(1)

Uredba (EU) 2017/625 med drugim določa okvir za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, da se preveri skladnost z zakonodajo Unije zaradi varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) in fitofarmacevtskimi sredstvi pa tudi okolja. Določa, da je treba uradni nadzor izvajati nad nekaterimi pošiljkami živali in blaga na mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo. Države članice v ta namen določijo mejne kontrolne točke.

(2)

Uredba (EU) 2017/625 določa, da države članice pred določitvijo mejnih kontrolnih točk o tem uradno obvestijo Komisijo, tako da lahko Komisija preveri in po potrebi opravi nadzor, da ugotovi, ali mejne kontrolne točke izpolnjujejo minimalne zahteve za določitev iz Uredbe. Uredba (EU) 2017/625 na Komisijo prenaša pooblastilo, da določi nekatera podrobna pravila o teh minimalnih zahtevah. Navedena podrobna pravila so bila določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/1014 (2) (v nadaljnjem besedilu: minimalne zahteve). Uredba (EU) 2017/625 prav tako določa, da države članice prekličejo določitev mejne kontrolne točke, kadar ne izpolnjuje več zahtev za določitev za vse ali nekatere kategorije živali in blaga, za katere je določitev namenjena.

(3)

Kadar pa je bil preklic določitve delen, ker se je nanašal na določeno kategorijo živali ali določeno kategorijo blaga oziroma vse kategorije živali ali vse kategorije blaga, če je bila mejna kontrolna točka določena za kategorije živali in blaga, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da ponovno določijo mejno kontrolno točko za tiste kategorije živali ali blaga, za katere je bila določitev preklicana, ne da bi morale pred tem dati možnost Komisiji, da izvede nadzor za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami. V takih primerih odprava neskladnosti ne bi smela vključevati tako obširnih ukrepov, kot so tisti, ki so nujni za prvo določitev mejne kontrolne točke. Zato je primerno določiti pravila, ki državam članicam dovolijo ponovno določitev mejne kontrolne točke za tiste kategorije živali ali blaga, ne da bi morale pred tem dati možnost Komisiji, da izvede nadzor za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami.

(4)

Da se Komisiji omogoči izvajanje temeljite ocene ukrepov, ki jih države članice sprejmejo za odpravo neskladnosti, ki je privedla do delnega preklica določitve, bi morale države članice o navedenih ukrepih uradno obvestiti Komisijo. Ponovna določitev bi morala biti dovoljena le, kadar Komisija meni, da sprejeti ukrepi zadostujejo za odpravo neskladnosti.

(5)

Odstopanje od pravil Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi z določitvijo mejnih kontrolnih točk bi se moralo uporabljati le v primeru ponovne določitve v dveh letih od datuma delnega preklica določitve. Če se ponovna določitev opravi pozneje kot v dveh letih od datuma delnega preklica, bi morala Komisija za oceno sprememb na mejnih kontrolnih točkah ohraniti možnost izvajanja nadzora, da preveri, ali mejna kontrolna točka izpolnjuje minimalne zahteve.

(6)

Uredba (EU) 2017/625 v nekaterih primerih omogoča izvajanje uradnega nadzora na kontrolnih točkah, ki niso mejne kontrolne točke, in zahteva, da navedene kontrolne točke izpolnjujejo minimalne zahteve ter zahteve za določitev in preklic določitve mejnih kontrolnih točk. Zato je primerno, da se pravila iz te uredbe glede ponovne določitve mejnih kontrolnih točk uporabljajo tudi za kontrolne točke.

(7)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/625 morajo biti mejne kontrolne točke v neposredni bližini točke vstopa v Unijo. Vendar bi bilo treba za zagotovitev učinkovite organizacije in izvajanja uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti določiti pravila za opredelitev primerov posebnih geografskih omejitev in pogojev, v skladu s katerimi so lahko mejne kontrolne točke toliko oddaljene od točke vstopa v Unijo, da niso v njeni neposredni bližini. Geografske omejitve bi morale biti tiste, ki izhajajo iz naravnih značilnosti in pokrajine točke vstopa, oddaljenost od točke vstopa pa ne bi smela presegati oddaljenosti, ki je nujno potrebna za odpravo težav, ki jih povzročajo geografske omejitve. Poleg tega navedena oddaljenost ne bi smela biti taka, da bi lahko pomenila tveganje za zdravje ljudi, živali in rastlin, dobrobit živali in okolje. Posebne geografske omejitve bi morale vključevati tiste, ki lahko povzročijo večje omejitve prevoza, na primer ceste na visokih prelazih, ki niso primerne za premike živali in blaga ali ki povzročajo znatne zamude pri njihovih premikih.

(8)

Na delovanje mejnih kontrolnih točk za uvoz pošiljk neobdelanih hlodov ter žaganega in rezanega lesa pogosto vplivajo geografske omejitve zaradi dolgih obal ali dolgih meja nekaterih držav članic. Zaradi omenjenih geografskih omejitev so na splošno operativne samo v času izvajanja uradnega nadzora. Zato bi bilo treba za njihovo določitev uvesti nekatera izvzetja od minimalnih zahtev za mejne kontrolne točke iz člena 64(3) Uredbe (EU) 2017/625. Zaradi zagotavljanja učinkovitosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti pa bi kljub temu morali biti izpolnjeni posebni pogoji, kadar navedeni nadzor in dejavnosti izvaja mobilna skupina pristojnega organa mejne kontrolne točke za uradni nadzor. Mobilna skupina za uradni nadzor bi morala zlasti zagotoviti dovolj ustrezno usposobljenega osebja in imeti dostop do potrebne opreme v času uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti.

(9)

Pravila, ki jih Komisija mora uvesti v skladu s členom 62(3) ter členom 64(2) in (5) Uredbe (EU) 2017/625, so tesno povezana, saj se vsa nanašajo na odstopanja ali izvzetja od nekaterih zahtev, ki se uporabljajo za mejne kontrolne točke. Za olajšanje pravilne in celovite uporabe navedenih pravil, ki bi se morala uporabljati od istega datuma, je navedena pravila primerno določiti v enem samem aktu.

(10)

Ker se posebna pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, začnejo uporabljati od 14. decembra 2019, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma –