a)

je pred začetkom veljavnosti direktive v nacionalnem pravnem redu že obstajal ustrezen pravni ukrep v smislu določbe 5(1) okvirnega sporazuma, in

b)

sprejeti ukrepi za izvajanje okvirnega sporazuma povzročijo v nacionalnem pravnem redu zniževanje splošne ravni zaščite delavcev, ki so zaposleni za določen čas?

a)

če je naveden pravni ukrep za izvajanje okvirnega sporazuma sprejet po izteku roka za prenos Direktive 1999/70/ES, vendar se uporablja rationae temporis samo za pogodbe o zaposlitvi in delovna razmerja za določen čas, ki so veljali pred začetkom veljavnosti ukrepa ali ki so prenehali veljati v določenem obdobju pred začetkom veljavnosti ukrepa, vendar po končnem datumu za prenos direktive, medtem ko uporaba prej obstoječega ustreznega pravnega ukrepa ni časovno omejena in se uporablja za vse pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so bile sklenjene, so veljale ali prenehale veljati ob začetku veljavnosti Direktive 1999/70/ES in ob izteku roka za njen prenos;

b)

če se navedeni pravni ukrep za izvajanje okvirnega sporazuma uporablja samo za pogodbe o zaposlitvi ali delovna razmerja za določen čas, ki morajo, da bi se šteli za zaporedne v smislu tega ukrepa, kumulativno: (i) ne biti ločeni z vmesnimi obdobji, ki bi presegla tri mesece in (ii) v celoti trajati najmanj 21 mesecev pred začetkom veljavnosti navedenega ukrepa, neodvisno od števila podaljšanj, oziroma na podlagi teh podaljšanj trajati najmanj 18 mesecev v 24 mesecih pod pogojem, da je prišlo do treh podaljšanj, poleg začetne pogodbe, čeprav prej obstoječi ustrezni pravni ukrep ne postavlja takšnih pogojev, temveč se uporablja za vse (zaporedne) pogodbe o zaposlitvi za določen čas, neodvisno od najkrajšega trajanja zaposlitve in najmanjšega števila podaljšanj,

c)

če navedeni pravni ukrep za izvajanje okvirnega sporazuma kot pravni učinek, katerega namen je zaščita delavcev, ki so zaposleni za določen čas, in preprečevanje zlorab v smislu okvirnega sporazuma o delu za določen čas, določa spremembo ex nunc pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, medtem ko prej obstoječi ustrezni pravni ukrep določa, da se ta sprememba naredi retroaktivno (ex tunc)?

a)

da obveznost delodajalca plačati plačo in nadomestilo za odpustitev, ki jo določa nacionalno pravo za vse vrste delovnih razmerij, ne skuša preprečiti samo zlorabe v smislu okvirnega sporazuma; in

b)

da je pravni učinek izvajanja prej obstoječega ustreznega pravnega ukrepa to, da se zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas štejejo za pogodbo za nedoločen čas?

a)

ali sta v skladu s pravom Skupnosti razlaga in uporaba nacionalnega prava s strani nacionalnega sodišča, v skladu s katerima pomeni dejstvo, da se je pravni predpis, ki ureja zaposlitev na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, da bi se zadovoljile sezonske, ponavljajoče se, začasne ali izjemne potrebe, uporabil kot pravna podlaga za sklenitev teh pogodb, v vsakem primeru objektivni razlog, ki utemeljuje sklenitev pogodb za določen čas, čeprav so te potrebe dejansko stalne in trajne?

b)

ali pravo Skupnosti nasprotuje razlagi in uporabi nacionalnega prava s strani nacionalnega sodišča, v skladu s katerima je treba določbo, ki prepoveduje spremembo pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki so bile sklenjene v javnem sektorju, v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, razlagati tako, da je sprememba pogodbe ali razmerja za določen čas v pogodbo za nedoločen čas v javnem sektorju popolnoma prepovedana, čeprav je bila ta pogodba sklenjena za določen čas z zlorabo, in sicer ko so bile zadovoljene potrebe dejansko stalne in trajne, in da v takem primeru nacionalno sodišče ne more več preučiti dejanske narave spornega delovnega razmerja, da bi ga lahko pravilno pravno opredelilo kot pogodbo za nedoločen čas? Ali pa se mora zgoraj navedena prepoved omejiti samo na pogodbe za določen čas, ki so bile dejansko sklenjene za zadovoljitev začasnih, nepredvidenih, nujnih, izjemnih ali podobnih potreb, z izjemo pogodb, ki so bile sklenjene za zadovoljitev potreb, ki so dejansko stalne in trajne?