EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 62016CN0483

Zadeva C-483/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 6. septembra 2016 – Zsolt Sziber/ERSTE Bank Hungary Zrt.

IO C 419, 14.11.2016, str. 32–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 419/32


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 6. septembra 2016 – Zsolt Sziber/ERSTE Bank Hungary Zrt.

(Zadeva C-483/16)

(2016/C 419/43)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Zsolt Sziber

Tožena stranka: ERSTE Bank Hungary Zrt.

Druga stranka: Mónika Szeder

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba določbe prava Unije, in sicer člen 129A(1) in (2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Rimska pogodba) v zvezi z odstavkom 3 istega člena, člen 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2012, C 362, str. 2); člen 7(1) in (2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) v zvezi s členom 8 iste direktive ter uvodno izjavo 47 Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS, (2) razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi (in njeni uporabi), ki določa dodatne zahteve na škodo tiste stranke v postopku (tožeča ali tožena stranka), ki je med 1. majem 2004 in 26. julijem 2014 kot potrošnik sklenila kreditno pogodbo v kateri je bil nepošten pogodbeni pogoj, ki je dovoljeval enostransko povišanje obresti, stroškov ali provizij ali nepošten pogodbeni pogoj glede razlike med nakupnim in prodajnim tečajem, ker se v skladu s temi dodatnimi zahtevami, zato da so se lahko pred sodiščem uveljavljale pravice, ki izhajajo iz neveljavnosti teh potrošniških pogodb in zlasti zato, da bi lahko sodišče meritorno odločilo v zadevi, terja vložitev civilnega procesnega pisanja (zlasti tožba, sprememba tožbe ali ugovor nezakonitosti tožene stranke – zoper kondamnacijo potrošnika — ali sprememba tega ugovora, nasprotna tožba tožene stranke ali sprememba te nasprotne tožbe) z obvezno vsebino, medtem ko druga stranka v drugem postopku, ki ni sklenila kreditne pogodbe kot potrošnik ali ki je v istem obdobju kot potrošnik sklenila kreditno pogodbe druge vrste kot je zgoraj opisana, ni dolžan vložiti takega pisanja s tako predpisano vsebino?

2.

Če Sodišče na prvo vprašanje, ki je bolj splošno kot to drugo vprašanje, odgovori nikalno ali pritrdilno: ali je treba določbe prava Unije, navedene v prvem vprašanju razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se za stranko v postopku, ki je kot potrošnik sklenila kreditno pogodbo iz prvega vprašanja, uporabljajo te dodatne obvezne zahteve [od a) do c)]:

a)

v sodnem postopku je tožba, sprememba tožbe ali ugovor nezakonitosti tožene stranke – zoper kondamnacijo potrošnika — ali sprememba tega ugovora, nasprotna tožba tožene stranke ali sprememba te nasprotne tožbe, ki jo mora vložiti stranka v postopku (tožeča ali tožena stranka), ki je kot potrošnik sklenila kreditno pogodbo iz prvega vprašanja, dopustna in se o njej lahko meritorno odloča le, če v takem pisanju stranka v postopku od sodišča ne zahteva le, da ugotovi neveljavnost celotne potrošniške pogodbe iz prvega vprašanja ali njenega dela, temveč tudi da izvaja pravne posledice, ki izhajajo iz absolutne neveljavnosti, medtem ko druga stranka v drugem postopku, ki ni sklenila kreditne pogodbe kot potrošnik ali ki je v istem obdobju kot potrošnik sklenila kreditno pogodbe druge vrste kot je opisana zgoraj, ni dolžna vložiti takega pisanja s tako predpisano vsebino;

b)

v sodnem postopku je tožba, sprememba tožbe ali ugovor nezakonitosti tožene stranke – zoper kondamnacijo potrošnika — ali sprememba tega ugovora, nasprotna tožba tožene stranke ali sprememba te nasprotne tožbe, ki jo mora vložiti stranka v postopku (tožeča ali tožena stranka), ki je kot potrošnik sklenila kreditno pogodbo iz prvega vprašanja dopustna in se o njej lahko meritorno odloča le, če v takem pisanju stranka v postopku od sodišča ne zahteva le, da ugotovi neveljavnost celotne potrošniške pogodbe iz prvega vprašanja, temveč tudi, v okviru pravnih posledic absolutne neveljavnosti, ponovno sodno vzpostavitev stanja pred sklenitvijo pogodbe, medtem ko druga stranka v drugem postopku, ki ni sklenila kreditne pogodbe kot potrošnik ali ki je v istem obdobju kot potrošnik sklenila kreditno pogodbe druge vrste kot je opisana zgoraj, ni dolžna vložiti takega pisanja s predpisano vsebino;

c)

v sodnem postopku je tožba, sprememba tožbe ali ugovor nezakonitosti tožene stranke – zoper kondamnacijo potrošnika — ali sprememba tega ugovora, nasprotna tožba tožene stranke ali sprememba te nasprotne tožbe, ki jo mora vložiti stranka v postopku (tožeča ali tožena stranka), ki je kot potrošnik sklenila kreditno pogodbo iz prvega vprašanja dopustna in se o njej lahko meritorno odloča le, če je v tem pisanju, kar zadeva obdobje od začetka pogodbenega razmerja in vložitve pravnega sredstva obračun, ki je (tak, kot ga predpisujejo nacionalne določbe) matematično izredno zahteven, ki ga je treba izvesti ob hkratnem upoštevanju pravil glede konverzije madžarskih forintov in ki mora vsebovati natančne vmesne izračune in izračune posameznih postavk, pripravljene tako, da ga je mogoče aritmetično preveriti, v katerem so navedeni zapadli zneski, ki morajo biti v skladu s pogodbo plačani, zneski, ki jih kje tožeča oziroma tožena stranka plačala, zapadli zneski, ki morajo biti plačani, določeni brez upoštevanja ničnega pogodbenega pogoja, in znesek razlike med temi zneski, poleg tega pa mora biti kot skupni znesek naveden dolg, ki ga ima stranka v postopku, ki je kot potrošnik sklenila kreditno pogodbo iz prvega vprašanja, do kreditne ustanove ali pa morebitni znesek presežnega plačila, medtem ko druga stranka v drugem postopku, ki ni sklenila kreditne pogodbe kot potrošnik ali ki je v istem obdobju kot potrošnik sklenila kreditno pogodbe druge vrste kot je opisana zgoraj, ni dolžna vložiti pisanja s tako predpisano vsebino

3.

Ali je treba določbe prava Unije, ki so navedene v prvem vprašanju, razlagati tako, da kršitev teh določb zaradi določitve dodatnih zahtev, ki so bile prej navedene (v prvem in drugem vprašanju), hkrati pomeni kršitev členov 20, 21 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2012, C 362, str. 2), glede na to, da je treba (deloma tudi pri prvem in drugem vprašanju) upoštevati tudi, da morajo v skladu s sodbama Sodišča z dne 5. decembra 2000, Guimont (C-448/98, EU:C:2000:663), točka 23 in z dne 10. maja 2012, Duomo Gpa in drugi (od C-357/10 do C-359/10, EU:C:2012:283), točka 28 ter sklepom z dne 3. julija 2014, Tudoran (C-92/14, EU:C:2014:2051), točka 39 sodišča držav članic uporabiti pravo Unije na področju varstva potrošnikov tudi v položajih, ki niso čezmejni, in ki so torej popolnoma notranji ali pa je treba zgolj zato, ker so kreditne pogodbe iz prvega vprašanja za predhodno odločanje „kreditne pogodbe z valutno klavzulo“, šteti, da gre za čezmejno zadevo?


(1)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15 zvezek 2, str. 288).

(2)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL 2008, L 133, str. 66).


Na vrh