(1)

Države članice ter zlasti osrednje in vzhodne regije Evropske unije so močno prizadele posledice vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini v času, ko gospodarstva držav članic še vedno okrevajo po pandemiji COVID-19. Številne države članice se tako soočajo z nenehnim pritokom oseb, ki bežijo pred rusko agresijo, pa tudi s pomanjkanjem delovne sile, težavami v dobavni verigi, naraščajočimi cenami in stroški energije. To po eni strani ustvarja izzive za javne proračune, po drugi pa povzroča zamude pri izvajanju naložb. Take okoliščine so ustvarile izjemne razmere, ki jih je treba obravnavati s posebnimi, dobro usmerjenimi ukrepi, da ne bi bile potrebne spremembe letnih zgornjih mej za obveznosti in plačila v večletnem finančnem okviru, določene v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (2), ter da ne bi ogrozili sedanjega zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.

(2)

Za ublažitev naraščajočega bremena za nacionalne proračune je bilo z Uredbo (EU) 2022/562 Evropskega parlamenta in Sveta (3) uvedenih več ciljno usmerjenih sprememb uredb (EU) št. 1303/2013 (4) in (EU) št. 223/2014 (5) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se državam članicam olajšala uporaba preostalih dodeljenih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ter virov REACT-EU za čim učinkovitejše in čim hitrejše obravnavanje migracijskih izzivov, ki so posledica vojaške agresije Ruske federacije.

(3)

Poleg tega je Uredba (EU) 2022/613 Evropskega parlamenta in Sveta (6) zagotovila dodatne možnosti za hitro mobilizacijo sredstev za izravnavo takojšnjih proračunskih stroškov, ki jih nosijo države članice, ter določila stroške na enoto za lažje financiranje osnovnih potreb oseb, ki bežijo pred rusko vojaško agresijo in jim je bila priznana začasna zaščita, in podpore tem osebam.

(4)

Glede na daljše trajanje ruske invazije bi bilo vendarle treba določiti dodatne izredne ureditve, zlasti v zvezi z operacijami, ki obravnavajo migracijske izzive zaradi vojaške agresije Ruske federacije, da bi se lahko države članice osredotočile na potreben odziv na socialno-ekonomske razmere brez primere.

(5)

Ker so javni proračuni zaradi vojaške agresije Ruske federacije pod dodatnim pritiskom, bi bilo treba prožnost v zvezi z uporabo ESRR in ESS iz člena 98(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 za take operacije razširiti tudi na Kohezijski sklad, da se tako lahko tudi njegova sredstva uporabijo za podporo operacijam, ki spadajo v področje uporabe ESRR ali ESS, v skladu s pravili, ki se uporabljajo za navedena sklada. Poleg tega je primerno, da se poenostavljene zahteve za spremljanje iz člena 98(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 razširijo na operacije, ki jih podpira ESS in ki obravnavajo migracijske izzive, kadar so te operacije načrtovane v okviru prednostne osi, ki obravnava samo te izzive. Uvesti bi bilo treba tudi možnost, da se za prednostne naloge, ki spodbujajo socialno-ekonomsko vključevanje državljanov tretjih držav, vključno s tistimi, ki so namenjene operacijam za obravnavanje migracijskih izzivov zaradi ruske agresije, v obeh programskih obdobjih lahko uporabi stopnja sofinanciranja do 100 %, s čimer bi države članice podprli pri obravnavanju razseljenih oseb v sedanjih razmerah in tudi v prihodnosti. Podobno bi bilo treba povečati stroške na enoto za lažje financiranje osnovnih potreb beguncev in podpore zanje ter njihovo uporabo časovno podaljšati.

