21.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/85

(1)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 (3) je bila prenovljena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (4). Uredba (EU, Euratom) št. 609/2014 začne veljati na dan začetka veljavnosti Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom (5). Navedeni sklep še ni začel veljati.

(2)

Da se Komisiji (Eurostatu) da dovolj časa za oceno ustreznih podatkov o bruto nacionalnem dohodku (BND) in da se Odboru za BND da dovolj časa za oblikovanje mnenja o podatkih o BND, bi morale biti vse spremembe BND v danem proračunskem letu mogoče do 30. novembra četrtega leta po zadevnem proračunskem letu. Rok za hranjenje dokazil v zvezi z lastnimi sredstvi iz naslovov davka na dodano vrednost (DDV) in BND bi bilo zato treba podaljšati s 30. septembra na 30. november četrtega leta po proračunskem letu, na katerega se nanašajo.

(3)

V tej uredbi bi se morala odražati obstoječa praksa, po kateri račune Komisije za namene lastnih sredstev iz člena 9 Uredbe št. 609/2014 (v nadaljnjem besedilu: računi Komisije za lastna sredstva) vodijo ministrstva za finance držav članic ali njihove nacionalne centralne banke. Pojem ministrstvo za finance bi moral zajemati tudi druge javne subjekte, ki opravljajo podobne naloge.

(4)

Račune Komisije za lastna sredstva bi bilo treba voditi brezplačno in brez obresti. Z obračunavanjem stroškov ali negativnih obresti bi zmanjšali proračun Unije in povzročili neenako obravnavo držav članic. Kadar se torej na račune Komisije za lastna sredstva obračunajo negativne obresti, bi morale zadevne države članice vknjižiti znesek, enak znesku negativnih obresti. Glede na to, da nekatere države članice nimajo možnosti, da bi se izognile finančnim posledicam obveznosti knjiženja takih zneskov negativnih obresti na račune Komisije za lastna sredstva, je primerno, da si Komisija pri zagotavljanju denarnih sredstev prizadeva za zmanjšanje teh posledic tako, da prednostno črpa iz zneskov, knjiženih na zadevne račune.

(5)

Računi Komisije za lastna sredstva bi se lahko bremenili samo po navodilih Komisije. To ne bi smelo vplivati na obračunavanje negativnih obresti.

(6)

Zaradi jasnosti in berljivosti bi bilo treba člen 10 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 razdeliti na več členov.

(7)

Komisija bi morala imeti vedno na voljo zadostna denarna sredstva za izpolnjevanje zahtev za plačila, ki izhajajo iz izvrševanja proračuna in so pogosta predvsem v prvih mesecih leta. Komisija ima že možnost, da države članice pozove k zgodnejšemu knjiženju največ dveh dodatnih dvanajstin za posebne potrebe plačevanja odhodkov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Da se še bolj zmanjša tveganje zamud pri plačilih zaradi začasnega pomanjkanja denarnih sredstev, bi morala imeti Komisija možnost, da države članice pozove, da prej vknjižijo največ dodatno polovico dvanajstine za posebne potrebe plačevanja odhodkov evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), če to upravičuje potreba po denarnih sredstvih. Da pa bi se izognili pretiranemu pritisku na državne blagajne, skupni znesek, ki ga je mogoče v istem mesecu vknjižiti prej, ne bi smel presegati dveh dodatnih dvanajstin. Poleg tega se zaradi posebnih zahtev, ki veljajo za plačila EKJS, to ne sme izvajati v škodo EKJS.

(8)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1150/2000 Komisija izračuna popravke lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND ter o tem pravočasno obvesti države članice, da lahko te popravke na prvi delovni dan decembra vknjižijo na račun Komisije za lastna sredstva. Zneski popravkov, ki jih je bilo treba dati na razpolago prvi delovni dan decembra 2014, so bili po obsegu brez primere. Da bi preprečili pretirane proračunske pritiske na države članice tik pred koncem leta, je bila Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z Uredbo (EU, Euratom) št. 1377/2014 (8) spremenjena tako, da lahko države članice v določenih izjemnih okoliščinah odložijo knjiženje teh popravkov na račun Komisije za lastna sredstva.

(9)

Tako spremenjena Uredba (ES, Euratom) št. 1150/2000 se bo prenehala uporabljati z začetkom veljavnosti Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014. Vendar pa to ne bi smelo vplivati na veljavnost tistih odložitev knjiženja popravkov, za katere je bila uradna prošnja predložena že na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 1377/2014, ko je ta še veljala.

(10)

Za poenostavitev in omejitev proračunskih bremen za države članice in Komisijo, zlasti proti koncu leta, bi bilo treba postopek za popravek lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND racionalizirati. Med uradnim obvestilom državam članicam o potrebnih popravkih in njihovo vknjižbo na račun Komisije za lastna sredstva bi moralo biti na voljo več časa. Tako obvestilo in vknjižba bi morala biti izvedena v istem letu, pri čemer je to leto relevantno tudi za evidentiranje vpliva na račune držav ter za namene Pakta za stabilnost in rast. Takoj bi bilo treba prerazporediti celoten znesek popravkov med državami članicami v skladu z njihovimi deleži v lastnih sredstvih iz naslova BND. Na ta način bi odpravili potrebo po odstopanju, uvedenem z Uredbo (EU, Euratom) št. 1377/2014.

(11)

Za uresničitev ciljev Unije in izvajanje njenih politik bi morali s postopkom za izračun obresti zagotoviti predvsem, da so lastna sredstva pravočasno in v celoti dana na razpolago.

(12)

Da bi izboljšali pravno varnost in jasnost, bi bilo treba za lastna sredstva iz naslovov DDV in BND opredeliti primere, ko se obračunajo obresti za zamudo pri plačilu. Glede na specifičnost teh lastnih sredstev, pri katerih cikel preverjanja omogoča popravke oziroma prilagoditve v obdobju štirih let, nobena sprememba lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, ki izhaja iz takih popravkov ali prilagoditev, ne bi smela privesti do retroaktivnega izračuna obresti. Obresti, povezane s temi sredstvi, bi bilo zato treba plačati samo za zamude pri vknjižbah zneskov mesečnih dvanajstin in zneskov, ki izhajajo iz letnega izračuna popravkov za predhodna proračunska leta. Poleg tega bi bilo za ohranitev ustrezne spodbude za korektivno ukrepanje treba obresti obračunati tudi v primeru zamud pri knjiženju zneskov, ki so posledica posebnih popravkov poročil o DDV na datum, določen v skladu z ukrepi, ki jih Komisija sprejme na podlagi drugega pododstavka člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 (9). Nadalje se v primeru, ko država članica v roku, ki ga izrecno določi Komisija, ne posreduje podatkov o popravkih BND, potrebnih za obravnavo točk, za katere je Komisija ali država članica poslala obvestilo, obresti obračunajo tudi za vsakršno povečanje lastnih sredstev, ki je posledica popravka, opravljenega zaradi obravnavanja priglašene točke. Te obresti bi bilo treba obračunati od trenutka, ko bi bilo treba vknjižiti znesek popravka, tj. prvi delovni dan junija v letu, ki sledi letu, v katerem je izrecno določeni rok potekel, do trenutka, ko se prilagojeni znesek vknjiži na račun. V skladu z obstoječimi pravili in prakso bi bilo treba obresti izračunati v primeru vsakršne zamude pri vknjižbi v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi.

(13)

Sistem obrestnih mer iz člena 12 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 vključuje fiksno povečanje osnovne obrestne mere za dve odstotni točki in postopno povečanje za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude, pri čemer povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude. Navedeni sistem obrestnih mer je ključnega pomena pri zagotavljanju, da so lastna sredstva pravočasno in v celoti dana na razpolago, zato bi bilo treba ohraniti njegove glavne elemente.

(14)

Toda obstoječa pravila, ki določajo nenehno povečevanje obrestne mere, so v izjemnih primerih, pri katerih gre včasih za večletne zamude, vodila do zelo visokih obrestnih mer. Da se zagotovi sorazmernost sistema, obenem pa ohrani njegov odvračalni učinek, bi bilo treba skupno povečanje osnovne obrestne mere omejiti na največ 16 odstotnih točk letno.

(15)

Po drugi strani lahko zlasti pri kratkih obdobjih zamude obstoječe fiksno povečanje osnovne obrestne mere za dve odstotni točki negativno vpliva na pravočasno dajanje na razpolago lastnih sredstev v okoliščinah, ko so stroški refinanciranja na denarnem trgu višji od dolgovanih obresti. Da se dodatno okrepi nemoteno delovanje sistema, bi bilo torej treba fiksno povečanje osnovne obrestne mere povečati na 2,5 odstotne točke, posledična obračunana obrestna mera pa ne bi smela biti nižja od tega odstotka, tudi če je veljavna osnovna obrestna mera negativna. S tem naj bi zlasti preprečili zamude pri dajanju na razpolago mesečnih dvanajstin lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, ki trenutno predstavljajo več kot 80 % proračunskih prihodkov Unije.

(16)

Za spodbujanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije in da se upoštevajo novo uvedene določbe Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10), bi bilo treba omogočiti, da se države članice oprostijo obveznosti, da dajo na razpolago proračunu Unije tiste zneske tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih ni mogoče izterjati, ker so bile vknjižbe na račune ali obvestilo o carinskih dolgih odloženi zato, da se ne ogrozijo kazenske preiskave, ki vplivajo na finančne interese Unije. Komisija bi morala državam članicam v najkrajšem možnem času sporočiti in po potrebi posodobiti merila, na podlagi katerih bo izvedena ocena primerov, ki jih ta možnost zadeva.

(17)

Treba bi bilo zvišati prag za poročanje o primerih tradicionalnih lastnih sredstev, ki se razglasijo ali štejejo kot neizterljiva, da se zmanjša upravno breme za države članice in Komisijo.

(18)

Pojasniti bi bilo treba, da možnost Komisije v skladu s členom 14(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, da za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti Unije črpa več, kakor znašajo njena sredstva, in sicer izključno v primeru zamude pri vračanju posojil, ki so sklenjena ali za katere je dano jamstvo v skladu z uredbami in sklepi Sveta, zajema tudi uredbe in sklepe, ki jih po Lizbonski pogodbi ne sprejema samo Svet, temveč tudi Evropski parlament in Svet v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

(19)

Komisija bi morala – razen v izjemnih primerih – države članice ali njihove nacionalne centralne banke obvestiti o svojih plačilnih nalogih za gotovinske transakcije, ki vplivajo na račune, odprte za namene lastnih sredstev, najmanj dan pred tem, ko je treba izvršiti te plačilne naloge.

(20)

Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21)

Zaradi doslednosti bi morala ta uredba začeti veljati istega dne kot Uredba (EU, Euratom) št. 609/2014. V tej uredbi določena sprememba,člena 18 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, bi se morala zaradi zagotovitve neprekinjene uporabe odstopanja, uvedenega z Uredbo (EU, Euratom) št. 1377/2014, uporabljati od 1. januarja 2014 do dneva, ko začne veljati ta uredba. V tej uredbi določena sprememba člena 12 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, bi se morala uporabljati, kadar je datum zapadlosti lastnih sredstev po začetku veljavnosti te uredbe. Vendar bi morale biti države članice zaradi sorazmernosti upravičene tudi do omejitve skupnega povečanja obrestne mere, pa tudi do omejitve plačila obresti za lastna sredstva iz naslova DDV zgolj v povezavi z zamudami, opredeljenimi v členu 12 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, kot je spremenjena s to uredbo, za lastna sredstva, ki so zapadla pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, kadar so lastna sredstva postala znana po tem datumu –

1.

v členu 3 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice dokazila v zvezi s statističnimi postopki in osnovami iz člena 3 Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 hranijo do 30. novembra četrtega leta po zadevnem proračunskem letu. Dokazila v zvezi z osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV se hranijo enako dolgo.“;

2.

člen 6 se spremeni:

3.

člen 9 se spremeni:

4.

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Dajanje na razpolago tradicionalnih lastnih sredstev

1.   Ko se odštejejo stroški zbiranja v skladu s členoma 2(3) in 10(3) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, se tradicionalna lastna sredstva iz člena 2(1)(a) navedenega sklepa vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po devetnajstem dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil določen upravičeni znesek v skladu s členom 2 te uredbe.

Upravičeni zneski, ki se prikazujejo na posebnih računih na podlagi drugega pododstavka člena 6(3), pa se vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po devetnajstem dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili upravičeni zneski izterjani.

2.   Po potrebi lahko Komisija pozove države članice, da sredstva, razen lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, vknjižijo en mesec prej, in sicer na podlagi podatkov, ki jih imajo 15. dan istega meseca.

Vsaka taka vnaprejšnja vknjižba se uskladi naslednji mesec pri knjiženju zneskov iz odstavka 1. Ta uskladitev pomeni knjiženje negativnega zneska v višini zneska, ki je bil knjižen en mesec prej.

Člen 10a

Dajanje na razpolago lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND

1.   Lastna sredstva iz naslovov DDV in BND se ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanja, odobrena Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, knjižijo v dobro prvi delovni dan vsakega meseca v višini, ki pomeni eno dvanajstino ustreznih skupnih zneskov v proračunu, preračunanih v nacionalne valute po zadnjem veljavnem menjalnem tečaju v koledarskem letu pred zadevnim proračunskim letom, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.   Komisija lahko za posebne potrebe plačevanja odhodkov EKJS v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*) in odvisno od stanja kratkoročnih likvidnostnih sredstev Unije povabi države članice, da v prvem četrtletju proračunskega leta do dva meseca prej knjižijo dvanajstino ali del dvanajstine zneskov v proračunu za lastna sredstva iz naslovov DDV in BND, in sicer ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanja, odobrena Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski.

Komisija lahko ob upoštevanju tretjega pododstavka za posebne potrebe plačevanja odhodkov evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (**) ter odvisno od stanja kratkoročnih likvidnostnih sredstev Unije pozove države članice, da v prvih šestih mesecih proračunskega leta največ dodatno polovico ene dvanajstine zneskov v proračunu za lastna sredstva iz naslovov DDV in BND knjižijo prej, in sicer ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanja, odobrena Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski.

Skupni znesek, ki ga lahko države članice v skladu s prvim in drugim pododstavkom na poziv Komisije vknjižijo prej v istem mesecu, v nobenem primeru ne presega zneska, ki ustreza dodatnima dvema dvanajstinama.

Po prvih šestih mesecih zahtevane mesečne vknjižbe ne smejo presegati ene dvanajstine lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, hkrati pa morajo ostati v mejah zneskov, ki so v ta namen predvideni v proračunu.

Komisija o tem obvesti države članice vnaprej, in sicer najpozneje dva tedna pred zahtevanim knjiženjem v skladu s prvim in drugim pododstavkom.

Komisija dovolj zgodaj, in sicer najpozneje šest tednov pred zahtevanim knjiženjem v skladu z drugim pododstavkom obvesti države članice, da namerava zahtevati vknjižbo.

Za te vnaprejšnje vknjižbe se uporablja odstavek 4, ki se nanaša na znesek, ki se knjiži vsako leto januarja, oziroma odstavek 5, če proračun pred začetkom proračunskega leta še ni dokončno sprejet.

3.   Za vsako spremembo enotne stopnje lastnih sredstev iz naslova DDV, stopnje lastnih sredstev iz naslova BND ter popravka proračunskih neravnovesij, odobrenega Združenemu kraljestvu, in financiranja tega popravka iz členov 4 in 5 Sklepa 2014/335/EU, Euratom, ter financiranja bruto znižanj, odobrenih Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, je potrebno dokončno sprejetje spremembe proračuna in zaradi vsake take spremembe se popravijo dvanajstine, knjižene od začetka proračunskega leta.

Ti popravki se izvedejo pri prvem knjiženju po dokončnem sprejetju spremembe proračuna, če je ta sprejeta pred 16. dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se izvedejo pri drugem knjiženju po dokončnem sprejetju spremembe proračuna. Z odstopanjem od člena 11 finančne uredbe se ti popravki knjižijo na računih za proračunsko leto, na katero se nanaša zadevna sprememba proračuna.

4.   Izračun dvanajstin za januar vsakega proračunskega leta temelji na zneskih iz predloga proračuna iz člena 314(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), preračunanih v nacionalne valute po prvem veljavnem menjalnem tečaju po 15. decembru koledarskega leta pred zadevnim proračunskim letom; popravek se izvede z vknjižbo za naslednji mesec.

5.   Če najpozneje dva tedna pred vknjižbo za januar naslednjega proračunskega leta proračun še ni dokončno sprejet, države članice prvi delovni dan vsakega meseca, vključno z januarjem, knjižijo eno dvanajstino zneska lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanja, odobrena Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, iz zadnjega dokončno sprejetega proračuna; popravek se izvede na prvi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna, če je ta sprejet pred 16. dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se popravek izvede na drugi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna.

