11.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 40/7

(1)

Kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi so snovi, ki uničujejo ali zavirajo rast praživali in se lahko med drugim v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (2) dovolijo za uporabo kot krmni dodatki. V dovoljenjih za uporabo kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi kot krmnih dodatkov so določeni posebni pogoji uporabe, kot so ciljne živalske vrste ali kategorije, ki so jim dodatki namenjeni.

(2)

Nosilci dejavnosti proizvodnje krme lahko na enem obratu proizvajajo številne vrste krme, v isti proizvodni liniji pa se morda eden za drugim proizvajajo različni tipi proizvodov. V proizvodni liniji mogoče ostanejo neizogibne sledi proizvoda, ki se vključijo v proizvodnjo drugega krmnega proizvoda. Ta prenos iz ene proizvodne serije v drugo se imenuje „prenos“ ali „navzkrižno onesnaženje“ in se lahko na primer pojavlja, ko se kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi uporabljajo kot dovoljeni krmni dodatki. Tako se „krma za neciljne živali“ (tj. krma, pri kateri uporaba kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi ni dovoljena, kot je krma za živalske vrste ali kategorije, ki niso navedene v dovoljenju za dodatek), ki se proizvaja pri naslednjem postopku, onesnaži s tehnično neizogibnimi sledmi navedenih snovi. To neizogibno navzkrižno onesnaženje se lahko pojavlja pri vseh stopnjah proizvodnje in predelave krme ter tudi med shranjevanjem ali prevozom krme.

(3)

Namesto da države članice sprejemajo nacionalna pravila glede vprašanja neizogibnega prenosa dovoljenih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmo za neciljne živali in posledično njihove prisotnosti v živilih, pridobljenih od živali, kar bi oviralo delovanje notranjega trga, je treba glede tega vprašanja sprejeti usklajena pravila Skupnosti.

(4)

Neizogibni prenos aktivnih snovi iz dovoljenih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmo za neciljne živali se mora šteti kot prisotnost neželenih snovi v živalski krmi v smislu Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), njihova prisotnost pa ne sme ogrožati zdravja živali in ljudi ali okolja. Zato so mejne vrednosti teh snovi v živalski krmi določene z Direktivo Komisije 2009/8/ES o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES (4).

(5)

Prisotnost kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa, tudi pod mejnimi vrednostmi, določenimi v okviru Direktive 2002/32/ES, lahko povzroči prisotnost ostankov teh snovi v živilih živalskega izvora. Zato je treba za varovanje javnega zdravja in ker mejne vrednosti ostankov niso določene za zadevna posebna živila v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (5) ali v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003, določiti mejne vrednosti aktivnih snovi v kokcidiostatikih ali sredstvih proti histomonijazi v živilih tistih živali, ki so bile izpostavljene zadevni krmi za neciljne živali, v zvezi z Uredbo (EGS) št. 315/93 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) je na zahtevo Komisije sprejela številna mnenja (6) o tveganjih za zdravje živali in javno zdravje zaradi neizogibnega prenosa kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, dovoljenih za uporabo kot krmnih dodatkov, v krmo za neciljne živali. Za vsak kokcidiostatik ali sredstvo proti histomonijazi, dovoljen za uporabo kot krmni dodatek, je Agencija pri oceni upoštevala domnevne stopnje prenosa 2 %, 5 % in 10 % iz krme z najvišjimi dovoljenimi vrednostmi kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v potem proizvedeno krmo za neciljne živali.

(7)

Glede na sklepe posameznih znanstvenih mnenj je mogoče trditi, da je splošni sklep Agencije, da raven kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, dovoljenih za uporabo kot krmnih dodatkov, v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa, ob upoštevanju vseh preprečevalnih ukrepov najverjetneje ne povzroča neželenih učinkov na zdravje živali in da je tveganje za zdravje potrošnika zaradi uživanja ostankov v proizvodih živali, izpostavljenih navzkrižno onesnaženi krmi, zanemarljivo.

(8)

Ob upoštevanju mnenj Agencije in trenutnih različnih pristopov držav članic pri obravnavanju vprašanja neizogibnega navzkrižnega onesnaženja je primerno določiti mejne vrednosti v živilih, kakor so navedene v Prilogi k tej uredbi, da se zagotovi ustrezno delovanje notranjega trga ter varovanje javnega zdravja. Določbe iz Priloge je treba pregledati najpozneje do 1. julija 2011, da se upoštevajo nova znanstvena in tehnična dognanja.

(9)

Mejne vrednosti iz Priloge k tej uredbi je treba sproti prilagajati spremembam mejnih vrednosti ostankov, določenih za zadevna posebna živila v okviru Uredbe (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora ali v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003. Ker je mogoč časovni zamik med temi spremembami ter posledično prilagoditvijo mejnih vrednosti iz Priloge k tej uredbi, ta uredba ne sme posegati v mejne vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, določenih v okviru Uredbe (EGS) št. 2377/90 ali Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(10)

Ker so kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi lahko prisotni kot onesnaževala v živilih živalskega izvora zaradi neizogibnega prenosa v krmo za neciljne živali, je primerno to vprašanje obravnavati vsestransko in celostno, tako da se hkrati sprejmeta in uporabljata ta uredba ter Direktiva Komisija 2009/8/ES o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa.

(11)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –