenost in odziv na teroristične napade
Priporočilo Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o nevarnosti terorističnih napadov: preprečevanje, pripravljenost in odziv (2005/2043(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o celovitemu pristopu na ravni EU za preprečevanje, pripravljenost in odziv na teroristične napade vseh oblik in soočanje z njihovimi posledicami, ki ga je predložil Alexander Nuno Alvaro v imenu skupine ALDE (B6–0081/2005), |
|
— |
ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji, |
|
— |
ob upoštevanju naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 29, 30, 31, 32, 34, 39 in 42 Pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo, zlasti členov I-43 in III-284 Pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju dvanajstih konvencij Združenih narodov o boju proti terorizmu, |
|
— |
ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga je dne 17. julija 1998 sprejela diplomatska konferenca Združenih narodov, |
|
— |
ob upoštevanju akcijskega načrta boja proti terorizmu, sprejetega dne 21. septembra 2001 na izrednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju, |
|
— |
ob upoštevanju izjav neuradnega srečanja voditeljev držav in vlad držav članic z dne 19. oktobra 2001 v Gentu, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov zasedanja Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2001 v Laekenu, |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (1), |
|
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2), |
|
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (3), |
|
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (4), |
|
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (5), |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 25. in 26. marca 2004, |
|
— |
ob upoštevanju izjave Evropskega sveta v Bruslju z dne 25. marca 2004 o boju proti terorizmu, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 17. in 18. junija 2004, |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega akcijskega načrta EU za boj proti terorizmu, s katerim se je seznanil Svet na seji dne 17. in 18. junija 2004, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 4. in 5. novembra 2004, |
|
— |
ob upoštevanju Haaškega programa: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (6), sprejetega na tem zasedanju Evropskega sveta, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 16. in 17. decembra 2004, |
|
— |
ob upoštevanju sporočil Komisije o preprečevanju in boju proti financiranju terorizma z ukrepi za izboljšanje izmenjave informacij, krepitev preglednosti in povečanje sledljivosti finančnih transakcij (KOM(2004)0700), pripravljenosti in upravljanju s posledicami v boju proti terorizmu (KOM(2004)0701) in varovanju kritične infrastrukture v boju proti terorizmu (KOM(2004)0702), |
|
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v boju proti terorizmu in drugih težjim oblikam kriminala, zlasti z namenom izboljšanja izmenjave informacij (KOM(2004)0221), |
|
— |
ob upoštevanju osnutka Okvirnega sklepa Sveta o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije, zlasti glede hudih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji (10215/04), |
|
— |
ob upoštevanju členov 114(3) in 94 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0166/2005), |
|
A. |
ker je prednostna naloga Evropske unije v zvezi s pripravo in odzivanjem na teroristične napade sposobnost institucij Skupnosti in držav članic, da preprečijo teroristične napade, |
|
B. |
ker dolg, splošen seznam predlogov ukrepov ni dovolj za odpravo terorizma, |
|
C. |
ker je treba v boju proti terorizmu, tako proti napadom kot drugim oblikam, vedno varovati človekove pravice in spoštovati temeljne svoboščine, saj je to bistven element in simbol identitete institucij; in ker mora biti zakonodaja, sprejeta v izrednih okoliščinah, v skladu s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami in varovanjem podatkov, |
|
D. |
ker boj proti terorizmu zahteva posebno strategijo v zvezi z vsako teroristično organizacijo, zaradi česar je treba pri odkrivanju novih načinov vodenja boja upoštevati strategijo takšnih organizacij, |
|
E. |