6.   V primeru sprememb podatkov o BND v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 se financiranje bruto znižanja, odobrenega Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, naknadno ne spremeni.

Člen 10b

Popravki lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND iz preteklih proračunskih let

1.   Vsem državam članicam se na podlagi letnega poročila o osnovi za lastna sredstva iz naslova DDV iz člena 7(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo to poročilo predloženo, knjiži v breme znesek, izračunan na podlagi podatkov iz navedenega poročila z upoštevanjem enotne stopnje, sprejete za proračunsko leto, na katero se nanaša poročilo, v dobro pa 12 plačil, izvršenih v navedenem proračunskem letu. Vendar pa osnova za lastna sredstva iz naslova DDV posamezne države članice, pri kateri se upošteva navedena stopnja, ne sme presegati odstotka njenega BND, določenega v členu 2(1)(b) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, pri čemer se uporablja opredelitev BND iz prvega pododstavka člena 2(7) tega sklepa.

2.   Ob vsakem popravku osnove za lastna sredstva iz naslova DDV iz člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 se za vsako zadevno državo članico, katere osnova ob upoštevanju teh popravkov ne presega odstotkov iz člena 2(1)(b) in člena 10(2) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, opravijo naslednje prilagoditve, določene v skladu z odstavkom 1 tega člena:

Prav tako se razlika popravi zaradi sprememb BND iz odstavka 4 tega člena, in sicer za vsako državo članico, katere osnova za lastna sredstva iz naslova DDV je ob upoštevanju popravkov iz prvega pododstavka tega odstavka omejena navzgor z odstotki, določenimi v členu 2(1)(b) in členu 10(2) Sklepa 2014/335/EU, Euratom.

3.   Na podlagi podatkov o skupnem BND po tržnih cenah in o sestavnih delih BND za preteklo leto, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003, se vsaki državi članici v letu, ki sledi letu, v katerem so bili podatki predloženi, knjiži v breme znesek, izračunan na podlagi njenega BND z upoštevanjem stopnje, sprejete za leto pred letom predložitve podatkov, v dobro pa se ji knjižijo plačila, izvršena v navedenem letu.

4.   Ob vsaki spremembi BND iz preteklih proračunskih let v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 ob upoštevanju člena 5 navedene uredbe se za vsako zadevno državo članico popravi razlika, določena v skladu z odstavkom 3 tega člena. Po 30. novembru četrtega leta po danem proračunskem letu sprememb BND ni več mogoče upoštevati, razen v točkah, za katere je v tem roku Komisija ali država članica poslala obvestilo.

5.   Komisija za vsako državo članico izračuna razliko med zneski, ki so rezultat popravkov iz odstavkov 1 do 4, razen posebnih popravkov v skladu z odstavkoma 2(b) in (c), in rezultatom zmnožka skupnih zneskov popravkov z deležem BND te države članice v BND vseh držav članic, kakor se uporablja 15. januarja za veljavni proračun za leto, ki sledi letu, v katerem so bili predloženi podatki za popravke (v nadaljnjem besedilu: neto znesek).

Za namene tega izračuna se zneski preračunavajo med nacionalno valuto in eurom po zadnjih veljavnih menjalnih tečajih v koledarskem letu pred letom vknjižbe, kakor so objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Komisija obvesti države članice o zneskih, ki so rezultat tega izračuna, pred 1. februarjem leta, ki sledi letu, v katerem so bili predloženi podatki za popravke. Vsaka država članica vknjiži neto znesek na račun iz člena 9(1) na prvi delovni dan meseca junija tega istega leta.

6.   Postopki iz odstavkov 1 do 5 tega člena pomenijo prihodke za proračunsko leto, v katerem se vknjižijo na račun iz člena 9(1).

(*)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608)."

(**)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).“;"

5.

v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija izračuna popravek v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu.

Izračun se opravi na podlagi naslednjih podatkov v zvezi z zadevnim proračunskim letom:

Popravek je enak zmnožku celotnega zneska zadevnih odhodkov, razen odhodkov, ki jih financirajo sodelujoče tretje države, z deležem BND države članice, ki ima pravico do popravka, v BND vseh držav članic. Popravek financirajo sodelujoče države članice glede na lestvico, določeno z deležem njihovega BND v skupnem znesku BND vseh sodelujočih držav članic. Za izračun popravka se zneski preračunavajo med nacionalno valuto in eurom po zadnjem veljavnem menjalnem tečaju v koledarskem letu pred zadevnim proračunskim letom, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Popravek za vsako zadevno leto se izvede samo enkrat in je v primeru naknadne spremembe BND dokončen.“;

6.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Obresti na zneske, dane na razpolago z zamudo

1.   Za vsako zamudo pri knjiženju na račun iz člena 9(1) zadevna država članica plača obresti.

2.   Za lastna sredstva iz naslovov DDV in BND se obresti plačajo samo v zvezi z zamudami pri knjiženju zneskov:

3.   Zneski obresti, nižji od 500 EUR, se ne izterjajo.

4.   Če je država članica v ekonomski in monetarni uniji, je uporabljena obrestna mera enaka meri, objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki jo uporablja Evropska centralna banka za refinanciranje glavnice in ki velja na prvi dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, oziroma 0 odstotkov, pri čemer se upošteva višja mera, povečana za 2,5 odstotne točke.

Ta obrestna mera se poveča za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude.

Skupno povečanje na podlagi prvega in drugega pododstavka ne presega 16 odstotnih točk. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude.

5.   Če država članica ni v ekonomski in monetarni uniji, je uporabljena obrestna mera enaka meri, ki jo uporabljajo centralne banke za refinanciranje glavnice in ki velja na prvi dan zadevnega meseca, oziroma 0 odstotkov, pri čemer se upošteva višja mera, povečana za 2,5 odstotne točke. Za države članice, za katere obrestna mera centralne banke ni na voljo, je uporabljena obrestna mera enaka najbolj enakovredni meri, ki velja na denarnem trgu te države članice na prvi dan zadevnega meseca, oziroma 0 odstotkov, pri čemer se upošteva višja mera, povečana za 2,5 odstotne točke.

Ta obrestna mera se poveča za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude.

Skupno povečanje na podlagi prvega in drugega pododstavka ne presega 16 odstotnih točk. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude.

6.   Za plačilo obresti iz odstavkov 1 in 2 tega člena se smiselno uporablja člen 9(2) in (3).“;

7.

člen 13 se spremeni:

8.

v členu 14 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3.   Samo v primeru zamude pri vračanju posojil, ki so sklenjena ali za katera je dano jamstvo v skladu z uredbami in sklepi, ki jih sprejme Svet ali Evropski parlament in Svet, v okoliščinah, ko Komisija ne more pravočasno sprožiti drugih ukrepov, predvidenih s finančnimi aranžmaji za ta posojila, da bi lahko zagotovila izpolnitev pravnih obveznosti Unije do posojilodajalcev, se lahko za servisiranje dolgov Unije začasno uporabljajo določbe odstavkov 2 in 4, ne glede na pogoje iz odstavka 2.

4.   Razlika med skupnimi sredstvi in potrebami po denarnih sredstvih se ob upoštevanju drugega pododstavka razdeli med države članice, pri čemer se čim bolj upoštevajo njihovi deleži v predvidenih proračunskih prihodkih.

Komisija si pri zagotavljanju denarnih sredstev prizadeva za zmanjšanje posledic obveznosti držav članic, da morajo knjižiti zneske negativnih obresti v skladu s tretjim pododstavkom člena 9(1), in sicer tako, da prednostno črpa iz zneskov, knjiženih na zadevne račune.“;

9.

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Izvrševanje plačilnih nalogov

1.   Države članice ali njihove nacionalne centralne banke izvršijo plačilne naloge Komisije po navodilih Komisije najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu. V primeru gotovinskih transakcij države članice ali njihove nacionalne centralne banke izvršijo plačilne naloge v roku, ki ga zahteva Komisija, ta pa jih – razen v izjemnih primerih – obvesti najmanj en dan pred tem, ko je treba izvršiti plačilni nalog.

2.   Države članice ali njihove nacionalne centralne banke pošljejo Komisiji v elektronski obliki najpozneje drugi delovni dan po zaključku posamezne transakcije izpisek stanja na računu, iz katerega je razviden s transakcijo povezan pretok.“;

10.

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Razveljavitev

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 se Uredba (ES, Euratom) št. 1150/2000 razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

2.   Člen 10(7a) Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 se razveljavi z učinkom od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

3.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.“.