(1)

Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu „EIB“) opravlja dejavnosti zunaj Skupnosti v podporo zunanji politiki Skupnosti že od leta 1963.

(2)

Večina teh dejavnosti je bila izvedenih na zahtevo Sveta, zanje pa se je uporabilo proračunsko jamstvo Skupnosti, ki ga upravlja Komisija. Nazadnje je bilo jamstvo Skupnosti vzpostavljeno za obdobje 2000–2007 s Sklepom Sveta 2000/24/ES z dne 22. decembra 1999 o odobritvi jamstva Skupnosti za izgube pri posojilih za projekte zunaj Skupnosti (Srednja in Vzhodna Evropa, sredozemske države, Latinska Amerika in Azija ter Južnoafriška republika) (2) ter sklepoma 2001/777/ES (3) in 2005/48/ES (4) za posojila v posameznih regijah.

(3)

Glede podpore zunanjim ukrepom EU brez vplivanja na boniteto EIB bi bilo treba EIB ponuditi proračunsko jamstvo Skupnosti za dejavnosti zunaj Skupnosti. EIB bi bilo treba spodbuditi, da poveča obseg svojih dejavnosti zunaj Skupnosti brez opiranja na jamstvo Skupnosti, zlasti v predpristopnih in sredozemskih državah ter v državah iz drugih regij z dolgoročno bonitetno oceno, hkrati pa bi bilo treba pojasniti naravo jamstva Skupnosti, ki naj bi krilo politična ali deželna tveganja.

(4)

Jamstvo Skupnosti bi moralo kriti izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za upravičene investicijske projekte EIB, ki se izvajajo v državah, vključenih v instrument za predpristopno pomoč (5) („IPA“), evropski instrument sosedstva in partnerstva (6) („ENPI“) in instrument za financiranje razvojnega sodelovanja („DCI“), kjer je bilo navedeno financiranje s posojili ali jamstvom odobreno v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican („financiranje EIB“).

(5)

Zneski, ki jih zajema jamstvo Skupnosti v okviru tega sklepa, bi morali predstavljati najvišje določene zneske za financiranje EIB v okviru jamstva Skupnosti. Ne bi pa smeli predstavljati ciljev, ki bi jih morala EIB nujno doseči.

(6)

V zadnjih letih je EU svojo zunanjo politiko pregledala in razširila. To velja zlasti za predpristopno strategijo, kot je določena v strateškem dokumentu Komisije o širitvi iz leta 2005, za evropsko sosedsko politiko iz strateškega dokumenta Komisije z dne 12. maja 2004, za obnovljena partnerstva z Latinsko Ameriko in Jugovzhodno Azijo in strateško partnerstvo EU z Rusijo, Kitajsko in Indijo.

(7)

Od leta 2007 dalje bodo zunanje odnose EU podpirali tudi novi finančni instrumenti, kot so IPA, ENPI, DCI in instrument za stabilnost (7).

(8)

Financiranje EIB bi moralo biti v skladu z zunanjo politiko EU in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji. V različnih regijah bi morale dopolnjevati ustrezno politiko pomoči Skupnosti ter njene programe in instrumente ter zagotavljati usklajenost z ukrepi EU. Varstvo okolja in energetska varnost držav članic pa bi morala biti v vseh upravičenih regijah del ciljev financiranja EIB. Financiranje EIB bi se moralo izvajati v državah, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje iz sporazumov, ki jih sklene EU na visoki ravni, o političnih in makroekonomskih vidikih.

(9)

Treba bi bilo okrepiti politični dialog med Komisijo in EIB ter strateško načrtovanje in usklajenost med financiranjem EIB in Komisije. Povezanost dejavnosti EIB zunaj Skupnosti s politikami EU bi bilo treba okrepiti na podlagi tesnejšega sodelovanja med EIB in Komisijo tako na centralni kot tudi na področni ravni. Takšno izboljšano usklajevanje bi moralo med drugim vključevati zgodnje medsebojno posvetovanje glede političnih vprašanj, priprave dokumentov, pomembnih za obe strani, in novih projektov. Zlasti pomembno bo zgodnje posvetovanje o strateških programskih dokumentih, ki jih pripravita Komisija ali EIB, da se doseže čim večja sinergija med dejavnostmi EIB in Komisije in izmeri napredek pri doseganju ustreznih političnih ciljev EU.

(10)

Financiranje EIB v predpristopnih državah bi moralo upoštevati prednostne naloge, določene v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstev, sporazumih o stabilizaciji in pridruževanju in v pogajanjih z EU. Ukrepi EU na Zahodnem Balkanu bi se morali postopno še naprej preusmerjati od obnove k predpristopni podpori. V tem okviru bi si morala EIB s svojimi dejavnostmi po potrebi prizadevati tudi za spodbujanje vidika vzpostavljanja institucij, v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami (v nadaljnjem besedilu „MFI“), ki delujejo v regiji. V obdobju 2007–2013 bi se v okviru predpristopne pomoči, ki jo da na voljo EIB, v državah kandidatkah (Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) moralo povečati financiranje, ki bi se moralo sčasoma razširiti, da bi zajelo potencialne države kandidatke na Zahodnem Balkanu v skladu z njihovim napredkom v pristopnem procesu.

(11)

Kar zadeva države, vključene v ENPI, bi morala EIB nadaljevati in krepiti svoje dejavnosti na področju Sredozemlja in se pri tem še bolj osredotočiti na razvoj zasebnega sektorja. V zvezi s tem je potrebno sodelovanje partnerskih držav, da se izboljša razvoj zasebnega sektorja in spodbudi strukturne reforme, zlasti reforme finančnega sektorja, kot tudi drugi ukrepi za olajšanje dejavnosti EIB, zlasti tako, da se EIB omogoči izdajanje obveznic na lokalnih trgih. Kar zadeva Vzhodno Evropo, Južni Kavkaz in Rusijo, bi morala EIB okrepiti svoje dejavnosti v zadevnih državah v skladu s pogoji iz sporazumov o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih z zadevnimi državami na visoki ravni sklene EU. V tej regiji bi morala EIB financirati projekte, ki so bistvenega pomena za EU, s področja prometne, energetske, telekomunikacijske in okoljske infrastrukture. Prednostno bi bilo treba obravnavati projekte za izgradnjo osi vseevropskega omrežja, projekte s čezmejnimi posledicami za eno ali več držav članic in obsežne projekte, ki spodbujajo regionalno povezovanje na podlagi boljše povezljivosti. Na okoljskem področju bi morala EIB v Rusiji dati prednost predvsem projektom v okviru Okoljskega partnerstva držav na severu. Na področju energetike so zlasti pomembni strateški projekti s področja energetske oskrbe in transporta energije. Financiranje EIB v tej regiji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj („EBRD“), predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem Memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

(12)

Financiranje v azijskih in latinskoameriških državah s strani EIB bo vedno bolj usklajeno s strategijo sodelovanja EU v teh regijah in bo dopolnjevalo instrumente, ki se financirajo iz proračunskih virov Skupnosti. EIB se naj bi zavzemala, da postopoma razširi svoje dejavnosti na več držav v teh regijah, vključno na države z manjšo stopnjo blaginje. V podporo ciljem EU naj bi se financiranje EIB v azijskih in latinskoameriških državah osredotočilo na okoljsko trajnost (vključno z ublažitvijo podnebnih sprememb) in projekte za energetsko varnost, kot tudi na nadaljnjo podporo prisotnosti EU v Aziji in Latinski Ameriki preko neposrednih tujih naložb, ter prenosa tehnologije in znanja. Ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti bi morala EIB biti sposobna sodelovati neposredno z lokalnimi podjetji, zlasti na področju okoljske trajnosti in energetske varnosti Srednjeročni pregled bo ponovno obravnaval cilje financiranja EIB v Aziji in Latinski Ameriki.

(13)

V Srednji Aziji bi se morala EIB osredotočiti na pomembne projekte s področja energetske oskrbe in transporta energije s čezmejnimi posledicami. Financiranje EIB v tej regiji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z EBRD, zlasti v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem Memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

(14)

Za dopolnitev dejavnosti EIB na podlagi Sporazuma iz Cotonouja za afriške, karibske in pacifiške države bi se morala EIB v Južni Afriki osredotočiti na infrastrukturne projekte javnega interesa (vključno s komunalno infrastrukturo, oskrbo z električno energijo in vodo) in podporo zasebnega sektorja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Izvajanje določb o gospodarskem sodelovanju v okviru Sporazuma o trgovinskem in razvojnem sodelovanju med EU in Južno Afriko bo še naprej spodbujalo dejavnosti EIB v tej regiji.

(15)

Da bi povečali skladnost celotne podpore EU v zadevnih regijah, bi bilo treba po potrebi omogočiti združitev financiranja EIB s proračunskimi viri EU v obliki odobritve pomoči, tveganega kapitala in subvencioniranih obrestnih mer, skupaj s tehnično pomočjo za pripravo projektov in njihovo izvajanje ali krepitvijo pravnega in regulativnega okvira z instrumentoma IPA, ENPI, instrumentom za stabilnost in, za Južno Afriko, z DCI.

(16)

EIB že tesno sodeluje z MFI in evropskimi bilateralnimi institucijami. To sodelovanje poteka na podlagi memorandumov o soglasju, sklenjenih za posamezne regije, ki bi jih morali odobriti vodilni organi EIB. Pri financiranju zunaj EU, ki sodi na področje uporabe tega sklepa, si mora EIB prizadevati za nadaljnje izboljšanje usklajevanja in krepitev sodelovanja z MFI in evropskimi bilateralnimi institucijami – če je ustrezno – po potrebi tudi s sodelovanjem na področju pogojev za sektorje, povečano uporabo sofinanciranja in udeležbo v globalnih pobudah skupaj z drugimi MFI, na primer v zvezi s pospeševanjem usklajevanja in učinkovitosti pomoči.

(17)

Treba bi bilo izboljšati poročanje EIB in Komisije o financiranju EIB. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih prejme od EIB, letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB, ki se izvaja na podlagi tega sklepa. Poročilo bi moralo zlasti vključevati razdelek o dodani vrednosti v skladu s politikami EU in razdelek o sodelovanju s Komisijo, z drugimi MFI in bilateralnimi donatorji, med drugim pri sofinanciranju.

(18)

Jamstvo Skupnosti, ki se vzpostavi s tem sklepom, bi moralo vključevati financiranje EIB, podpisano v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. decembra 2013. Da se bodo lahko ocenili razvojni dosežki v prvi polovici tega obdobja, bi morali EIB in Komisija pripraviti vmesni pregled izvajanja tega sklepa. Pregled bi moral zlasti vključevati zunanjo oceno, katere formalni pogoji bi morali biti opredeljeni v Prilogi II.

(19)

Financiranje EIB bi bilo treba še naprej upravljati v skladu s predpisi in postopki banke, ki zajemajo ustrezne ukrepe za nadzor, ter ustreznimi pravili in postopki v zvezi s kontrolami Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

(20)

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe („Jamstveni sklad“), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994, bi moral še naprej zagotavljati likvidnostno rezervo za proračun Skupnosti za izgube pri financiranju EIB (8).

(21)

EIB bi morala po posvetovanju s Komisijo pripraviti okvirni večletni načrt za sklenitev svojih financiranj, da se zagotovi ustrezno proračunsko načrtovanje za zagotovitev sredstev Jamstvenega sklada. Komisija bi morala upoštevati predvidene proračunske posledice v svojem rednem proračunskem programu, ki ga predloži proračunskemu organu –