ker sta razpršenost in nepredvidljivost terorističnih organizacij zmeraj prednost takšnih organizacij, saj zaradi tega ni mogoče natančno ugotoviti, kakšen je obseg njihovih dejavnosti in kolikšno podporo imajo, in je zato treba razumeti te organizacije in družbeno okolje, ki jih podpira in ohranja, da se zagotovi učinkovit boj proti njim, |
|
F. |
ker teh organizacij ne omejujejo meje in niso omejene na posebna geografska področja, pogosto zlorabljajo pomanjkanje preglednosti v bolj ali manj nestabilnih državah in lahko imajo uničujoče učinke v različnih državah istočasno, |
|
G. |
ker je z vidika ocene groženj Uniji terorizem v vseh svojih pojavnih oblikah pojav v nastajanju, zato njegova organizacijska struktura ter čas in način napadov ostajajo neznanka, |
|
H. |
ker je močno zagovarjanje pluralizma, raznolikosti, človekovih pravic in mirnega dialoga najboljši način za preprečevanje in odpravo radikalizacije ter škodljive družbene polarizacije, ki sta pogosto del in posledica pojava terorizma, |
|
I. |
ker bi moralo preprečevanje temeljiti na informacijah, stalni javni razpravi o teroristični grožnji, skupni zavrnitvi terorizma kot politične strategije, analizi razlogov, s katerimi nekateri opravičujejo odklonitev zavračanja terorizma, ob upoštevanju, da se je treba izogibati ustvarjanju nepotrebne panike in napačni razlagi pravega pomena grožnje, |
|
J. |
ker sebe pojmuje kot glavni evropski forum za dialog z družbo in med različnimi institucijami EU in ker zato lahko sodeluje pri izmenjavi informacij v zvezi s terorističnimi organizacijami in njihovimi načini delovanja ter sodeluje pri prizadevanjih Unije za boj proti njim, |
|
K. |
ker mora EU v okviru boja proti terorizmu oblikovati in uporabiti v praksi evropski politični projekt, ki ga bodo evropski državljani zlahka prepoznali in ki spodbuja notranjo in zunanjo varnost, saj seznam splošnih ukrepov ne zadostuje, |
|
L. |
ker je politični odgovor mogoč le, če se terorizem preprečuje, saj bi bil sicer odziv na evropski ravni nezadosten in neorganiziran, |
|
M. |
ker morajo biti notranje in zunanje varnostne politike EU skladne ter se zato kazati v delovanju njenih institucij, |
|
1. |
naslavlja na Evropski svet in Svet naslednja priporočila:
|
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Evropskemu svetu, Svetu in v vednost Komisiji, nacionalnim vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope ter OZN in njenim specializiranim agencijam. |
(1) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.
(2) UL L 190, 18.7.2002, str. 1.
(3) UL L 164, 22.6.2002, str. 3.
(4) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.
P6_TA(2005)0221
Varovanje kritične infrastrukture v okviru boja proti terorizmu
Priporočilo Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o varovanju kritične infrastrukture v okviru boja proti terorizmu (2005/2044(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga priporočila Stavrosa Lambrinidisa Svetu v imenu skupine PSE o varovanju kritične infrastrukture v okviru boja proti terorizmu (B6-0085/2005), |
|
— |
ob upoštevanju Ustavne pogodbe in še zlasti členov III-284 o civilni zaščiti in I-43, ki določa, da „Unija in njene države članice delujejo skupaj v duhu solidarnosti, če je kakšna država članica žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek“, |
|
— |
ob upoštevanju Deklaracije o solidarnosti proti terorizmu, ki so jo 25. marca 2004 sprejeli voditelji držav in vlad, |
|
— |
ob upoštevanju „Haaškega programa“ (1), sprejetega 5. novembra 2004, v skladu s katerim „… učinkovito upravljanje čezmejnih kriz znotraj EU ne zahteva samo krepitve obstoječih dejavnosti glede civilne zaščite in osnovne infrastrukture, temveč tudi učinkovito obravnavo vidikov javnega reda in varnosti v takih krizah … Zato Evropski svet poziva Svet in Komisijo, da … vzpostavita celosten in usklajen evropski režim za krizno upravljanje … vzpostaviti pa se mora najpozneje do 1. julija 2006. Ta režim naj zajema vsaj naslednje postavke: dodatno oceno zmogljivosti držav članic, kopičenje zalog, usposabljanje, skupne vaje in operativne načrte za civilno krizno upravljanje“, |
|
— |
ob upoštevanju sporočil Komisije:
|
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2003 o učinkih poletnega vročinskega vala (2), v kateri poziva k ustanovitvi evropskih sil za civilno zaščito, |
|
— |
ob upoštevanju ustrezne pravne podlage Pogodb, ki pooblašča Skupnost in Unijo, da opredelita in izvajata politiko za podpiranje dejavnosti držav članic za varovanje zdravja, varnost in zaščito evropskih državljanov, |
|
— |
ob upoštevanju členov 114(3) in 94 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0161/2005), |
|
A. |
ker se zaveda, da je treba evropske državljane še naprej varovati pred tveganji, povezanimi s terorističnimi napadi (kot so jedrski, radiološki, kemični in biološki napadi na javnih mestih itd.) in tudi z naravnimi nesrečami (kot so potresi, poplave, požari, gozdni požari), s tehnološkimi nesrečami (kot je nesreča v Seversu, nesreče na morju, nesreče pri prevozu), kot tudi z zdravjem in drugimi krizami (npr. s epidemijami) v okviru celostne evropske strategije, glede na to, da taki dogodki nimajo le večje čezmejne posledice na evropski ravni, temveč morajo države članice pokazati solidarnost druga z drugo in da mora obstajati dosleden in medoperabilen sistem odziva, |
|
B. |
ker mora biti učinkovita strategija osredotočena na pripravljenost (oceno tveganja in ogroženosti kritične infrastrukture, poostrene varnostne ukrepe, spodbujanje skupnih standardov varnosti ter izmenjavo strokovnega znanja, spodbujanje usklajevanja in sodelovanja po vsej EU) ter upravljanje posledic napadov in nesreč (izmenjava znanja in izkušenj, predvidevanje možnih dogodkov in vaj za usposabljanje ter vzpostavitev primernega upravljanja kriznih razmer, mehanizmov hitrega obveščanja in civilne zaščite), |
|
C. |
ker lahko še zlasti pri terorističnih napadih, ko preprečevanje in svarilo ne uspeta, samo dobro organiziran in učinkovit sistem odziva zagotovi hiter povratek normalnih razmer; samo z izboljšanjem strokovnega znanja, tesnega sodelovanja, združevanja virov, zagotavljanja ocene tveganja, obveščanja, usposabljanja, sporazumevanja, predhodnih analiz in analiz po napadu, zagotavljanja pravočasnega povratka v normalno stanje, z zvišanjem financiranja in zagotavljanjem nujne pomoči za varovanje žrtev so lahko države članice in EU bolje pripravljene na zaščito državljanov, ko pride do katastrofe znotraj in zunaj Unije, z dejanskimi ali neizbežnimi posledicami za državljane EU, |
|
D. |
ker postaja kritična infrastruktura v EU medsebojno povezana in soodvisna, zaradi česar je veliko bolj ranljiva zaradi prekinitev in uničenja, |
|
E. |
ker se zaveda, da zaščita kritične infrastrukture zahteva dosledno, kooperativno partnerstvo med lastniki in operaterji take infrastrukture ter oblastmi držav članic; ugotavlja, da morata analiza in obravnava tveganja v vsaki infrastrukturi temeljiti na strogih, v EU določenih postopkih in standardih; ugotavlja, da so za obravnavo tveganj znotraj fizičnih objektov, postopkov nabave, informacijskih tehnologij in komunikacijskih omrežij v končni fazi odgovorni lastniki in operaterji, ki skrbijo za vsakodnevno delovanje teh infrastruktur; vendar ugotavlja, da morajo EU in države članice na vseh ravneh javnih organov, vključno s finančnimi in drugimi spodbudami, kot in kadar je to primerno, pomagati, svetovati, podpirati in nadzorovati industrijo pri izpolnjevanju njenih obveznosti; v tej zvezi ugotavlja, da morajo imeti operaterji možnost posredovati obstoječe podatke organom in da morajo slednji prevzeti odgovornost za analizo podatkov ter za razvoj ustreznih varnostnih rešitev v povezavi z operaterji; ker je bistvenega pomena, da se v vsakem posamičnem primeru, povezanem s temi dejavnostmi, zagotovi temeljna pravica do zaščite podatkov na evropski in nacionalni ravni, |
|
F. |
je prepričan, da je treba okrepiti sisteme računalniške zaščite v sodelovanju z evropskimi (npr. ENISA) in pristojnimi nacionalnimi organi z uporabo najnovejše informacijske tehnologije zaradi vse bolj sofisticirane nevarnosti., |
|
1. |
naslovi na Evropski svet in Svet naslednja priporočila:
|
|
2. |
pooblasti predsednika, naj posreduje to priporočilo Evropskemu svetu,Svetu in v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Združenim narodom in njihovim specializiranim agencijam. |
(1) Posodobljen 17. decembra 2004 z zvezi s posebnim vprašanjem boja proti terorizmu.
(2) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 382.
(3) Glej predlog reforme strategije za civilno zaščito in kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, ki ga obravnavajo na ravni OZN.
P6_TA(2005)0222
Boj proti financiranju terorizma
Priporočilo Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o boju proti financiranju terorizma (2005/2065(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlaga Stefano Zappalà v imenu skupine PPE-DE v zvezi s preprečevanjem financiranja terorizma in bojem proti njemu z ukrepi za izboljšanje izmenjave informacij, krepitev preglednosti in povečanje sledljivosti finančnih transakcij (B6-0221/2005), |
|
— |
ob upoštevanju Deklaracije o boju proti terorizmu, ki jo je sprejel Evropski svet na zasedanju v Bruslju dne 24. in 25. marca 2004, |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega Akcijskega načrta Evropske unije o boju proti terorizmu, s katerim se je Svet seznanil na seji z dne 14. junija 2004, |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o preprečevanju in boju proti financiranju terorizma z ukrepi za izboljšanje izmenjave informacij, krepitev preglednosti in povečanje sledljivosti finančnih transakcij (KOM(2004)0700), |
|
— |
ob upoštevanju skupine ukrepov za preprečevanje in zatiranje terorizma, predvidenih v Haaškem programu, ki je bil sprejet na seji Evropskega sveta z dne 4. in 5. novembra 2004 in dopolnjen s sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 16. in 17. decembra 2004, še zlasti tistimi v zvezi s financiranjem terorizma, |
|
— |
ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju pranja denarja s carinskim sodelovanjem (1), |
|
— |
ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (KOM(2004)0448), |
|
— |
ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti členov 6, 7, 8, 10, 12, 21 in 22, |
|
— |
ob upoštevanju členov 114(3) in 94 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0159/2005), |
|
A. |
ker se morajo ukrepi iz Haaškega programa, zlasti tisti, ki zadevajo boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in izmenjavi informacij, izvajati v razumnem roku, da se ohrani zaupnost informacij ter da se krepi svoboda, varnost in pravica v Evropski uniji, |
|
B. |
ker evropska varnostna strategija predvideva celovit pristop k boju proti terorizmu s pomočjo političnih, diplomatskih, humanitarnih, ekonomskih in finančnih ukrepov ter s sodelovanjem sodstva in policije, |
|
C. |
ker je glavni vir financiranja mednarodnega terorizma mednarodna trgovina z orožjem in mamili, |
|
D. |
ker pranje denarja prek sokrivih kreditnih ustanovah ali z vlaganjem v finančnih rajih prispeva k financiranju mednarodnih terorističnih organizacij, |
|
E. |
ker strategija preventivne vojne ni omogočila oslabitve mednarodnih terorističnih organizacij in njihovih sposobnosti financiranja, |
|
F. |
ker organizacija, ohranjanje dejavnosti in operativni razvoj terorističnih celic povzročajo stalno dejavnost pridobivanja sredstev in stalno raziskovanje novih in zamenljivih metod zbiranja sredstev ter njihovega prenosa prek zakonitih in nezakonitih kanalov, kot so mednarodne trgovinske družbe, off shore podjetja in skladi, denarni kurirji, nakazila sredstev, kot je hawala, ali uporaba določenih dobrodelnih organizacij, |
|
G. |
ker so v večini držav članic dobrodelne organizacije oproščene plačevanja davkov in zato davčni organi že razpolagajo z natančnimi podatki o bilancah in finančnih transakcijah zadevnih organizacij, |
|
H. |
ker je zaradi sedanjih obsežnih finančnih tokov, značilnih za svetovni trg, težko in zapleteno odkriti in preganjati zlorabe pri finančnih prenosih glede na sedanje veliko število teh prenosov in razvoj sedanjega gospodarstva, kot je pranje umazanega denarja, izhajajočega iz davčnih in carinskih goljufij, korupcije ter organiziranih kriminalnih in mafijskih dejavnosti, med katere sodijo trgovina z drogo, orožjem in ljudmi, ter financiranja z izsiljevanjem, vključno s tako imenovanim „revolucionarnim davkom“, |