(6)

Poleg tega se določitev 24. februarja 2022 kot datuma začetka upravičenosti za operacije, ki obravnavajo migracijske izzive zaradi vojaške agresije Ruske federacije, ni izkazala za zadostno za zagotovitev, da bi se lahko iz skladov podprle vse relevantne operacije, ki obravnavajo te izzive. Zato je primerno izjemoma dovoliti, da se take operacije izberejo pred odobritvijo s tem povezane spremembe programa in da so izdatki za take operacije, ki so fizično zaključene ali v celoti izvedene, upravičeni ter da se ta prožnost razširi tudi na operacije, ki se podpirajo iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in ki obravnavajo posledice ruske agresije za sektor ribištva in akvakulture. Poleg tega bi bilo treba glede na omejena finančna sredstva, ki so na voljo v najbolj prizadetih regijah, omogočiti, da se take operacije podprejo zunaj meja programskega območja znotraj posamezne države članice, saj razmere, v katerih osebe bežijo pred rusko agresijo ter se gibljejo znotraj držav članic in med njimi, predstavljajo izziv za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije kot celote. Take operacije bi zato morale biti upravičene ne glede na to, kje znotraj posamezne države članice se izvajajo, saj njihova lokacija navsezadnje ni odločilno merilo pri obravnavanju takojšnjih potreb.

(7)

Poleg tega bi bilo treba glede na visoko raven bremena, ki ga pri obravnavanju migracijskih izzivov zaradi vojaške agresije Ruske federacije nosijo lokalni organi in organizacije civilne družbe, ki delujejo v lokalnih skupnostih, v okviru sredstev, ki se uporabljajo za podporo operacijam v okviru ESRR ali ESS v skladu s členom 98(4), prvi in drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1303/2013, tem organom in organizacijam nameniti minimalno raven podpore v višini 30 %.

(8)

Za zmanjšanje upravnega bremena držav članic, ki morajo upoštevati spreminjajoče se potrebe in zagotoviti skladnost z dodeljenimi finančnimi sredstvi v operativnem programu, bi bilo treba odpraviti zahtevo po uradni spremembi programa iz programskega obdobja 2014–2020, ob upoštevanju prenosov med tematskimi cilji znotraj prednostne naloge istega sklada in kategorije regij.

(9)

Nazadnje, da bi optimizirali uporabo dodeljenih sredstev za obdobje 2014–2020 v okviru zaključevanja programov za programsko obdobje 2014–2020, bi bilo treba zvišati zgornjo mejo prožnosti med prednostnimi nalogami za izračun končnega zneska prispevka iz skladov.

(10)

Določeno prožnost za obravnavanje razmer brez primere bi bilo treba določiti tudi v pravnem okviru, ki ureja programe v programskem obdobju 2021–2027. Za zmanjšanje bremena za nacionalne proračune bi bilo poleg tega treba povečati izplačila predfinanciranja za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“. Ker poleg tega razseljevanje ljudi prinaša vrsto izzivov in od držav članic terja celostne odzive, bi morala biti za države članice, ki v okviru enega od svojih kohezijskih programov za obdobje 2021–2027 namenijo prednostno nalogo podpori operacijam, ki spodbujajo socialno-ekonomsko vključevanje državljanov tretjih držav, do 30. junija 2024 omogočena stopnja sofinanciranja do 100 % za to prednostno nalogo pod pogojem, da je ustrezna raven podpore usmerjena v lokalne organe in organizacije civilne družbe, ki delujejo v lokalnih skupnostih, ter da skupni znesek sredstev, načrtovan v okviru takih prednostnih nalog v državi članici, ne presega 5 % začetnih nacionalnih dodeljenih sredstev te države članice iz ESRR in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) skupaj. To ne posega v možnost držav članic, da za take prednostne naloge načrtujejo dodatne zneske z rednimi stopnjami sofinanciranja. Prav tako bi bilo treba ob upoštevanju motenj ob koncu programskega obdobja 2014–2020, ki jih je poleg dolgotrajnih posledic pandemije COVID-19 za izvajanje projektov in stalnih motenj v vrednostnih verigah povzročila vojaška agresija Ruske federacije, zagotoviti tudi dodatno prožnost, da se omogočita neposredno dodeljevanje podpore in dokončanje operacij, za katere se je izvajanje v skladu z zakonodajnim okvirom za obdobje 2014–2020 začelo pred datumom zakonodajnega predloga za to uredbo, tudi če take operacije ne bi spadale v področje uporabe zadevnega sklada v programskem obdobju 2021–2027, razen v primerih, ko so bili skladi uporabljeni na podlagi člena 98(4), prvi in drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1303/2013. Da se bodo takšne operacije lahko pripisale vrstam ukrepov, bi bilo treba Prilogo I k Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ustrezno prilagoditi. Podpora za take operacije ne bi smela vplivati na obveznosti držav članic, da izpolnijo zahteve glede tematske osredotočenosti in cilje glede podnebnega prispevka.

