2.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/11

1.

Ali je nacionalna ureditev, ki s ciljem omejitve ponudbe iger na srečo daje izključno pravico v zvezi s prirejanjem, upravljanjem, organiziranjem in delovanjem iger na srečo enemu podjetju, ki je ustanovljeno kot delniška družba in kotira na borzi, še zlasti če to podjetje oglašuje igre na srečo, ki jih organizira, in razširi svojo dejavnost na druge države, igralci svobodno sodelujejo in je najvišji znesek stave in dobitka določen po stavnem listku, in ne po igralcu, v skladu z določbami členov 43 ES in 49 ES?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je nacionalna ureditev, ki sama po sebi sledi cilju boja proti kriminalu z izvajanjem nadzora nad podjetji, ki delujejo v zadevnem sektorju, tako da se zagotovi, da se take dejavnosti opravljajo izključno znotraj nadzorovane ureditve, in ki daje izključno pravico v zvezi s prirejanjem, upravljanjem, organiziranjem in delovanjem iger na srečo enemu podjetju, tudi kadar to vpliva na neomejen razvoj zadevne ponudbe, v skladu s členoma 43 ES in 49 ES; ali je treba zato, da se taka omejitev šteje za primerno za dosego cilja boja proti kriminaliteti, razvoj ponudbe vsekakor nadzirati, to pomeni, da se ohrani v obsegu, ki je potreben za dosego tega cilja in ga ne preseže? Če je treba omenjeni razvoj vendarle nadzirati, ali je glede na to mogoče šteti, da se nadzira, kadar se v tem sektorju da izključna pravica družbi, ki ima značilnosti iz prvega vprašanja za predhodno odločanje? Nazadnje, če se ugotovi, da dajanje omenjene izključne pravice vodi v nadziran razvoj ponudbe iger na srečo, ali podelitev te pravice enemu podjetju presega to, kar je nujno, v smislu, da je mogoče isti cilj nazadnje doseči tudi z dajanjem te pravice več kot enemu podjetju?

3.

Če se glede prvih dveh vprašanj za predhodno odločanje ugotovi, da podelitev izključne pravice v zvezi s prirejanjem, upravljanjem, organiziranjem in delovanjem iger na srečo z zadevnimi nacionalnimi določbami ni v skladu s členoma 43 ES in 49 ES: a) ali je na podlagi navedenih določb Pogodbe dopustno, da nacionalni organi v prehodnem obdobju, ki je potreben za sprejetje določb, ki so skladne s Pogodbo ES, opustijo preučitev vlog za začetek teh dejavnosti, ki so jih vložile osebe s sedežem v drugih državah članicah; b) če je odgovor pritrdilen, na podlagi katerih meril se določi trajanje tega prehodnega obdobja; c) če prehodnega obdobja ni mogoče priznati, na podlagi katerih meril morajo nacionalni organi preučiti zadevne zahtevke?