|
I. |
ker je obseg sredstev, ki jih prejmejo dobrodelne organizacije na leto, stotine milijard dolarjev in ker nadzorovanje uporabe sredstev teh organizacij ni razvidno ter je zato dobrodelni sektor še posebno dovzeten za zlorabe in je v skladu s tem potrebna večja preglednost s strani zadevnih pravnih oseb, |
|
J. |
ker je terorizmu v nekaterih primerih uspelo uporabiti zbrana sredstva iz dobrodelnih skladov, včasih brez vednosti darovalcev, vodstva in osebja teh humanitarnih organov; ker se je razen tega potrdilo, da so nekatere dobrodelne organizacije zagotovile zaščito in logistično podporo tako za operativne dejavnosti teroristov kot tudi za prenos orožja, uporabljanega v terorističnih mrežah, |
|
K. |
ker je treba v boju proti financiranju terorizma v Evropski uniji vzpostaviti izmenjavo informacij, okrepiti sodelovanje sodstva in policije, izboljšati sledljivost transakcij in preglednost finančnega sistema, načinov delovanja ter dejavnosti pravnih oseb, |
|
L. |
ker je v boju proti financiranju terorizma izmenjava informacij učinkovit sistem za preprečevanje takšnega financiranja, vendar ga je treba nadzirati in uravnovesiti z zavezujočo zakonodajo o varstvu podatkov v skladu s členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členoma 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, da se izogne oblikovanju družbe, v kateri je vse nadzorovano, |
|
M. |
ker so mednarodne teroristične organizacije vzpostavile mrežo tesnih stikov s številnimi kriminalnimi in mafijskimi organizacijami ter ker se odnos med njimi opira na skupne gospodarske interese in vire financiranja, |
|
1. |
naslovi naslednja priporočila na Evropski svet in Svet:
|
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Evropskemu svetu, Svetu in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji združenih narodov ter njenim specializiranim agencijam. |
(1) UL C 227 E, 24.9.2002, str. 574.
(2) UL L 164, 22.6.2002, str. 3.
(3) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.
(4) Zaščita finančnih interesov Skupnosti (KOM(1997)0199).
(5) Direktiva 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/308/EGS o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).
P6_TA(2005)0223
Izmenjava informacij in sodelovanje na področju kaznivih dejanj terorizma
Priporočilo Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Svetu o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju kaznivih dejanj terorizma (2005/2046(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o izmenjavi informacij in sodelovanju glede kaznivih dejanj terorizma, ki ga je v imenu skupine ALDE predložil Antoine Duquesne (B6-0128/2004), |
|
— |
ob upoštevanju Deklaracije o boju proti terorizmu, ki jo je Evropski svet sprejel 25. marca 2004, |
|
— |
ob upoštevanju člena I-51 Pogodbe o Ustavi za Evropo o varstvu osebnih podatkov (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 8 Listine o temeljnih pravic Evropske unije o varstvu osebnih podatkov, |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope št. 108 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, |
|
— |
ob upoštevanju načel, ki ji določa Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2), |
|
— |
ob upoštevanju členov 114(3) in 94 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0165/2005), |
|
A. |
ker so napadi, ki so 11. marca 2004 hudo prizadeli Kraljevino Španijo, pokazali, da je grožnja terorističnih dejanj v Evropi ali proti evropskim interesom še vedno zelo prisotna, |
|
B. |
ker se je po napadih v Madridu Evropski svet na seji z dne 18. junija 2004 odločil, da bo ponovno preučil akcijski načrt Evropske unije za boj proti terorizmu, ker so tragični dogodki v Španiji na žalost pokazala, da je metoda dela Unije od leta 2001, ki je v osnovi temeljila na empirični logiki, dosegla svoje meje in da mora prepustiti mesto novemu, bolj dejavnemu pristopu, |
|
C. |
ker so vse oblike terorizma, ne glede na ideološko preobleko, ki se jim jo skuša nadeti, kazniva dejanja in so zato povsem neopravičljiva ter je potrebno, če se želimo proti njim učinkovito boriti, določiti posebno strategijo, usmerjeno posamično proti dejavnostim vsake teroristične organizacije, |
|
D. |
ker je potrebno za učinkovit odgovor na ta problem uporabiti moderen pristop, ki upošteva morebitne tesne povezave med različnimi terorističnimi organizacijami ter tudi med terorizmom in težjimi oblikami organiziranega kriminala ter ki omogoča hitro sklenitev jasnih sporazumov, kar zadeva izmenjavo podatkov v čezsatlantskih povezavah, na podlagi učinkovitih skupnih standardov, ki upoštevajo človekove pravice, |
|
E. |
ker se je nujno treba izogniti povečevanju števila pravnih sredstev za boj proti terorizmu in ker je treba nasprotno stremeti k poenotenju in poenostavitvi obstoječih standardov, |
|
F. |
ker bi s sistematičnim vrednotenjem izvajanih politik in pridobljenih rezultatov uspeli pojasniti pomanjkljivosti in nepravilnosti v praktičnem delovanju, pa tudi prepoznati ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite, |
|
G. |
ker bi boljše povezovanje izvajalcev na terenu pri opredelitvi strategij in instumentov delovanja omogočilo boljše umerjanje ukrepov, ki bi morali biti sprejeti v prihodnosti, |
|
H. |
ker v zgoraj omenjeni dekleraciji z dne 25. marca 2004 Evropski svet zahteva poenostavitev izmenjave informacij med organi pregona držav članic za kar se da učinkovit boj proti terorizmu ter da države članice skrbijo za optimalno in sistematično opiranje na obstoječe organe Unije, zlasti Europol in Eurojust, za pospeševanje sodelovanja v boju proti terorizmu, predvsem z izboljšanjem pretoka podatkov, ki so dani na razpolago Europolu v zvezi z vsemi vidiki terorizma, |
|
I. |
ker je potrebno vzpostaviti visoko stopnjo zaupanja med organi kazenskega pregona držav članic ter Europolom in Eurojustom, saj je njegovo dosedanje pomanjkanje oviralo učinkovito izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov; ti ukrepi morajo vsebovati:
|
|
J. |
ker sta bili po zgoraj omenjeni deklaraciji z dne 25. marca 2004 sprejeti dve pobudi, eno je sprejela Komisija (KOM(2004)0221), drugo Kraljevina Švedska (3), pri čemer obe skušata izboljšati in poenostaviti izmenjavo podatkov v boju proti terorizmu, |
|
K. |
ker mora cilj teh predlogov spremljati vzpostavitev minimalnih usklajenih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov v tretjem stebru, zlasti v zvezi z dostopom do podatkov oseb, ki jih ti podatki zadevajo, in to povsem v skladu s pravicami, ki jih državljanom priznavajo Listina o temeljnih pravicah, člen 6 Pogodbe EU in člen I-51 Pogodbe o Ustavi za Evropo, pa tudi z načeli, ki jih v zvezi s tem določa Haaški program, |
|
L. |
ker morajo ukrepi za boj proti terorizmu upoštevati varovanje temeljnih pravic državljanov, |
|
M. |
ker je predpogoj za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov ustrezna raven varstva podatkov, najmanj enaki ravni, določeni na podlagi prvega stebra, |
|
N. |
ker je Evropski svet v točki 9 zgoraj omenenjene deklaracije z dne 25. marca 2004 napovedal, da „se bo prav tako prizadevalo za razvoj odnosov med Europolom in obveščevalnimi službami“, ter ker sta zbiranje in izmenjava podatkov bistvena za boj proti terorizmu, saj informacije, ki sledijo sodnim postopkom ali policijskim preiskavam, pridejo pogosto prepozno, |
|
O. |
ker se zaveda praktičnih težav, ki so neizogibno povezane z vzpostavitvijo evropske kazenske evidence, a zaskrbljeno in odločno opominja na neizbežno nujnost, da uresničitev tega cilja dejansko postane prednostna naloga in se ga umesti v točno določen in zgoščen program predvidenih dolžnosti, |
|
1. |
naslavlja na Svet naslednja priporočila:
|
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posredje Evropskemu svetu, Svetu ter v vednost Komisiji. |
(1) UL C 310, 16.12.2004, str. 36.