(11)

Ker ciljev te uredbe, in sicer pomagati državam članicam pri obravnavanju izzivov, ki jih povzroča prihod izjemno velikega števila ljudi, ki bežijo pred vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini, in podpirati nadaljnja prizadevanja držav članic za prehod na odporno okrevanje gospodarstva po pandemiji COVID-19, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(12)

Uredbi (EU) št. 1303/2013 in (EU) 2021/1060 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Zaradi potrebe po zagotovitvi hitre pomoči javnim proračunom, da bi ohranili zmogljivost držav članic za nadaljevanje procesa okrevanja gospodarstva ter omogočili hitro načrtovanje večfaznega izvajanja operacij v programskem obdobju 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

v členu 30 se dodata naslednja odstavka:

(2)

v členu 65 se vstavi naslednji odstavek:

(3)

v členu 68c se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za izvajanje operacij za obravnavanje migracijskih izzivov, ki so posledica vojaške agresije Ruske federacije, lahko države članice v izdatke, prijavljene v zahtevkih za plačilo, vključijo stroške na enoto, povezane z osnovnimi potrebami oseb, ki jim je bila priznana začasna zaščita ali druga ustrezna zaščita na podlagi nacionalnega prava v skladu z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2022/382 (*1) in Direktivo Sveta 2001/55/ES (*2), ter zagotavljanjem podpore tem osebam. Navedeni stroški na enoto znašajo 100 EUR na teden za vsak polni ali delni teden, v katerem se oseba nahaja v zadevni državi članici. Stroški na enoto se lahko uporabljajo skupaj največ 26 tednov od datuma prihoda osebe v Unijo.

(*1)  Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (UL L 71, 4.3.2022, str. 1)."

(*2)  Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).“;"

(4)

v členu 70(2) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar se operacije, ki prejemajo podporo iz ESRR, ESS ali Kohezijskega sklada za obravnavanje migracijskih izzivov, ki so posledica vojaške agresije Ruske federacije, izvajajo zunaj programskega območja, čeprav še vedno v državi članici, se uporablja samo točka (d) prvega pododstavka.“;

(5)

v členu 70 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

(6)

v členu 96 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:

(7)

v členu 98 se odstavek 4 spremeni:

(8)

v členu 120 se doda naslednji odstavek:

(9)

v členu 130(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Z odstopanjem od odstavka 2 prispevek iz skladov ali ESPR prek končnih plačil za vsako prednostno nalogo za sklad in kategorijo regij v končnem obračunskem letu ne presega za več kot 15 % prispevka iz skladov ali ESPR za vsako prednostno nalogo za sklad in kategorijo regij, kot je določen v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.“.

(1)

v členu 90(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za programe, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ ali Kohezijski sklad v okviru cilja ‚naložbe za delovna mesta in rast‘, se v letu 2022, takoj po začetku veljavnosti te uredbe, in v letu 2023 izplača dodatno 0,5-odstotno predfinanciranje. Kadar je program sprejet po 31. decembru 2022, se obrok za leto 2022 izplača v letu sprejetja.“;

(2)

v členu 90(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(3)

v členu 112 se doda naslednji odstavek:

(4)

vstavi se naslednji člen:

(*3)  Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289)."

(*4)  Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470)."

(*5)  Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 281)."

(*6)  Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259)."

(*7)  Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).“;"

(5)

v Prilogi I se na koncu razpredelnice 1 dodajo naslednje vrstice: