Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32018R1046

Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012

PE/13/2018/REV/1

UL L 193, 30.7.2018, str. 1–222 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta Ne velja več, Datum konca veljavnosti: 29/09/2024; razveljavil 32024R2509

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1046/oj

30.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/1


UREDBA (EU, Euratom) 2018/1046 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. julija 2018

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti točke (d) člena 46, člena 149, točke (a) člena 153(2), členov 164, 172, 175, 177 in 178, členov 189(2), 212(2) in 322(1) ter člena 349 navedene pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po treh letih izvajanja bi bilo treba dodatno spremeniti finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun), da se odpravijo ozka grla pri izvrševanju s povečanjem prožnosti, poenostavi zagotavljanje rezultatov za deležnike in službe, poveča poudarek na rezultatih ter izboljšajo dostopnost, preglednost in odgovornost. Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(2)

Da se zmanjša kompleksnost finančnih pravil, ki se uporabljajo za proračun, in se relevantna pravila združijo v eni sami uredbi, bi Komisija morala razveljaviti Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012 (6). Zaradi jasnosti bi bilo treba glavna pravila iz Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 vključiti v to uredbo, druga pravila pa bi bilo treba vključiti v navodila za službe.

(3)

Ohraniti bi bilo treba temeljna proračunska načela. Obstoječa odstopanja od teh načel za posamezna področja, kot so raziskave, zunanje delovanje in strukturni skladi, bi bilo treba pregledati in čim bolj poenostaviti, pri čemer bi bilo treba upoštevati, ali so še relevantna, kakšna je njihova dodana vrednost za proračun in kakšno breme nalagajo deležnikom.

(4)

Pravila o prenosu odobritev bi morala biti predstavljena na bolj jasen način in treba bi bilo razlikovati med samodejnimi in nesamodejnimi prenosi. Zadevne institucije Unije bi morale Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavljati informacije tako o samodejnih kot o nesamodejnih prenosih.

(5)

Prenos in poraba zunanjih namenskih prejemkov za naslednike posameznega programa ali dejavnosti bi morala biti dovoljena z namenom učinkovite uporabe teh sredstev. Obstajati bi morala možnost, da se notranji namenski prejemki lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto, razen če ta uredba določa drugače.

(6)

V zvezi z notranjimi namenskimi prejemki bi moralo biti dovoljeno financiranje novih projektov gradnje s prejemki iz oddaje in prodaje zgradb. V ta namen bi bilo treba takšne prejemke šteti za notranje namenske prejemke, ki se lahko prenesejo, dokler niso v celoti porabljeni.

(7)

Institucije Unije bi morale imeti možnost sprejeti kakršno koli donacijo v korist Unije.

(8)

Uvesti bi bilo treba določbo, na podlagi katere bi lahko pravna oseba s sredstvi v naravi sponzorirala dogodek ali dejavnost za namene promocije ali družbene odgovornosti gospodarskih družb.

(9)

Pojasniti bi bilo treba pojem smotrnosti v povezavi s proračunom. Smotrnost bi bilo treba povezati neposredno z uporabo načela dobrega finančnega poslovodenja. Opredeliti bi bilo treba tudi načelo dobrega finančnega poslovodenja ter vzpostaviti povezavo med zastavljenimi cilji in smotrnostjo, kazalniki in rezultati ter gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo porabe odobritev. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba opredeliti terminologijo v zvezi s smotrnostjo, zlasti učinek in rezultate, pri tem pa se izogibati navzkrižjem z obstoječimi okviri smotrnosti različnih programov.

(10)

V skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7), bi morala biti zakonodaja Unije visoke kakovosti in bi se morala osredotočiti na področja, na katerih ima največjo dodano vrednost za državljane, ter kar najbolj učinkovita in uspešna pri doseganju skupnih ciljev politik Unije. Uvedba ocenjevanja za obstoječe in nove programe porabe proračunskih sredstev ter dejavnosti s precejšnjo porabo proračunskih sredstev lahko prispeva k doseganju teh ciljev.

(11)

V skladu z načelom preglednosti, določenim v členu 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), institucije Unije delujejo čim bolj odprto. V zvezi z izvrševanjem proračuna uporaba tega načela predvideva, da bi morali biti državljani seznanjeni s tem, kje in v katere namene Unija porablja sredstva. Takšne informacije spodbujajo demokratično razpravo, prispevajo k udeležbi državljanov v procesu sprejemanja odločitev Unije, krepijo institucionalni nadzor in pregled nad odhodki Unije ter prispevajo k spodbujanju njene verodostojnosti. Komuniciranje bi moralo biti bolj ciljno usmerjeno in bi moralo biti usmerjeno v večanje prepoznavnosti prispevka Unije med državljani. Taki cilji bi se morali dosegati z objavo, če je le mogoče s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodij, ustreznih informacij o vseh prejemnikih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, ob upoštevanju legitimnih interesov teh prejemnikov do zaupnosti in varnosti, v primeru fizičnih oseb pa pravice do zasebnosti in varstva njihovih osebnih podatkov. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale institucije Unije pri objavi informacij zato uporabiti selektivni pristop. Odločitve o objavi bi morale temeljiti na ustreznih merilih, da bi bile podane informacije smiselne.

(12)

Brez poseganja v pravila o varstvu osebnih podatkov bi si bilo treba prizadevati za kar največjo možno preglednost, kar zadeva informacije o prejemnikih. Informacije o prejemnikih sredstev Unije, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, bi bilo treba objaviti na posebnem spletnem mestu institucij Unije, kot je sistem finančne preglednosti, in bi morale vključevati vsaj ime in lokacijo prejemnika, znesek prevzetih pravnih obveznosti in namen ukrepa. Pri teh informacijah bi bilo treba upoštevati relevantna merila, kot so pogostnost, vrsta in pomen ukrepa.

(13)

Komisija bi morala imeti možnost posrednega izvrševanja proračuna prek organizacij države članice. Zaradi pravne varnosti je organizacijo države članice ustrezno opredeliti kot subjekt s sedežem v državi članici, ki je subjekt javnega prava oziroma subjekt zasebnega prava, ki ga ta država članica pooblasti za opravljanje javne storitve in mu zagotovi ustrezna finančna jamstva. Finančno podporo, ki jo država članica zagotavlja takšnim subjektom zasebnega prava v skladu z obstoječimi zahtevami prava Unije v obliki, o kateri odloči ta država članica in ki ne zahteva nujno bančnega jamstva, bi bilo treba šteti za ustrezna finančna jamstva.

(14)

Pri nagradah, dodeljevanju nepovratnih sredstev in pogodbah, oddanih na podlagi javnega, odprtega konkurenčnega postopka, ter zlasti pri natečajih, pozivih za zbiranje predlogov in pozivih k oddaji ponudb, bi bilo treba zaradi spoštovanja načel iz PDEU, zlasti načel preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, objaviti ime in lokacijo prejemnikov sredstev Unije. Takšna objava bi morala okrepiti nadzor, ki ga imajo neuspešni vložniki nad postopki dodeljevanja.

(15)

Osebni podatki fizičnih oseb ne bi smeli biti javno dostopni dlje od obdobja, v katerem prejemnik uporablja prejeta sredstva, in bi jih bilo zato treba po dveh letih odstraniti. Isto bi moralo veljati tudi za osebne podatke za pravne osebe, pri katerih je v uradnem nazivu navedenih ena ali več fizičnih oseb.

(16)

V večini primerov, ki jih zajema ta uredba, se objava nanaša na pravne osebe. Kadar gre za fizične osebe, bi morala objava osebnih podatkov spoštovati načela sorazmernosti med velikostjo dodeljenega zneska in potrebo po nadzoru najustreznejše porabe sredstev. V takšnih primerih je objava regije na ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: raven NUTS) skladna s ciljem objave informacij o prejemnikih in zagotavlja enako obravnavanje med državami članicami različnih velikosti ter spoštuje pravico prejemnikov do zasebnega življenja in zlasti varstva njihovih osebnih podatkov.

(17)

Zaradi pravne varnosti in v skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah se te informacije ne bi smele objaviti. Na primer ne bi se smele objaviti informacije glede štipendij ali drugih oblik neposredne pomoči, plačane fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, določenih naročil zelo nizke vrednosti ali finančne podpore iz finančnih instrumentov, ki je nižja od določene mejne vrednosti, ali v primerih, v katerih razkritje ogroža pravice in svoboščine vpletenih posameznikov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov. Vendar za nepovratna sredstva ne bi smelo biti nobenega posebnega izvzetja od obveznosti objave informacij na podlagi posebnega praga, da se ohrani trenutna praksa in se omogoči preglednost.

(18)

Kadar so osebni podatki prejemnikov objavljeni za namene preglednosti v zvezi s porabo sredstev Unije in nadzorom nad postopki dodeljevanj, bi morali biti ti prejemniki obveščeni o takšni objavi ter o svojih pravicah in postopkih, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic v skladu z uredbama (ES) št. 45/2001 (8) in (EU) 2016/679 (9) Evropskega parlamenta in Sveta.

(19)

Da bi bilo mogoče zagotoviti spoštovanje načela enakega obravnavanja med vsemi prejemniki, bi bilo treba objavo informacij, povezanih s fizičnimi osebami, objaviti tudi v skladu z obveznostjo držav članic, da zagotovijo visoko stopnjo preglednosti naročil, ki presegajo mejne vrednosti, določene v Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(20)

V primeru posrednega in deljenega upravljanja bi morale informacije o prejemnikih in končnih prejemnikih na razpolago dati osebe, subjekti ali imenovani organi, ki izvršujejo sredstva Unije. V primeru deljenega upravljanja, bi morale biti informacije objavljene v skladu s pravili za posamezni sektor. Komisija bi morala dati na razpolago informacije o enotnem spletnem mestu, vključno z navedbo svojega naslova, na katerem je mogoče najti informacije o prejemnikih in končnih prejemnikih.

(21)

Za povečanje berljivosti in preglednosti podatkov o finančnih instrumentih, ki se izvršujejo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, je ustrezno združiti vse obveznosti poročanja v en sam delovni dokument, ki se priloži predlogu proračuna.

(22)

Komisija bi morala zaradi spodbujanja dobrih praks pri izvajanju Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS), Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) imeti možnost, da organom, odgovornim za upravljanje in kontrolo, v informativne namene da na voljo nezavezujoč metodološki priročnik, v katerem določi lastno strategijo kontrole in s tem povezani pristop, vključno s kontrolnimi seznami ter primeri dobrih praks. Ta priročnik bi se moral po potrebi posodabljati.

(23)

Institucijam Unije je primerno omogočiti, da med seboj sklepajo sporazume o ravni storitve, da se olajša izvrševanje njihovih odobritev, ter uvesti možnost sklepanja takšnih sporazumov med oddelki institucij Unije, organi Unije, evropskimi uradi, organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ter Uradom generalnega sekretarja sveta guvernerjev evropskih šol, in sicer za opravljanje storitev, dobavo blaga ali izvedbo gradenj ali pogodb o nepremičninah.

(24)

Primerno je določiti postopek za ustanovitev novih evropskih uradov ter razlikovati med obveznimi in neobveznimi nalogami takih uradov. Uvesti bi bilo treba možnost, da institucije Unije, organi Unije in drugi evropski uradi pooblastila odredbodajalca prenesejo na direktorja evropskega urada. Evropskim uradom bi bilo prav tako treba omogočiti, da sklepajo sporazume o ravni storitve za opravljanje storitev, dobavo blaga ali izvedbo gradenj ali izvajanje pogodb o nepremičninah. Ustrezno je določiti posebna pravila za pripravo proračunskih evidenc, določbe, ki pooblaščajo računovodjo Komisije, da nekatere svoje naloge prenese na uslužbence v teh uradih, in operativne postopke za bančne račune, katere bi lahko odprla Komisija v imenu evropskih uradov.

(25)

Da se izboljša stroškovna učinkovitost izvajalskih agencij in upoštevajo praktične izkušnje, pridobljene v drugih organih Unije, bi bilo treba omogočiti, da se lahko računovodji Komisije poverijo vse naloge računovodje zadevne izvajalske agencije ali njihov del.

(26)

Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti, da direktorji izvedbenih agencij pri upravljanju odobritev za poslovanje za programe, prenesene na njihovo agencijo, delujejo kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil. Da se doseže polni učinek povečane učinkovitosti celovite centralizacije nekaterih podpornih storitev, bi bilo treba izrecno določiti možnost, da izvajalske agencije izvršujejo upravne odhodke.

(27)

Treba je določiti pravila glede pooblastil in odgovornosti finančnih udeležencev, zlasti odredbodajalcev in računovodij.

(28)

Evropski parlament, Svet, Računsko sodišče in računovodja Komisije bi bilo v treba v dveh tednih od dneva imenovanja ali razrešitve obvestiti o imenovanju ali razrešitvi odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil, notranjega revizorja in računovodje.

(29)

Odredbodajalci bi morali biti v celoti odgovorni za izvrševanje vseh prihodkov in odhodkov v okviru svojih pristojnosti, tudi v smislu sistemov notranje kontrole, in bi morali odgovarjati za svoja dejanja, po potrebi tudi v disciplinskih postopkih.

(30)

Treba bi bilo določiti tudi naloge, odgovornosti in načela postopkov, ki jih morajo upoštevati odredbodajalci. Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil bi morali zagotoviti, da odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil in njihovi uslužbenci prejemajo informacije in usposabljanje v zvezi s standardi za kontrole ter metodami in tehnikami za ta namen, ter zagotoviti, da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev delovanja kontrolnih sistemov. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil bi moral svoji instituciji Unije v obliki letnega poročila poročati o izvajanju nalog. To poročilo bi moralo vključevati zahtevane finančne in poslovodne informacije, ki potrjujejo izjavo tega odredbodajalca o zanesljivosti opravljanja njegovih nalog, vključno z informacijami o splošni kakovosti izvedenih operacij. Dokazila o izvedenih operacijah bi bilo treba hraniti vsaj pet let. O vseh različnih oblikah postopkov za oddajo javnih naročil s pogajanji bi moral odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil pripraviti posebno poročilo za zadevno institucijo Unije, ta institucija Unije pa bi morala pripraviti poročilo za Evropski parlament in Svet, ker ti postopki pomenijo odstopanje od običajnih postopkov dodeljevanja.

(31)

Upoštevati bi bilo treba dvojno vlogo vodij delegacij Unije, in v njihovi odsotnosti njihovih namestnikov, kot odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil za Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in – v zvezi z odobritvami za poslovanje – za Komisijo.

(32)

Prenos pooblastila za izvrševanje proračuna na namestnike vodij delegacij, ki ga v zvezi z odobritvami za poslovanje iz svojega oddelka proračuna izvede Komisija, bi moral biti omejen na primere, v katerih morajo namestniki vodij delegacij Unije nujno izvajati te naloge, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje v odsotnosti vodij delegacij Unije. Namestnikom vodij delegacij Unije ne bi smelo biti dovoljeno, da ta pooblastila izvajajo sistematično ali zaradi notranje delitve dela.

(33)

Računovodja bi moral biti odgovoren za pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo terjatev. Računovodja bi moral upravljati zakladnico, bančne račune in spise tretjih oseb, voditi zaključni račun in biti odgovoren za pripravo računovodskih izkazov institucije Unije. Računovodja Komisije bi moral biti edina oseba, ki ima pravico določati računovodska pravila in harmoniziran kontni okvir, medtem ko bi morali računovodje vseh drugih institucij Unije določati računovodske postopke, ki se uporabljajo v njihovih institucijah.

(34)

Prav tako bi bilo treba določiti ureditve za imenovanje in razrešitev računovodje.

(35)

Računovodja bi moral vzpostaviti postopke za zagotovitev, da računi, odprti za potrebe upravljanja zakladnice, in računi izločenih sredstev ne izkazujejo negativnega stanja.

(36)

Določiti bi bilo treba tudi pogoje za uporabo računov izločenih sredstev, to je sistema poslovodenja, ki pomeni izjemo od običajnih proračunskih postopkov in zadeva le omejene zneske, ter naloge in odgovornosti skrbnikov računov izločenih sredstev, pa tudi odredbodajalca in računovodje v zvezi s kontrolo računov izločenih sredstev. Računsko sodišče bi bilo treba seznaniti z vsakim imenovanjem skrbnikov računov izločenih sredstev. Zaradi večje učinkovitosti bi se morali v delegacijah Unije vzpostaviti računi izločenih sredstev, in sicer za odobritve iz oddelkov proračuna za Komisijo in ESZD skupaj. Prav tako je ustrezno, da se pod posebnimi pogoji dovoli uporaba računov izločenih sredstev v delegacijah Unije, in sicer za plačila omejenih zneskov v proračunskih postopkih. Kar zadeva imenovanje skrbnikov računov izločenih sredstev, bi moralo biti možno, da se izberejo tudi izmed osebja Komisije na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, če ni na voljo uslužbencev Komisije za katere veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (11) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

(37)

Da se upoštevajo situacija na področju ukrepov v okviru pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči, kadar ni na voljo uslužbencev Komisije, za katere veljajo kadrovski predpisi, in tehnične težave pri zagotavljanju, da vse pravne obveznosti podpiše odgovorni odredbodajalec, bi bilo treba uslužbencem Komisije na tem področju dovoliti, da sklepajo pravne obveznosti zelo nizke vrednosti do 2 500 EUR, ki so povezane s plačili, izvršenimi z računov izločenih sredstev, ter da lahko pravne obveznosti po navodilu odgovornega odredbodajalca Komisije sklepajo vodje delegacij Unije ali njihovi namestniki.

(38)

Ko so naloge in odgovornosti finančnih udeležencev opredeljene, ti odgovarjajo le pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih. V institucijah Unije so bile na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ustanovljene posebne komisije za finančne nepravilnosti. Vendar je zaradi omejenega števila zadev, ki se jim predložijo v obravnavo, in zaradi učinkovitosti ustrezno, da se njihove naloge prenesejo na medinstitucionalno komisijo, ustanovljeno na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: posebna komisija). Posebno komisijo bi bilo treba ustanoviti za ocenjevanje zahtevkov in izdajo priporočil glede potrebe po sprejetju odločitev o izključitvah in naložitvi denarnih kaznih, katere ji predložijo Komisija ali druge institucije in organi Unije, brez poseganja v njihovo upravno samostojnost v zvezi z njihovimi uslužbenci. Namen tega prenosa nalog je tudi preprečevanje podvajanja in zmanjšanje tveganj nasprotujočih si priporočil ali stališč v primerih, ko sta v postopek vključena tako gospodarski subjekt kot uslužbenec institucije ali organa Unije. Potrebno je ohraniti postopek, s katerim je odredbodajalcu omogočeno, da zahteva potrditev navodila, za katero ta odredbodajalec meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, in je tako oproščen vsake odgovornosti. Kadar ima posebna komisija to vlogo, bi bilo treba spremeniti njeno sestavo. Posebna komisija ne bi smela imeti preiskovalnih pooblastil.

(39)

Kar zadeva prihodke, bi bilo treba obravnavati negativne popravke lastnih sredstev, ki jih ureja Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (12). Razen posebnega primera lastnih sredstev je treba ohraniti naloge in kontrole, za katere so odgovorni odredbodajalci v različnih fazah postopka: ocena in ugotovitev terjatev, nalog za izterjavo, pošiljanje zaznamka o nastanku terjatve, s katerim se dolžnik obvesti o ugotovitvi terjatve, in po potrebi sklep o odpovedi izterjavi upravičenega zneska ob upoštevanju meril, ki zagotavljajo skladnost z načelom dobrega finančnega poslovodenja, da se prihodki učinkovito pobirajo.

(40)

Odredbodajalec bi moral imeti možnost, da se v celoti ali delno odpove izterjavi ugotovljene terjatve, če je dolžnik v katerem koli postopku v primeru insolventnosti, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta (13), zlasti v primerih postopkov prisilne poravnave, dogovorov ali drugih podobnih postopkov.

(41)

Uporabljati bi bilo treba posebne določbe o postopkih za prilagoditev ali znižanje na nič ocene zneska terjatev.

(42)

Treba je pojasniti časovni razpored vključitve v proračun zneskov iz glob, drugih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih.

(43)

Zaradi nedavnih dogodkov na finančnih trgih in obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka (ECB) uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, je treba pregledati določbe glede obrestne mere za globe ali druge kazni ter določiti pravila za primere negativnih obrestnih mer.

(44)

Da se izrazi posebna narava zneskov terjatev v obliki glob ali drugih kazni, ki jih institucije Unije naložijo na podlagi PDEU ali Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom), je treba določiti posebne določbe o obrestnih merah, ki se uporabljajo za dolgovane, a še neplačane zneske, za primer, da bi takšne zneske Sodišče Evropske unije povišalo.

(45)

Pravila o izterjavi bi bilo treba pojasniti in okrepiti. Zlasti bi bilo treba določiti, da računovodja izterja dolgovane zneske tudi s pobotom terjatve z zneski, ki jih dolžniku dolguje izvajalska agencija pri izvrševanju proračuna.

(46)

Da se zagotovita pravna varnost in preglednost, bi bilo treba določiti pravila glede rokov, v katerih je treba poslati zaznamek o nastanku terjatve.

(47)

Zaradi zavarovanja upravljanja sredstev in hkrati prizadevanj za pozitiven donos je treba zneske v zvezi z globami, drugimi kaznimi ali sankcijami, naloženimi na podlagi PDEU ali Pogodbe Euratom, kot so izpodbijane globe na področju konkurence, začasno plačati in naložiti v finančna sredstva ter določiti razporeditev njihovega donosa. Ker Komisija ni edina institucija Unije, ki ima pravico naložiti globe, druge kazni ali sankcije, je treba določiti določbe v zvezi s takšnimi globami, drugimi kaznimi ali sankcijami, ki jih naložijo druge institucije Unije, ter določiti pravila za njihovo izterjavo, ki bi morala biti enakovredna pravilom, ki se uporabljajo za Komisijo.

(48)

Za zagotovitev, da ima Komisija vse potrebne informacije za sprejetje sklepov o financiranju, je treba določiti minimalne zahteve za vsebino sklepov o financiranju v zvezi z nepovratnimi sredstvi, javnim naročanjem, skrbniškimi skladi Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi Unije), nagradami, finančnimi instrumenti, mehanizmi mešanega financiranja ali platformami in proračunskimi jamstvi. Hkrati je treba za zagotovitev dolgoročne perspektive potencialnim prejemnikom dovoliti, da se sklepi o financiranju sprejemajo za več kot eno proračunsko leto ob poudarku, da je njihovo izvajanje pogojeno z razpoložljivostjo proračunskih odobritev v zadevnem proračunskem letu. Poleg tega je treba zmanjšati število obveznih elementov sklepov o financiranju. V skladu z namenom poenostavitve bi morali biti sklepi o financiranju hkrati tudi letni ali večletni program dela. Ker so prispevki organom Unije iz členov 70 in 71 že uveljavljeni v proračunu, se ne bi smelo zahtevati, da se v ta namen sprejme poseben sklep o financiranju.

(49)

Kar zadeva odhodke, bi bilo treba pojasniti razmerje med sklepi o financiranju, skupnimi proračunskimi obveznostmi in posameznimi proračunskimi obveznostmi ter pojma prevzemanja proračunskih in pravnih obveznosti, da se vzpostavi jasen okvir za različne faze izvrševanja proračuna.

(50)

Da se upošteva zlasti število pravnih obveznosti, ki jih sklenejo delegacije Unije in predstavništva Unije, ter tečajna nihanja, s katerimi se spoprijemajo, bi bilo treba omogočiti, da se začasne proračunske obveznosti prevzemajo tudi v primerih, ko končni prejemnik in znesek nista znana.

(51)

Kar zadeva tipologijo plačil, ki jih lahko opravijo odredbodajalci, bi bilo treba v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja pojasniti različne vrste plačil. Pravila za obračun plačil predhodnega financiranja bi bilo treba še razjasniti, zlasti za situacije, ko vmesni obračun ni mogoč. V ta namen bi bilo treba v sklenjene pravne obveznosti vključiti ustrezne določbe.

(52)

V tej uredbi bi moralo biti določeno, da je treba plačila izvršiti do določenih rokov in da bodo v primeru neupoštevanja takšnih rokov upniki upravičeni do zamudnih obresti v breme proračuna, razen v primeru držav članic, Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIS).

(53)

Ustrezno je, da se določbe o potrditvi in odobritvi odhodkov vključijo v en člen ter se uvede opredelitev sprostitve obveznosti. Ker se transakcije izvršujejo v računalniških sistemih, bi moral pojem „elektronsko zaščiten podpis“ s čimer se izrazi odločitev o potrditvi, nadomestiti prejšnji pojem „podpis zaznamka ‚odobreno za plačilo‘ “, razen v omejenem številu primerov. Prav tako je treba razjasniti, da se potrjevanje odhodkov uporablja za vse upravičene stroške, vključno, kar je primer pri obračunu plačil predhodnega financiranj, stroške, ki niso povezani z zahtevkom za plačilo.

(54)

Za zmanjšanje kompleksnosti, poenostavitve obstoječih pravil in izboljšanja berljivosti te uredbe bi bilo treba določiti pravila, ki so skupna več instrumentom za izvrševanje proračuna. Zato bi bilo treba nekatere določbe znova zbrati skupaj, besedilo drugih določb in njihovo področje uporabe pa bi bilo treba uskladiti in odstraniti nepotrebne ponovitve ter navzkrižno sklicevanje.

(55)

Vsaka institucija Unije bi morala vzpostaviti odbor za spremljanje poteka notranjih revizij, katerega naloga je zagotavljanje neodvisnosti notranjega revizorja, spremljanje kakovosti notranjega revizijskega dela ter zagotavljanje, da njene službe ustrezno upoštevajo in spremljajo priporočila notranjih in zunanjih revizij. O sestavi tega odbora za spremljanje poteka notranjih revizij odloči vsaka institucija Unije, pri čemer upošteva svojo organizacijsko samostojnost in pomen neodvisnega strokovnega svetovanja.

(56)

Večji poudarek bi bilo treba dati smotrnosti in rezultatom projektov, ki se financirajo iz proračuna. Zato je ustrezno opredeliti dodatno obliko financiranja, ki ni povezana s stroški relevantnih operacij in dopolnjuje obstoječe oblike prispevkov Unije, ki so že dobro uveljavljene (povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali, stroški na enoto, pavšalni zneski in financiranje po pavšalni stopnji). Dodatna oblika financiranja bi morala temeljiti na vnaprejšnjem izpolnjevanju nekaterih pogojev ali na doseganju rezultatov, ki se merijo glede na predhodno določene mejnike ali s pomočjo kazalnikov smotrnosti.

(57)

Kadar Komisija izvaja ocene poslovne in finančne sposobnosti prejemnikov sredstev Unije ali njihovih sistemov in postopkov, bi morala imeti možnost, da se opre na ocene, ki jih je že izvedla sama ali pa so jih izvedli drugi subjekti ali donatorji, kot so nacionalne agencije in mednarodne organizacije, da bi se preprečilo podvajanje ocenjevanja istih prejemnikov. Možnost navzkrižnega opiranja na ocene, ki so jih izvedli drugi subjekti, bi bilo treba uporabiti, kadar so bile takšne ocene pripravljene ob upoštevanju pogojev, ki ustrezajo pogojem iz te uredbe za način izvrševanja, ki se uporablja. Zato bi morala Komisija za spodbujanje opiranja na ocene med donatorji spodbujati priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih dobrih praks.

(58)

Pomembno se je tudi izogniti večkratnim revizijam prejemnikov sredstev Unije s strani različnih subjektov glede porabe teh sredstev. Zato bi moralo biti možno opreti se na revizije, ki so jih že izvedli neodvisni revizorji, pod pogojem, da obstajajo zadostni dokazi o njihovi usposobljenosti in neodvisnosti ter pod pogojem, da revizijsko delo temelji na mednarodno sprejetih revizijskih standardih, ki zagotavljajo razumno zagotovilo in so bile izvedene na podlagi računovodskih izkazov in poročil, v katerih je opredeljena poraba prispevka Unije. Takšne revizije bi morale biti nato osnova za splošno zagotovilo glede porabe sredstev Unije. V ta namen je pomembno zagotoviti, da se na zahtevo Evropskemu parlamentu, Komisiji, Računskemu sodišču in revizijskim organom držav članic da na voljo poročilo neodvisnih revizorjev in s tem povezana revizijska dokumentacija.

(59)

Za namen opiranja na ocene in revizije ter za zmanjšanje upravnega bremena za osebe in subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, je pomembno zagotoviti, da se vse informacije, ki so že na voljo v institucijah Unije, organih upravljanja ali drugih organih in subjektih, ki izvršujejo sredstva Unije, znova uporabijo, da bi se izognili večkratnim zahtevkom, naslovljenim na prejemnike ali upravičence.

(60)

Da bi se vzpostavil mehanizem za dolgoročno sodelovanje s prejemniki, bi bilo treba opredeliti možnost podpisa sporazumov o okvirnem finančnem partnerstvu. Okvirna finančna partnerstva bi bilo treba izvajati prek nepovratnih sredstev ali prek sporazumov o prispevku z osebami in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije. V ta namen bi bilo treba določiti minimalno vsebino takšnih sporazumov o prispevku. Okvirna finančna partnerstva ne bi smela neupravičeno omejevati dostopa do financiranja Unije.

(61)

Pogoje in postopke za prekinitev, preklic ali zmanjšanje prispevka Unije bi bilo treba med različnimi instrumenti izvrševanja proračuna, kot so na primer nepovratna sredstva, javno naročanje, posredno upravljanje, nagrade, itd., uskladiti. Opredeliti bi bilo treba podlago za takšno prekinitev, preklic ali zmanjšanje.

(62)

Ta uredba bi morala določiti standardna obdobja, v katerih bi morali prejemniki hraniti dokumente v zvezi s prispevki Unije, da bi se izognili odstopajočim ali nesorazmernim pogodbenim zahtevam, pri čemer bi se Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) še vedno zagotovilo dovolj časa, da pridobijo dostop do takšnih podatkov in dokumentov ter opravijo naknadne preglede in revizije. Poleg tega bi bilo treba vsem osebam ali subjektom, ki prejemajo sredstva Unije, naložiti obveznost, da sodelujejo pri zaščiti finančnih interesov Unije.

(63)

Da se udeležencem in prejemnikom zagotovijo ustrezne informacije in se jim da priložnost za uveljavljanje njihove pravice do obrambe, bi jim moralo biti dovoljeno, da predložijo svoje pripombe pred sprejetjem katerega koli ukrepa, ki škoduje njihovim pravicam, ter bi morali biti obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo za izpodbijanje takšnega ukrepa.

(64)

Komisija bi morala zaradi zaščite finančnih interesov Unije vzpostaviti enoten sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev.

(65)

Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev bi bilo treba uporabljati za udeležence, prejemnike, subjekte, na katerih sposobnost se namerava opreti kandidat ali ponudnik, podizvajalce izvajalca, vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, kadar se proračun izvršuje v okviru posrednega upravljanja, vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije v okviru finančnih instrumentov, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, udeležence ali prejemnike, katerim so subjekti, ki izvršujejo proračun v okviru deljenega izvrševanja, zagotovili informacije, in sponzorje.

(66)

Pojasniti bi bilo treba, da kadar se odločitev o evidentiranju osebe ali subjekta v podatkovni zbirki sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev sprejme na podlagi situacij za izključitev fizične ali pravne osebe, ki je član upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa navedene osebe ali subjekta ali ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi z navedeno osebo ali subjektom, ali fizične ali pravne osebe, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove te osebe ali subjekta, ali fizične osebe, ki je nujna za dodelitev ali izvršitev pravne obveznosti, informacije, evidentirane v podatkovni zbirki, vključujejo informacije o teh osebah.

(67)

Odločitev o izključitvi osebe ali subjekta iz sodelovanja v postopkih dodeljevanja ali o naložitvi denarne kazni osebi ali subjektu ter odločitev o objavi s tem povezanih informacij bi moral zaradi svoje neodvisnosti v upravnih zadevah sprejeti odgovorni odredbodajalec. Če ni nobene pravnomočne sodbe ali pravnomočne upravne odločbe in če gre za resno kršitev pogodbenih obveznosti, bi moral odgovorni odredbodajalec svojo odločitev sprejeti na podlagi predhodne pravne kvalifikacije, ob upoštevanju priporočila posebne komisije. Posebna komisija bi morala oceniti tudi trajanje izključitve, kadar to trajanje ni bilo določeno že v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi.

(68)

Vloga posebne komisije bi morala biti, da zagotavlja dosledno delovanje sistema za izključitev. Posebno komisijo bi morali sestavljati stalni predsednik, dva predstavnika Komisije in predstavnik odredbodajalca, ki vloži zahtevo.

(69)

Predhodna pravna kvalifikacija ne prejudicira končne ocene ravnanja zadevne osebe ali subjekta, ki jo v skladu z nacionalnim pravom opravijo pristojni organi držav članic. Po uradnem obvestilu o takšni končni oceni bi bilo torej treba pregledati priporočilo posebne komisije in odločitev odgovornega odredbodajalca.

(70)

Odgovorni odredbodajalec bi moral izključiti osebo ali subjekt, kadar je bila oseba ali subjekt s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo spoznana za krivo hude kršitve poklicnih pravil, namernega ali nenamernega neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s plačevanjem prispevkov za socialno varnost ali davkov, ustanovitve subjekta v drugi jurisdikciji z namenom izogniti se davčnim, socialnim ali drugim pravnim obveznostim, goljufije v škodo proračuna, korupcije, sodelovanja v hudodelski združbi, pranja denarja in financiranja terorizma, terorističnih kaznivih dejanj ali dejanj povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji, glede dela otrok ali drugega kaznivega dejanja v zvezi s trgovino z ljudmi ali nepravilnosti. Osebo ali subjekt bi bilo treba izključiti tudi v primeru resne kršitve pravne obveznosti ali v primeru stečaja.

(71)

Odgovorni odredbodajalec bi moral pri odločitvi, ali naj izključi osebo ali subjekt oziroma osebi ali subjektu naloži denarno kazen in objavi s tem povezane informacije, zagotoviti spoštovanje načela sorazmernosti, zlasti z upoštevanjem resnosti položaja, njegovega vpliv na proračun, čas, ki je pretekel od zadevnega ravnanja, trajanje in ponovitev tega ravnanja, namen ali stopnjo malomarnosti ter sodelovanje osebe ali subjekta z zadevnim pristojnim organom v preiskavi in prispevek te osebe ali subjekta k preiskavi.

(72)

Prav tako bi moralo biti odgovornemu odredbodajalcu omogočeno, da izključi osebo ali subjekt, kadar je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove te osebe ali subjekta, v stečaju ali podobnem insolventnem stanju oziroma fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje svojih obveznosti glede plačevanja prispevkov za socialno varnost ali davkov, kadar to vpliva na finančni položaj gospodarskega subjekta.

(73)

Glede osebe ali subjekta se ne bi smela sprejeti odločitev o izključitvi, če je sprejel popravne ukrepe in s tem dokazal svojo zanesljivost. Ta možnost se ne bi smela uporabljati za najhujša kazniva dejanja.

(74)

Zaradi načela sorazmernosti bi bilo treba razlikovati med primeri, v katerih se denarna kazen lahko naloži kot alternativa izključitvi na eni strani in primeri, v katerih se zaradi resnosti ravnanja prejemnika v zvezi s poskusom neupravičene pridobitve sredstev Unije denarna kazen upravičeno naloži kot dopolnilo izključitvi z namenom zagotovitve odvračilnega učinka na drugi strani. Določiti bi bilo treba tudi najvišji znesek denarne kazni, ki jo lahko naloži javni naročnik.

(75)

Denarno kazen bi bilo treba naložiti samo prejemniku, ne pa tudi udeležencu, saj se znesek naložene denarne kazni izračuna na podlagi vrednosti zadevne pravne obveznosti.

(76)

Možnost sprejetja odločitve o izključitvi ali naložitve denarnih kazni ni odvisna od možnosti uporabe pogodbenih kazni, kot so pavšalne odškodnine.

(77)

Trajanje izključitve bi moralo biti v časovno omejeno, kot se zgodi tudi za primere na podlagi Direktive 2014/24/EU, in bi moralo biti skladno z načelom sorazmernosti.

(78)

Določiti je treba datum začetka in trajanje zastaralnega roka za sprejetje odločitev o izključitvi ali naložitvi denarnih kazni.

(79)

Pomembno je omogočiti okrepitev odvračilnega učinka, doseženega z izključitvijo in denarno kaznijo. V tem smislu bi bilo treba odvračilni učinek okrepiti z možnostjo, da se ob doslednem spoštovanju zahtev glede varstva podatkov iz uredb (ES) št. 45/2001 in (EU) 2016/679 objavijo informacije, ki se nanašajo na izključitev in/ali denarno kazen. Takšna objava bi morala prispevati k zagotovitvi, da se enako ravnanje ne ponovi. Zaradi pravne varnosti in v skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah se te informacije ne bi smele objaviti. Odgovorni odredbodajalec bi moral pri svojem ocenjevanju upoštevati morebitna priporočila posebne komisije. Če gre za fizične osebe, bi se smeli osebni podatki objaviti le v izjemnih okoliščinah, ki jih upravičuje resnost dejanja ali njegov učinek na finančne interese Unije.

(80)

Informacije, ki se nanašajo na izključitev ali denarno kazen, bi moralo biti mogoče objaviti le v določenih primerih, kot na primer v primeru hude kršitve poklicnih pravil, goljufije, znatne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju glavnih obveznosti prevzete pravne obveznosti, financirane iz proračuna, ali nepravilnosti ali v primeru ustanovitve subjekta v drugi jurisdikciji z namenom izogniti se davčnim, socialnim in drugim pravnim obveznostim.

(81)

Merila za izključitev bi morala biti jasno ločena od meril, ki so razlog za morebitno zavrnitev sodelovanja v postopku dodeljevanja.

(82)

Informacije o zgodnjem odkrivanju tveganj in o odločitvah o izključitvi in naložitvi denarnih kazni osebam ali subjektom bi bilo treba centralizirati. V ta namen bi bilo treba zadevne informacije shranjevati v podatkovni zbirki, ki jo vzpostavi in vodi Komisija kot lastnica centraliziranega sistema. Pri vodenju tega sistema bi bilo treba v celoti upoštevati pravico do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov.

(83)

Za vzpostavitev in delovanje sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev bi morala biti odgovorna Komisija, vendar pa bi morali v sistemu sodelovati tudi druge institucije in organi Unije ter sploh vse osebe in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v okviru neposrednega, deljenega in posrednega upravljanja, in sicer s pošiljanjem relevantnih informacij Komisiji. Odgovorni odredbodajalec in posebna komisija bi morala osebi ali subjektu zagotavljati pravico do obrambe. Enako pravico v okviru zgodnjega odkrivanja bi morala imeti oseba ali subjekt, kadar bi lahko akt, ki bi ga nameraval sprejeti odredbodajalec, negativno vplival na pravice zadevne osebe ali subjekta. V primeru goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije, za katero še ni bila izrečena pravnomočna sodba, bi morala biti odgovornemu odredbodajalcu dana možnost, da odloži uradno obvestitev osebe ali subjekta, posebni komisiji pa, da odloži pravico osebe ali subjekta do predložitve pripomb. Takšna odložitev bi morala biti upravičena le, kadar za to obstajajo nujni upravičeni razlogi zaradi ohranjanja zaupnosti preiskave ali nacionalnega sodnega postopka.

(84)

Sodišče Evropske unije bi moralo imeti v zvezi z odločitvami o izključitvi in s kaznimi, naloženimi na podlagi te uredbe, v skladu s členom 261 PDEU neomejeno pristojnost.

(85)

Da bi bila ne glede na način izvrševanja proračuna omogočena zaščita finančnih interesov Unije, bi morali osebe in subjekti, vključeni v izvrševanje proračuna na podlagi deljenega in posrednega upravljanja, po potrebi upoštevati izključitve, o katerih odločijo odredbodajalci na ravni Unije.

(86)

Ta uredba bi morala spodbujati cilj uvedbe e-uprave, zlasti uporabo elektronskih podatkov za izmenjavo informacij med institucijami Unije in tretjimi stranmi.

(87)

Napredek pri uveljavljanju elektronske izmenjave informacij in elektronske predložitve dokumentov, po potrebi vključno z elektronskim javnim naročanjem, ki je pomemben poenostavitveni ukrep, bi morali spremljati jasni pogoji za sprejetje sistemov, ki se bodo uporabljali, da se vzpostavi pravno stabilno okolje ter hkrati ohrani prožnost pri upravljanju sredstev Unije za udeležence, prejemnike in odredbodajalce, kot določa ta uredba.

(88)

Določiti bi bilo treba pravila o sestavi in nalogah odbora, ki je odgovoren za oceno dokumentacije vloge v postopkih javnega naročanja, postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in natečajih za nagrade. Odbor bi moral imeti možnost, da vključi zunanje strokovnjake, kadar je ta možnost določena v temeljnem aktu.

(89)

V skladu z načelom dobrega upravljanja bi moral odredbodajalec pojasnila ali manjkajoče dokumente zahtevati ob upoštevanju načela enakega obravnavanja in brez vsebinske spremembe dokumentacije vloge. Odredbodajalec bi moral imeti možnost, da se odloči, da tega ne zahteva le v ustrezno utemeljenih primerih. Poleg tega bi moral imeti odredbodajalec možnost, da popravi očitne administrativne napake ali popravek zahteva od udeleženca.

(90)

V skladu z dobrim finančnim poslovodenjem bi se morala Komisija zaščititi, in sicer tako, da bi ob izplačilu predhodnega financiranja zahtevala predložitev jamstva. Zahteva za izvajalce in upravičence, da zagotovijo jamstva, ne bi smela biti samodejna, temveč bi morala temeljiti na analizi tveganja. Kadar odredbodajalec med izvrševanjem ugotovi, da izdajatelj jamstva ni več pooblaščen za izdajo jamstev v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, bi moral imeti možnost, da zahteva nadomestitev jamstva.

(91)

Različni sklopi pravil za neposredno in posredno upravljanje, zlasti v zvezi s konceptom „naloge izvrševanja proračuna“, so uvedli zmedo in povzročili tveganje napak v zvezi s kvalifikacijo tako za Komisijo kot za njene partnerje ter bi jih bilo zato treba poenostaviti in uskladiti.

(92)

Določbe v zvezi s predhodnim stebrnim ocenjevanjem oseb in subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v okviru posrednega upravljanja bi bilo treba pregledati, da se Komisiji omogoči, da se lahko čim bolj opre na sisteme, pravila in postopke teh oseb in subjektov, ki so bili ocenjeni za enakovredne sistemom in postopkom Komisije. Poleg tega je treba pojasniti, da bi Komisija morala imeti možnost da, kadar se v oceni razkrijejo področja, na katerih vzpostavljeni postopki ne zadoščajo za zaščito finančnih interesov Unije, podpiše sporazume o prispevkih, pri čemer sprejme ustrezne nadzorne ukrepe. Pomembno je tudi razjasniti, v katerih primerih lahko Komisija sprejme odločitev, da predhodnega stebrnega ocenjevanja pri podpisu sporazumov o prispevkih ne bo zahtevala.

(93)

Nadomestila osebam in subjektom, ki izvršujejo proračun, kadar je ustrezno in mogoče, temeljijo na smotrnosti.

(94)

Komisija sklepa partnerstva s tretjimi državami na podlagi sporazumov o financiranju. Pomembno je pojasniti vsebino takšnih sporazumov o financiranju, zlasti za tiste dele, ki jih izvršuje tretja država v okviru posrednega upravljanja.

(95)

Treba je priznati posebno naravo mehanizmov mešanega financiranja ali platform, kadar Komisija kombinira svoje prispevke s prispevki finančnih institucij, in pojasniti uporabo določb o finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(96)

Pravila in načela javnega naročanja, ki se uporabljajo za javna naročila, ki jih institucije Unije oddajo v lastnem imenu, bi morala temeljiti na pravilih iz Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) in Direktive 2014/24/EU.

(97)

Pri mešanih naročilih bi bilo treba pojasniti metodologijo javnih naročnikov za določanje pravil, ki se uporabljajo.

(98)

V zvezi z naročili, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti, določenih v Direktivi 2014/24/EU, pa tudi v zvezi s tistimi, katerih vrednost je nižja ter v zvezi z naročili, ki ne spadajo na področje uporabe navedene direktive, bi bilo treba pojasniti predhodne in naknadne ukrepe za obveščanje javnosti, ki so potrebni za začetek postopka javnega naročanja.

(99)

Ta uredba bi morala vključevati izčrpen seznam vseh postopkov javnega naročanja, ki so na voljo institucijam Unije, ne glede na mejne vrednosti.

(100)

Zaradi upravne poenostavitve in spodbujanja sodelovanja malih in srednjih podjetij bi bilo treba zagotoviti postopke s pogajanji za javna naročila srednjih vrednosti.

(101)

V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi morala ta uredba omogočati preverjanje trga pred začetkom postopka javnega naročanja. Da se zagotovi uporaba partnerstva za inovacije samo, kadar potrebne gradnje, blaga in storitev še ne obstaja na trgu, ali da še ni prisotna kot razvojna dejavnost, ki je skoraj zrela za trg, bi bilo treba v tej uredbi določiti obveznost, da se pred uporabo partnerstva za inovacije izvede takšno predhodno tržno posvetovanje.

(102)

Pojasniti bi bilo treba, kako lahko javni naročniki prispevajo k varstvu okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, hkrati pa zagotovijo, da bodo lahko za svoja naročila dosegli najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, zlasti z zahtevanjem posebnih oznak ali uporabo ustreznih načinov oddaje naročil.

(103)

Za zagotovitev, da gospodarski subjekti pri izvajanju naročil upoštevajo veljavne obveznosti iz okoljskega, socialnega in delovnega prava, določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali mednarodnih socialnih in okoljskih konvencijah, navedenih v Prilogi X k Direktivi 2014/24/EU, bi morale biti take obveznosti del minimalnih zahtev, ki bi jih opredelil javni naročnik, in bi morale biti vključene v pogodbe, ki jih podpiše javni naročnik.

(104)

Ustrezno je določiti različne situacije, običajno opredeljene kot nasprotje interesov, in te situacije različno obravnavati. Pojem „nasprotje interesov“ bi bilo treba uporabljati samo, če bi se v takšni situaciji znašla oseba ali subjekt, pristojna za izvrševanje proračuna, izvajanje revizij ali kontrol, oziroma uradnik ali uslužbenec katere od institucij Unije ali nacionalnih organov na kateri koli ravni. Poskuse neupravičenega vplivanja na postopek dodeljevanja ali pridobitve zaupnih informacij bi bilo treba obravnavati kot hudo kršitev poklicnih pravil, ki lahko privede do zavrnitve sodelovanja v postopku dodeljevanja in/ali izključitve iz sredstev Unije. Poleg tega bi gospodarski subjekti lahko bili v položaju, ko zaradi nasprotnih poklicnih interesov ne bi smeli biti izbrani za izvedbo naročila. Na primer družba ne bi smela ocenjevati projekta, pri katerem je sodelovala, revizor pa ne bi smel revidirati zaključnih računov, ki jih je predhodno potrdil.

(105)

V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi moralo biti omogočeno, da se preveri morebitna izključenost gospodarskega subjekta, uporabijo pogoji za sodelovanje in merila za oddajo ter preveri skladnost z dokumentacijo za postopek javnega naročanja, in to v kakršnem koli vrstnem redu. Posledično bi moralo biti mogoče zavrniti ponudbo na podlagi meril za oddajo, ne da bi bilo treba pred tem preveriti, ali so bila pri zadevnem ponudniku izpolnjena merila za izključitev ali pogoji za sodelovanje.

(106)

Naročila bi bilo treba oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe skladno s členom 67 Direktive 2014/24/EU.

(107)

Zaradi pravne varnosti je treba razjasniti, da so pogoji za sodelovanje strogo povezani z oceno kandidatov ali ponudnikov, merila za oddajo pa z oceno ponudb. Zlasti usposobljenost in izkušnje zaposlenih, določenih za izvajanje naročila, bi bilo treba uporabiti le kot pogoj za sodelovanje in ne kot merilo za oddajo, saj bi to lahko privedlo do prekrivanja in dvojnega ocenjevanja istega elementa. Poleg tega bi, če bi se usposobljenost in izkušnje upoštevali kot merilo za oddajo, kakršna koli sprememba zaposlenih, določenih za izvajanje naročila, čeprav bi bila upravičena zaradi bolezni ali spremembe delovnega mesta, pod vprašaj postavila pogoje, pod katerimi je bilo naročilo oddano, zaradi česar bi prišlo do pravne negotovosti.

(108)

Javno naročanje Unije bi moralo zagotavljati, da so sredstva Unije učinkovito, pregledno in ustrezno porabljena, obenem pa zmanjšati upravno breme za prejemnike sredstev Unije. V tem smislu bi moralo e-javno naročanje prispevati k boljši porabi sredstev Unije in razširiti dostop do naročil za vse gospodarske subjekte. Vse institucije Unije, ki izvajajo javno naročanje, bi morale na svojih spletnih mestih objaviti jasna pravila v zvezi z nabavo, odhodki in spremljanjem ter vsa oddana naročila, vključno z njihovo vrednostjo.

(109)

Pojasniti bi bilo treba, da bi morali vsak postopek sestavljati faza odpiranja in ocena. Odločitev o oddaji naročila bi morala vedno temeljiti na oceni.

(110)

Kadar se kandidati in ponudniki uradno obvestijo o izidu postopka, bi jih bilo treba obvestiti tudi o razlogih za sprejetje odločitve in jim posredovati podrobno izjavo o razlogih, ki bi temeljila na vsebini ocenjevalnega poročila.

(111)

Ker se merila ne uporabljajo v nobenem posebnem vrstnem redu, bi bilo treba zavrnjenim ponudnikom, katerih predložena ponudba izpolnjuje pogoje, sporočiti informacije o značilnosti in sorazmerne prednosti izbrane ponudbe, če to zahtevajo.

(112)

Pri okvirnih pogodbah s ponovnim odpiranjem konkurence ne bi smelo biti obveznosti sporočanja informacij o značilnosti in sorazmernih prednosti uspešne ponudbe neuspešnemu izvajalcu, saj bi prejetje takšnih informacij ob vsakokratnem ponovnem odpiranju konkurence utegnilo ogroziti lojalno konkurenco med strankami iste okvirne pogodbe.

(113)

Javni naročnik bi moral imeti možnost, da postopek javnega naročanja prekliče pred podpisom pogodbe, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino. To ne bi smelo posegati v primere, pri katerih je javni naročnik ravnal tako, da je lahko odgovoren za škodo v skladu s splošnimi načeli prava Unije.

(114)

Kot je navedeno v Direktivi 2014/24/EU, je treba pojasniti, pod katerimi pogoji se lahko spremeni naročilo med njegovim izvajanjem brez novega postopka javnega naročanja. Zlasti se novega postopka javnega naročanja ne bi smelo zahtevati v primeru upravnih sprememb, univerzalnega pravnega nasledstva ter uporabe jasnih in nedvoumnih klavzul o reviziji ali opcij, ki ne spreminjajo minimalnih zahtev prvotnega postopka. Nov postopek javnega naročanja bi bilo treba zahtevati v primeru bistvenih sprememb prvotnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo, da se nameravajo pogodbene stranke ponovno pogajati o ključnih določilih ali pogojih tega naročila, zlasti če bi spremembe vplivale na izid postopka, kolikor bi bila spremenjena določila ali pogoji del prvotnega postopka.

(115)

V primeru gradenj, blaga in kompleksnih storitev je treba zagotoviti možnost, da se zahteva jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih pogodbenih obveznosti in ustrezno izvajanje naročila ves čas trajanja pogodbe. V skladu z običajno prakso v zadevnih sektorjih je treba zagotoviti tudi možnost, da se zahteva jamstvo za vračilo zadržanih zneskov, ki bo krilo obdobje pogodbene odgovornosti.

(116)

Za določitev postopkov in mejnih vrednosti, ki se bodo uporabljali, je treba pojasniti, ali institucije, izvajalske agencije in organi Unije štejejo za javne naročnike. Dejansko ne bi smeli šteti za javne naročnike, kadar kupujejo pri osrednjem nabavnem organu. Poleg tega tvorijo institucije Unije eno sam pravni subjekt in njihove službe med sabo ne morejo sklepati pogodb, temveč le sporazume o ravni storitve.

(117)

Ustrezno bi bilo v to uredbo vključiti sklic na mejni vrednosti, ki sta v Direktivi 2014/24/EU določeni za javna naročila gradenj oziroma javna naročila blaga in storitev. Zaradi poenostavitve in dobrega finančnega poslovodenja bi se morali ti mejni vrednosti uporabljati tudi za koncesijske pogodbe ob upoštevanju specifičnosti potreb, ki jih imajo institucije Unije na področju javnih naročil. Revizija teh mejnih vrednosti, kakor je določeno v Direktivi 2014/24/EU, bi se torej morala neposredno uporabljati za javno naročanje na podlagi te uredbe.

(118)

Standardne postopke, ki se uporabljajo pri javnem naročanju, bi bilo treba zaradi uskladitve in poenostavitve uporabljati tudi za nakupe, določene v okviru enostavnejše ureditve za naročila za socialne in druge posebne storitve iz člena 74 Direktive 2014/24/EU. Zato bi bilo treba mejno vrednost za nakupe v okviru enostavnejše ureditve uskladiti z mejno vrednostjo za javna naročila storitev.

(119)

Pojasniti je treba pogoje uporabe obdobja mirovanja, katero se upošteva pred podpisom naročila ali okvirne pogodbe.

(120)

Pravila javnega naročanja, ki se uporabljajo za področje zunanjega delovanja, bi morala biti skladna z načeli iz direktiv 2014/23/EU in 2014/24/EU.

(121)

Z namenom zmanjšanja kompleksnosti, poenostavitve obstoječih pravil in izboljšanja berljivosti pravil o javnem naročanju je treba združiti splošne določbe o javnem naročanju in posebne določbe, ki se uporabljajo za javno naročanje na področju zunanjega delovanja, prav tako pa je treba odstraniti nepotrebne ponovitve in navzkrižno sklicevanje.

(122)

Pojasniti je treba, kateri gospodarski subjekti imajo glede na kraj svojega sedeža dostop do javnega naročanja na podlagi te uredbe, in izrecno omogočiti dostop do teh naročil tudi mednarodnim organizacijam.

(123)

Da se doseže ravnovesje med potrebo po preglednosti in večjo skladnostjo pravil o javnem naročanju na eni strani ter potrebo po zagotovitvi prožnosti glede nekaterih tehničnih vidikov navedenih pravil na drugi strani, bi bilo treba tehnična pravila o javnem naročanju združiti v prilogi k tej uredbi ter pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU o spremembah navedene priloge prenesti na Komisijo.

(124)

Pojasniti je treba področje uporabe naslova o nepovratnih sredstvih, zlasti glede vrst ukrepov ali organov, upravičenih do nepovratnih sredstev, pa tudi glede oblik pravnih obveznosti, ki se lahko uporabijo za kritje nepovratnih sredstev. Zlasti bi bilo treba postopno ukiniti sklepe o nepovratnih sredstvih zaradi njihove omejene uporabe ter postopne uvedbe elektronskih nepovratnih sredstev. Poenostaviti bi bilo treba strukturo, in sicer s premikom določb o instrumentih, ki niso nepovratna sredstva, v druge dele Uredbe. Pojasniti bi bilo treba naravo organov, ki lahko prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, saj je pojem organov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem interesu Unije, zajet v pojmu organov, katerih cilj je del politike Unije in jo podpira.

(125)

Za poenostavitev postopkov in boljšo berljivost te uredbe bi bilo treba poenostaviti in racionalizirati določbe v zvezi z vsebino vlog za nepovratna sredstva, razpisov za zbiranje predlogov in sporazumov o nepovratnih sredstvih.

(126)

Z namenom omogočanja izvajanja ukrepov, ki jih financira več donatorjev, kadar v času prevzema obveznosti za prispevek Unije splošno financiranje ukrepa ni znano, je treba pojasniti, kako je opredeljen prispevek Unije in kako se preverja njegova poraba.

(127)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji, so pokazale, da takšne oblike financiranja znatno poenostavijo upravne postopke in znatno zmanjšajo tveganje napak. Ne glede na področje posredovanja Unije so pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalne stopnje primerne oblike financiranja, zlasti za standardizirane in ponavljajoče se ukrepe, kot so mobilnost ali dejavnosti usposabljanja. Poleg tega je ob dejstvu, da sodelovanje med javno upravo in državami članicami ter upravičenci in partnerskimi državami (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalno sodelovanje) izvajajo institucije držav članic, uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov upravičena in bi jo bilo treba spodbujati. Države članice in drugi prejemniki sredstev Unije bi zaradi večje učinkovitosti morali biti sposobni pogosteje uporabiti možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Pri tem bi bilo treba zagotoviti večjo prožnost pogojev za uporabo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj. Izrecno je treba določiti enkratne pavšalne zneske, ki zajemajo celotne upravičene stroške ukrepa ali programa dela. Poleg tega bi bilo treba, da bi spodbudili osredotočenost na rezultate, dati prednost financiranju, ki temelji na učinku. Pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalne stopnje, ki temeljijo na vložkih, bi morali ostati možni, kadar ni mogoče ali ni primerno, da temeljijo na učinku.

(128)

Upravne postopke za odobritev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj bi bilo treba poenostaviti, in sicer s prenosom pooblastil za takšno odobritev na pristojnega odredbodajalca. Kadar je ustrezno, lahko takšno pooblastilo da Komisija glede na naravo dejavnosti ali odhodkov oziroma glede na število zadevnih odredbodajalcev.

(129)

Za premostitev vrzeli v razpoložljivosti podatkov, ki se uporabijo za določitev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj, bi bilo treba dovoliti uporabo strokovne presoje.

(130)

Zagotoviti bi bilo treba, da se pri izkoriščanju možnosti za bolj pogosto uporabo poenostavljenih oblik financiranja zagotovi upoštevanje načela dobrega finančnega poslovodenja, zlasti pa načela gospodarnosti, načela učinkovitosti in načela preprečevanja dvojnega financiranja. V ta namen bi morale poenostavljene oblike financiranja zagotoviti, da so porabljena sredstva primerna glede na cilje, ki jih je treba doseči, da se isti stroški ne financirajo več kot enkrat iz proračuna, da se spoštuje načelo sofinanciranja in da ne pride do splošne prekomerne kompenzacije prejemnikov. Zato bi morale poenostavljene oblike financiranja temeljiti na statističnih ali računovodskih podatkih, podobnih objektivnih elementih ali strokovni presoji. Poleg tega bi bilo treba še naprej izvajati primerna preverjanja, kontrole in redno ocenjevanje.

(131)

Pojasniti bi bilo treba obseg preverjanj in kontrol v nasprotju z rednim ocenjevanjem pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Ta preverjanja in kontrole bi morali biti osredotočeni na izpolnjevanje pogojev, ki sprožijo izplačilo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, po potrebi vključno z doseganjem učinkov in/ali rezultatov. Ti pogoji ne bi smeli zahtevati poročanja o dejansko nastalih stroških upravičenca. Kadar je pavšalne zneske, stroške na enoto ali financiranje po pavšalni stopnji predhodno določil odgovorni odredbodajalec ali Komisija, jih z naknadnimi kontrolami ne bi smelo biti mogoče izpodbijati. To ne bi smelo preprečiti možnosti, da se nepovratna sredstva v primeru slabega, delnega ali poznega izvrševanja ali v primeru nepravilnosti, goljufije ali kršitve druge obveznosti zmanjšajo. Zmanjšati bi jih bilo treba zlasti takrat, kadar pogoji, ki sprožijo izplačilo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, niso izpolnjeni. Pogostost in obseg rednega ocenjevanja bi morala biti odvisna od gibanja in narave stroškov, pri čemer se zlasti upoštevajo večje spremembe tržnih cen in druge relevantne okoliščine. Redno ocenjevanje bi lahko privedlo do prilagoditev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo za prihodnje sporazume, vendar se ne bi smelo uporabljati za ugotavljanje vrednosti že dogovorjenih pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Za redno ocenjevanje pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj bi lahko bil potreben dostop do zaključnih računov upravičenca v statistične in metodološke namene in takšen dostop je potreben tudi za preprečevanje in odkrivanje goljufij.

(132)

Da se omogoči sodelovanje majhnih organizacij pri izvajanju politik Unije v okolju z omejeno razpoložljivostjo virov, je treba vrednost dela, ki ga opravijo prostovoljci, priznati kot upravičene stroške. Na podlagi tega bi morale take organizacije imeti možnost, da se v večji meri oprejo na delo prostovoljcev, da bi pridobile sofinanciranje za ukrepe ali program dela. Brez poseganja v najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja, določeno v temeljnem aktu, bi morala biti v takšnih primerih nepovratna sredstva Unije omejena na znesek ocenjenih upravičenih stroškov razen tistih, ki zajemajo delo prostovoljcev. Glede na to, da je delo prostovoljcev delo, ki ga zagotovijo tretje strani, ne da bi jim upravičenec to delo plačal, je z omejitvijo preprečeno vračilo stroškov, ki jih upravičenec ni imel. Poleg tega vrednost dela prostovoljcev ne bi smela presegati 50 % prispevkov v naravi in drugih oblik sofinanciranja.

(133)

V tej uredbi bi bilo treba ohraniti načelo neprofitnosti in s tem zaščititi eno od temeljnih načel javnih financ.

(134)

Nepovratna sredstva bi bilo načeloma treba dodeljevati na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Kadar so dovoljene izjeme, bi jih bilo treba razlagati in uporabljati restriktivno v smislu področja uporabe in trajanja. Izjemna možnost, da se nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov organom, ki imajo dejanski ali pravni monopol, bi se lahko uporabila le, kadar so zadevni organi edini, ki lahko izvajajo ustrezne vrste dejavnosti ali ki jim je bil takšen monopol zaupan po zakonu ali s strani javnega organa.

(135)

V okviru prehoda na e-nepovratna sredstva in e-javno naročanje bi bilo treba vložnike in ponudnike zaprositi, da dokaz o svojem pravnem statusu in finančni vzdržnosti priskrbijo le enkrat v določenem obdobju, in se od njih ne bi smelo zahtevati, da dokazila ponovno predložijo v vsakem postopku dodeljevanja. Zato je nujno uskladiti zahteve glede tega, za koliko let bodo zahtevani dokumenti v okviru postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev in postopkov javnega naročanja.

(136)

Uporabo nagrad kot dragocene oblike finančne podpore, ki ni povezana s predvidljivimi stroški, bi bilo treba poenostaviti ter pojasniti veljavna pravila. Nagrade bi bilo treba razumeti, kot da dopolnjujejo druge instrumente financiranja, kot so nepovratna sredstva, in ne kot da jih nadomeščajo.

(137)

Za povečanje prožnosti izvrševanja nagrad bi bilo treba obveznost iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o objavi natečajev za nagrade v vrednosti 1 000 000 EUR ali več v izkazih, ki spremljajo predlog proračuna, nadomestiti z obveznostjo predložitve predhodnih informacij Evropskemu parlamentu in Svetu ter izrecno navedbo takšnih nagrad v sklepu o financiranju.

(138)

Nagrade bi morale biti podeljene v skladu z načeli preglednosti in enakega obravnavanja. Glede na to bi bilo treba določiti minimalne značilnosti natečajev, zlasti ureditve za izplačilo nagrade zmagovalcem v primeru dodelitve, ter ustrezne načine objave. Vzpostaviti je treba tudi jasno opredeljen postopek dodeljevanja, od vložitve vlog do pošiljanja informacij vložnikom in uradnega obvestila izbranemu kandidatu, ki bo odražal postopek dodeljevanja nepovratnih sredstev.

(139)

Ta uredba bi morala določati načela in pogoje, ki veljajo za finančne instrumente, proračunska jamstva in finančno pomoč ter pravila o omejevanju finančne obveznosti Unije, preprečevanju goljufij in pranju denarja, opustitvi finančnih instrumentov in poročanju.

(140)

V zadnjih letih je Unija vse pogosteje uporabljala finančne instrumente, ki omogočajo, da se s proračunom dosega večji učinek vzvoda, vendar ti hkrati ustvarjajo finančno tveganje za proračun. Ti finančnimi instrumenti ne vključujejo le finančnih instrumentov, ki so zajeti v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, ampak tudi druge instrumente, kot so proračunska jamstva in finančna pomoč, ki so jih pred tem urejala samo pravila, določena v njihovih posameznih temeljnih aktih. Pomembno je vzpostaviti skupni okvir, s katerim bi se zagotovila enotnost načel, ki se uporabljajo za ta sklop instrumentov, in jih združiti v okviru novega naslova v tej uredbi, ki bo poleg obstoječih pravil, ki se uporabljajo za finančne instrumente, zajemal poglavja o proračunskih jamstvih in o finančni pomoči državam članicam ali tretjim državam.

(141)

Finančni instrumenti in proračunska jamstva so lahko koristni pri povečevanju učinka sredstev Unije, kadar so ta sredstva združena z drugimi sredstvi in vključujejo učinek finančnega vzvoda. Finančni instrumenti in proračunska jamstva bi se morali izvrševati le, če ni tveganja izkrivljanja konkurence na notranjem trgu ali neskladnosti s pravili o državni pomoči.

(142)

V okviru letnih odobritev, ki jih za določen program odobrita Evropski parlament in Svet, bi se morali finančni instrumenti in proračunska jamstva uporabljati na podlagi predhodne ocene, s katero se dokaže njihova učinkovitost pri doseganju ciljev politik Unije.

(143)

Finančne instrumente, proračunska jamstva in finančno pomoč bi bilo treba odobriti s temeljnim aktom. Kadar se v ustrezno utemeljenih primerih finančni instrumenti vzpostavijo brez temeljnega akta, bi jih morala v proračunu odobriti Evropski parlament in Svet.

(144)

Instrumente, ki bi lahko spadali v naslov X, kot so posojila, jamstva, naložbe lastniškega kapitala, naložbe navideznega lastniškega kapitala in instrumenti delitve tveganja, bi bilo treba opredeliti. Omogočiti bi bilo treba, da opredelitev instrumentov delitve tveganja lahko vključuje izboljšanje kreditne kakovosti za projektne obveznice, s čimer bi se pokrilo tveganje, povezano s servisiranjem dolga za posamezen projekt, in omejilo kreditno tveganje imetnikov obveznic z izboljšanjem kreditne kakovosti v obliki posojila ali jamstva.

(145)

Morebitna vračila iz finančnega instrumenta ali proračunskega jamstva bi bilo treba uporabiti za instrument ali jamstvo, iz katerega izhaja povračilo, da se okrepi učinkovitost tega instrumenta ali jamstva, razen če je v temeljnem aktu drugače določeno, in bi jih bilo treba upoštevati pri predlogih za bodoče odobritve za ta instrument ali jamstvo.

(146)

Primerno je priznati usklajevanje interesov v prizadevanjih za cilje politik Unije in zlasti, da imata EIB in EIS specifično strokovno znanje za izvrševanje finančnih instrumentov in proračunskih jamstev.

(147)

EIB in EIS, ki delujeta kot skupina, bi morala imeti možnost prenesti del izvrševanja drug na drugega, kadar bi takšen prenos lahko koristil izvajanju danega ukrepa in kakor je nadalje opredeljeno v relevantnem sporazumu s Komisijo.

(148)

Pojasniti bi bilo treba, da je pri kombiniranju finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev z dodatnimi oblikami podpore iz proračuna treba uporabljati pravila za finančne instrumente in proračunska jamstva za celoten ukrep. Kadar je primerno, bi bilo treba takšna pravila dopolniti s specifičnimi zahtevami, ki izhajajo iz pravil za posamezni sektor.

(149)

Pri izvrševanju finančnih instrumentov in proračunskih jamstev, financiranih iz proračuna, bi bilo treba upoštevati politiko Unije glede nekooperativnih jurisdikcij v davčne namene, in njene posodobitve, kot je določeno v ustreznih pravnih aktih Unije in sklepih Sveta, zlasti sklepih Sveta z dne 8. novembra 2016 o merilih in postopku za oblikovanje seznama EU z nekooperativnimi jurisdikcijami v davčne namene (15) in pripadajoči prilogi ter sklepih Sveta z dne 5. decembra 2017 o seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (16) in pripadajočih prilogah.

(150)

Proračunska jamstva in finančna pomoč državam članicam ali tretjim državam so na splošno zunajproračunske operacije z znatnim učinkom na bilanco stanja Unije. Čeprav bodo na splošno to še naprej zunajproračunske operacije, njihova vključitev v to uredbo pomeni močnejšo zaščito finančnih interesov Unije in jasnejši okvir za njihovo odobritev, upravljanje in obračunavanje.

(151)

Unija je nedavno začela pomembne pobude na podlagi proračunskih jamstev, kot sta Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD). Za te instrumente je značilno, da ustvarjajo pogojno obveznost za Unijo in pomenijo rezervacijo sredstev, s katerimi se zagotovi likvidnostni blažilec, ki omogoča redno odzivanje proračuna na plačevanje obveznosti, ki bi lahko nastale na podlagi teh pogojnih obveznosti. Za zagotovitev dobre bonitetne ocene Unije in s tem njene sposobnosti za zagotavljanje učinkovitega financiranja je nujno, da se pri odobritvi pogojnih obveznosti, rezervaciji sredstev zanje in njihovem spremljanju upošteva stabilen sklop pravil, ki bi ga bilo treba uporabljati za vsa proračunska jamstva.

(152)

Pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev, lahko zajemajo širok nabor operacij financiranja in naložbenih operacij. Možnosti unovčitve proračunskega jamstva ni mogoče povsem zanesljivo načrtovati na letni osnovi, kot je to mogoče s posojili, ki imajo natančno določen razpored za vračilo. Zato je nujno treba vzpostaviti okvir za odobritev in spremljanje pogojnih obveznosti, da se v vsakem trenutku zagotovi polno spoštovanje zgornjih mej za letne odobritve plačil, določenih v Sklepu Sveta 2014/335/EU, Euratom (17).

(153)

Ta okvir bi moral določati tudi upravljanje in kontrolo, vključno z rednim poročanjem o finančni izpostavljenosti Unije. Stopnja rezervacij za finančne obveznosti bi morala biti določena na podlagi resnične ocene tveganja v zvezi s finančnimi tveganji, ki izhajajo iz povezanih instrumentov. Trajnost pogojnih obveznosti bi bilo treba ocenjevati letno v okviru proračunskega postopka. Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem zgodnjega opozarjanja, da ne bi zmanjkalo rezervacij za kritje finančnih obveznosti.

(154)

Vse intenzivnejša uporaba finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in finančne pomoči zahteva precejšen obseg odobritev plačil, ki jih je treba uporabiti in rezervirati. Da se ob ustrezni ravni zaščite pred finančnimi obveznostmi zagotovi finančni vzvod, je pomembno optimizirati znesek potrebnih rezervacij in povečati učinkovitost z združevanjem teh rezervacij v skupni sklad za rezervacije. Poleg tega prožnejša uporaba teh združenih rezervacij zagotavlja dejansko skupno stopnjo rezervacij, ki omogoča zahtevano zaščito z optimalnim zneskom virov.

(155)

Za zagotovitev pravilnega delovanja skupnega sklada za rezervacije za programsko obdobje po letu 2020, bi morala Komisija do 30. junija 2019 predložiti neodvisno zunanjo oceno prednosti in slabosti tega, da se finančno poslovodenje s sredstvi skupnega sklada za rezervacije zaupa Komisiji, EIB ali obema, ob tem pa upoštevati ustrezna tehnična in institucionalna merila, ki se uporabljajo za primerjavo storitev upravljanja premoženja, vključno s tehnično infrastrukturo, primerjavo stroškov opravljenih storitev, institucionalnim ustrojem, poročanjem, smotrnostjo, odgovornostjo ter strokovnim znanjem in izkušnjami posamezne institucije in drugih mandatov za upravljanje premoženja proračuna. Oceni bi bilo po potrebi treba priložiti zakonodajni predlog.

(156)

Pravila, ki se uporabljajo za rezervacije in skupni sklad za rezervacije, bi morala zagotoviti trden okvir notranje kontrole. Smernice, ki se uporabljajo za upravljanje sredstev iz skupnega sklada za rezervacije, bi morala določiti Komisija po posvetovanju z računovodjo Komisije. Odredbodajalci finančnih instrumentov, proračunskih jamstev ali finančne pomoči bi morali aktivno spremljati finančne obveznosti, ki spadajo v njihovo pristojnost, finančni upravitelj sredstev iz skupnega sklada za rezervacije pa bi moral pri upravljanju denarja in sredstev sklada upoštevati pravila in postopke, ki jih določi računovodja Komisije.

(157)

Proračunska jamstva in finančna pomoč bi morala upoštevati isti sklop načel, ki so uveljavljena za finančne instrumente. Še posebej bi morala biti proračunska jamstva nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo. Morala bi se izvrševati v okviru posrednega upravljanja oziroma le v izjemnih primerih v okviru neposrednega upravljanja. Zajemati bi morala le operacije financiranja in naložbene operacije, partnerji proračunskih jamstev pa bi morali k tem operacijam prispevati z lastnimi sredstvi.

(158)

Finančna pomoč državam članicam ali tretjim državam bi morala biti v obliki posojila ali kreditne linije ali katerega koli drugega instrumenta, ki se šteje za ustreznega zagotoviti uspešnost podpore. V ta namen bi bilo treba, v ustreznem temeljnem aktu, pooblastiti Komisijo za izposojo potrebnih sredstev na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij in se izogniti vključevanju Unije v kakršno koli spremembo zapadlosti, ki bi jo izpostavila tveganju spremembe obrestne mere ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

(159)

Določbe, ki se nanašajo na finančne instrumente, bi se morale začeti uporabljati čim prej, da se dosežeta potrebna poenostavitev in uspešnost. Določbe v zvezi s proračunskimi jamstvi in finančno pomočjo ter skupnim skladom za rezervacije bi se morale uporabljati od začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020. Ta časovni razpored bo omogočil temeljito pripravo novih orodij za upravljanje pogojnih obveznosti. Prav tako bo omogočil, da bo z načeli iz naslova X po eni strani usklajen predlog za večletni finančni okvir po letu 2020, po drugi strani pa posebni programi, povezani s tem okvirjem.

(160)

Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (18) določa nova pravila, ki se med drugim nanašajo na financiranje političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni, zlasti kar zadeva pogoje financiranja ter dodelitev in razdelitev financiranja, donacij in prispevkov, financiranje kampanj za volitve v Evropski parlament, povračljive odhodke, prepoved nekaterega financiranja, računovodske izkaze, poročanje in revizijo, izvrševanje in nadzor, kazni, sodelovanje med Organom za evropske politične stranke in fundacije, odredbodajalcem Evropskega parlamenta in državami članicami ter preglednost.

(161)

V to uredbo bi bilo treba vključiti pravila o prispevkih iz proračuna za evropske politične stranke, kot določa Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(162)

Finančno podporo evropskim političnim strankam bi bilo treba dodeljevati v obliki posebnega prispevka, ki bi ustrezal njihovim posebnim potrebam.

(163)

Čeprav se finančna podpora dodeljuje, ne da bi bilo za to treba predložiti letni program dela, bi morale evropske politične stranke naknadno utemeljiti, da so sredstva Unije porabile gospodarno. Zlasti bi moral odgovorni odredbodajalec preveriti, ali so bila sredstva porabljena za plačilo povračljivih odhodkov, kot so določeni v razpisu za prispevke, v rokih, določenih v tej uredbi. Prispevki za evropske politične stranke bi se morali porabiti do konca proračunskega leta, ki sledi njihovi dodelitvi, po tem obdobju pa bi moral pristojni odredbodajalec vsa neporabljena sredstva izterjati.

(164)

Sredstva Unije, dodeljena za financiranje stroškov delovanja evropskih političnih strank, se ne bi smela porabiti za druge namene kot za tiste, ki so določeni v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014, zlasti za neposredno ali posredno financiranje tretjih strani, kot so nacionalne politične stranke. Evropske politične stranke bi morale prispevke porabiti za plačilo odstotnega deleža tekočih in prihodnjih odhodkov, ne pa odhodkov in dolgov, nastalih pred vložitvijo vlog za prispevke.

(165)

Tudi dodeljevanje prispevkov bi bilo treba poenostaviti in ga prilagoditi posebnim značilnostim evropskih političnih strank, zlasti z odpravo pogojev za sodelovanje, oblikovanjem enotnega plačila predhodnega financiranja kot splošnega pravila ter uvedbo možnosti uporabe financiranja s pavšalnimi zneski, pavšalnimi stopnjami in stroški na enoto.

(166)

Prispevke iz proračuna bi bilo treba prekiniti, zmanjšati ali preklicati, če evropske politične stranke kršijo Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(167)

Kazni, določene tako v tej uredbi kot v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014, bi morale biti naložene na usklajen način in ob upoštevanju načela ne bis in idem. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 se upravne in/ali denarne kazni, določene v tej uredbi, ne naložijo v primerih, v katerih so bile že naložene kazni na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(168)

S to uredbo bi moral biti vzpostavljen splošni okvir, v skladu s katerim je mogoče proračunsko podporo uporabiti kot instrument na področju zunanjega delovanja, vključno z obveznostjo, da morajo tretje države Komisiji predložiti zadostne in pravočasne informacije za oceno, ali so dogovorjeni pogoji izpolnjeni in določbe, s katerimi se zagotavlja zaščita finančnih interesov Unije, upoštevane.

(169)

Da bi okrepili vlogo Evropskega parlamenta in Sveta, bi bilo treba razjasniti postopek za ustanovitev skrbniških skladov Unije. Treba je tudi določiti načela, ki se uporabljajo za prispevke v skrbniške sklade Unije, še posebej, kako pomembno je zagotoviti prispevke drugih donatorjev, kar upravičuje njihovo ustanovitev z vidika dodane vrednosti. Prav tako je treba razjasniti odgovornosti finančnih udeležencev in upravnega odbora skrbniškega sklada Unije ter opredeliti pravila za pravično zastopanje udeleženih donatorjev v upravnem odboru skrbniškega sklada Unije in potrebo, da Komisija glasuje za porabo sredstev. Pomembno je tudi podrobneje določiti zahteve za poročanje, ki veljajo za skrbniške sklade Unije.

(170)

V skladu z racionalizacijo obstoječih pravil in z namenom preprečitve nepotrebnih ponovitev bi bilo treba posebne določbe iz drugega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se uporabljajo za EKJS, raziskave, zunanje ukrepe in posebne sklade Unije, vnesti le v relevantne dele te uredbe, pod pogojem, da so te določbe še v uporabi in so relevantne.

(171)

Določbe o pripravi zaključnega računa in računovodstvu bi bilo treba poenostaviti in razjasniti. Zato je primerno, da vse določbe o letnem zaključnem računu in drugem finančnem poročanju zberejo skupaj.

(172)

Izboljšati bi bilo treba način sedanjega poročanja institucij Unije o projektih gradnje Evropskemu parlamentu in Svetu. Institucijam Unije bi moralo biti dovoljeno, da nove projekte gradnje financirajo z dohodki, ki jih prejmejo za že prodane zgradbe. Zato bi bilo treba v določbe o projektih gradnje vnesti sklicevanje na določbe o notranjih namenskih prejemkih. Tako bi bilo mogoče izpolniti spreminjajoče se potrebe v gradbeni politiki institucij Unije ter pri tem prihraniti stroške in zagotoviti več prožnosti.

(173)

Z namenom prilagoditve pravil, ki se uporabljajo za nekatere organe Unije, podrobnih pravil o javnem naročanju in podrobnih pogojev ter minimalnega razmerja dejanske stopnje rezervacije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z okvirno finančno uredbo za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, vzorčno finančno uredbo za organe javno-zasebnih partnerstev, spremembami Priloge I k tej uredbi, podrobnimi pogoji in metodologijo za izračun dejanske stopnje rezervacij ter spremembe opredeljenega minimalnega razmerja dejanske stopnje rezervacij, ki ne bi smela biti določena po stopnji nižji od 85 %. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(174)

Da bi lahko Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19), hitro zagotavljal zadostna sredstva v podporo spreminjajočim se političnim prednostnim nalogam, bi bilo treba z okvirnimi deleži za vsako od treh osi in minimalnimi odstotki za vsako od tematskih prednostnih nalog v okviru posamezne osi omogočiti večjo prožnost, obenem pa ohraniti ambiciozno stopnjo izvajanja čezmejnih partnerstev EURES. To bi moralo izboljšati upravljanje EaSI in omogočiti osredotočenje proračunskih sredstev na ukrepe, ki ustvarjajo boljše rezultate glede zaposlovanja in socialnega položaja.

(175)

Da bi bile naložbe v infrastrukturo za kulturo in trajnostni turizem lažje in brez poseganja v dosledno spoštovanje pravnih aktov Unije iz področja okolja, zlasti direktiv 2001/42/ES (20) in 2011/92/EU (21) Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je ustrezno, bi bilo treba razjasniti nekatere omejitve glede obsega podpore iz Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22) za te naložbe. Zato je treba določiti jasne omejitve glede obsega prispevka iz ESRR za takšne naložbe od 2. avgusta 2018.

(176)

Da bi se odzvali na izzive, ki jih predstavljajo vse večji tokovi migrantov in beguncev, bi bilo treba jasno določiti cilje, h katerim lahko prispeva ESRR v okviru svoje podpore migrantom in beguncem, s čimer bi državam članicam omogočili, da zagotovijo naložbe, ki se osredotočajo na zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, vključno s prosilci za azil in upravičenci do mednarodne zaščite.

(177)

Za lažje izvajanje operacij na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23), bi bilo treba razširiti obseg potencialnih upravičencev. Zato bi bilo treba omogočiti, da organi upravljanja štejejo fizične osebe za upravičence, in bi bilo treba bolj prožno opredeli pojem upravičenca v okviru državne pomoči.

(178)

V praksi velja, da so makroregionalne strategije dogovorjene po sprejetju sklepov Sveta. Kot je veljalo od začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 1303/2013, lahko takšne sklepe, kadar je to ustrezno, potrdi Evropski svet ob upoštevanju pristojnosti te institucije iz člena 15 PEU. Opredelitev makroregionalne strategije iz navedene uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(179)

Da bi zagotovili dobro finančno poslovodenje ESRR, ESS, Kohezijskega sklada, EKSRP in ESPR (Evropskih strukturnih in investicijskih skladov - skladi ESI), ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, in pojasnili obveznosti držav članic, bi se morali pri splošnih načelih, določenih v členu 4 Uredbe (EU) št. 1303/2013, sklicevati na načela, določena v tej uredbi, v zvezi z notranjo kontrolo izvrševanja proračuna in izogibanjem nasprotju interesov.

(180)

Da bi povečali sinergije med vsemi skladi Unije za spopadanje z izzivi migracij in azila na učinkovit način, bi moralo biti zagotovljeno, da pri pretvorbi tematskih ciljev v prednostne naloge na podlagi pravil za posamezne sklade takšne prednostne naloge zajemajo ustrezno uporabo vsakega sklada ESI za ta področja. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba zagotoviti usklajevanje s Skladom za azil, migracije in vključevanje.

(181)

Da bi zagotovili skladnost ureditev programskega načrtovanja, bi bilo treba enkrat letno uskladiti sporazume o partnerstvu in spremembe programov, ki jih je odobrila Komisija v predhodnem koledarskem letu.

(182)

Za lažjo pripravo in izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba omogočiti, da se iz glavnega sklada pokrijejo pripravljalni in tekoči stroški ter stroški animacije.

(183)

Za lažje izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb bi bilo treba pojasniti vloge in odgovornosti lokalnih akcijskih skupin v zvezi s strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ter lokalnih organov, regionalnih razvojnih organov ali nevladnih organizacij v zvezi s celostnimi teritorialnimi naložbami v zvezi z drugimi programskimi organi. Imenovanje v vlogo posredniškega organa, v skladu s pravili za posamezne sklade, bi se moralo zahtevati le v primerih, ko relevantni organi izvajajo dodatne naloge, ki spadajo v pristojnost organa upravljanja ali organa za potrjevanje oziroma plačilne agencije.

(184)

Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da finančne instrumente izvršujejo z neposredno oddajo naročila EIB in mednarodnim finančnim institucijam.

(185)

Številne države članice so ustanovile banke ali institucije v javni lasti, ki delujejo na podlagi pooblastila v okviru javne politike za spodbujanje dejavnosti gospodarskega razvoja. Takšne banke ali institucije v javni lasti imajo posebne značilnosti, po katerih se razlikujejo od zasebnih poslovnih bank, kar zadeva njihovo lastništvo, razvojni mandat in dejstvo, da niso osredotočene predvsem na ustvarjanje čim večjega dobička. Prvotna vloga takšnih bank ali institucij v javni lasti je blažiti tržne pomanjkljivosti, kadar v nekaterih regijah ali na nekaterih področjih politike ali v nekaterih sektorjih poslovne banke ne zagotavljajo zadostnih finančnih storitev. Te banke ali institucije v javni lasti imajo možnost, da spodbujajo dostop do sredstev skladov ESI, pri čemer pa ohranjajo konkurenčno nevtralnost. Njihova posebna vloga in značilnosti lahko državam članicam omogočijo, da povečajo uporabo finančnih instrumentov, da bi čim bolj povečale učinek ESI skladov na realno gospodarstvo. Takšen izid bi bil skladen s politiko Komisije za olajšanje vloge takšnih bank ali institucij v javni lasti kot upravljavcev skladov, tako pri izvrševanju sredstev skladov ESI kot pri kombiniranju sredstev skladov ESI in financiranja iz EFSI, kot je določeno zlasti v naložbenem načrtu za Evropo. Brez poseganja v naročila, ki so bila že oddana za izvrševanje finančnih instrumentov v skladu z veljavnim pravom, je upravičeno razjasniti, da lahko upravni organi takšnim bankam ali institucijam v javni lasti oddajajo naročila neposredno. Kljub temu pa bi bilo treba za ohranitev skladnosti te možnosti neposredne oddaje naročil z načeli notranjega trga določiti stroge pogoje, ki jih bodo morale izpolnjevati banke ali institucije v javni lasti.

Takšni pogoji bi morali vključevati, da ne sme biti neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala v skladu z zahtevami iz Direktive 2014/24/EU. Poleg tega, kar je strogo omejeno na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi morala banka ali institucija v javni lasti imeti tudi možnost izvrševanja finančnih instrumentov, kadar udeležba zasebnega kapitala ne vpliva na odločitve v zvezi z vsakodnevnim upravljanjem finančnega instrumenta, ki se podpira iz skladov ESI.

(186)

Zaradi ohranitve možnosti, da bi ESRR in EKSRP prispevala k skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist malih in srednjih podjetij, je treba določiti, da lahko države članice uporabijo ESRR in EKSRP, da prispevajo k takšnim instrumentom med celotnim programskim obdobjem, in posodobiti zadevne določbe v zvezi s to možnostjo, kot so tiste o predhodnih ocenah in vrednotenjih, ter vpeljati možnost programskega načrtovanja za ESRR na ravni prednostne osi.

(187)

Namen sprejetja Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (24) je bil državam članicam omogočiti, da uporabijo sredstva skladov ESI za prispevanje k financiranju upravičenih projektov, ki se podpirajo iz sklada EFSI. V Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo treba vnesti posebno določbo o pogojih, ki bi omogočali boljše sodelovanje in dopolnjevanje, s čimer bi bilo lažje kombinirati sredstva skladov ESI in finančne produkte EIB, ki jih krije jamstvo EU sklada EFSI.

(188)

Pri opravljanju svojih dejavnosti bi morali organi, ki izvršujejo finančne instrumente, spoštovati politiko Unije o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene in njene posodobitve, kot je določeno v ustreznih pravnih aktih Unije in v sklepih Sveta, zlasti tistih z dne 8. novembra 2016 in njegovih prilogah, ter v sklepih Sveta z dne 5. decembra 2017 in njegovih prilogah.

(189)

Za poenostavitev in harmonizacijo zahtev glede kontrole in revizije ter za izboljšanje prevzemanja odgovornosti v zvezi s finančnimi instrumenti, ki jih izvršujejo EIB in druge mednarodne finančne institucije, je treba spremeniti določbe o upravljanju in kontroli finančnih instrumentov, da se omogoči postopek zagotovil. Ta sprememba se ne bi smela uporabljati za finančne instrumente iz točke (a) člena 38(1) in iz člena 39 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki so bili vzpostavljeni na podlagi sporazuma o financiranju, podpisanega pred 2. avgustom 2018. Za takšne finančne instrumente bi se moral še naprej uporabljati člen 40 navedene uredbe, v obliki kot velja na dan podpisa sporazuma o financiranju.

(190)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (EU) št. 1303/2013 v zvezi z vzorci poročil o nadzoru in letnih revizijskih poročil iz člena 40(1) navedene uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(191)

Za zagotovitev doslednosti obravnavanja finančnih popravkov v programskem obdobju 2007–2013, je treba pojasniti, da bi moralo biti v primeru finančnih instrumentov mogoče dovoliti, da se preklican prispevek kot rezultat posamezne nepravilnosti ponovno uporabi kot redni odhodek v isti operaciji, tako da s tem povezani finančni popravek ne bo imel za posledico čiste izgube za operacijo finančnega instrumenta.

(192)

Da se zagotovi več časa za podpis sporazumov o financiranju, ki bi dopuščali uporabo depozitnih računov za plačila za naložbe v končne prejemnike po koncu obdobja upravičenosti za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, bi bilo treba rok za podpis takšnih sporazumov o financiranju podaljšati do 31. decembra 2018.

(193)

Da bi vlagatelje, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva, spodbudili k sovlaganju v projekte javne politike, bi bilo treba uvesti pojem različne obravnave vlagateljev, ki pod posebnimi pogoji omogoča, da so sredstva skladov ESI podrejena naložbi vlagatelja, ki deluje po načelu tržnega gospodarstva, in finančnim produktom EIB, ki jih krije jamstvo EU sklada EFSI. Hkrati bi bilo treba določiti pogoje za uporabo takšne različne obravnave pri izvrševanju sredstev skladov ESI.

(194)

Glede na dolgotrajno okolje z nizkimi obrestnimi merami in da ne bi neupravičeno kaznovali organov, ki izvršujejo finančne instrumente, bi bilo treba ob dejavnem upravljanju zakladnice omogočiti, da se negativne obresti, ki nastanejo zaradi naložb sredstev skladov ESI na podlagi člena 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013, financirajo iz sredstev, vrnjenih v finančni instrument.

(195)

Za uskladitev zahtev glede poročanja z novimi določbami o različni obravnavi vlagateljev ter v izogib podvajanju nekaterih zahtev, bi bilo treba spremeniti člen 46(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(196)

Da se omogoči izvrševanje skladov ESI, je treba državam članicam dati možnost izvajanja ukrepov tehnične pomoči preko neposredne oddaje naročila EIB, drugim mednarodnim finančnim institucijam ter bankam ali institucijam v javni lasti.

(197)

Da bi dodatno harmonizirali pogoje za operacije, ki ustvarjajo neto prihodek po svoji zaključitvi, bi se morale ustrezne določbe te uredbe uporabljati za že izbrane operacije, ki se še vedno izvajajo, in operacije, ki jih je treba v tem programskem obdobju še izbrati.

(198)

Da bi zagotovili močno spodbudo za izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, prihrankov pri stroških, ki so posledica izboljšane energetske učinkovitosti z operacijo, ne bi smeli obravnavati kot neto prihodek.

(199)

Da se omogoči izvajanje operacij, ki ustvarjajo prihodek, bi bilo treba v katerem koli trenutku med izvajanjem programa dovoliti zmanjšanje stopnje sofinanciranja ter zagotoviti možnosti za oblikovanje pavšalne stopnje odstotka neto prihodka na nacionalni ravni.

(200)

Zaradi poznega sprejetja Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (26) ter zaradi dejstva, da so bile v navedeni uredbi določene stopnje intenzivnosti pomoči, je treba v Uredbi (EU) št. 1303/2013 določiti nekatera izvzetja za ESPR, kar zadeva dobičkonosne operacije. Ker ta izvzetja zagotavljajo ugodnejše pogoje za nekatere operacije, ki ustvarjajo prihodek, za katere so zneski ali stopnje podpore opredeljeni v Uredbi (EU) št. 508/2014, je treba določiti drug datum začetka uporabe za ta izvzetja, da se zagotovi enako obravnavanje operacij, podprtih na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(201)

Za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence bi bilo treba povišati mejno vrednost, pod katero so nekatere operacije izvzete iz zahteve po izračunavanju in upoštevanju prihodkov, ustvarjenih med njihovim izvajanjem.

(202)

Za lažje doseganje sinergij med skladi ESI in drugimi instrumenti Unije, bi bilo treba omogočiti, da se nastali izdatki povrnejo iz različnih skladov ESI in instrumentov Unije, in sicer na podlagi vnaprej dogovorjenega deleža.

(203)

Za spodbuditev uporabe pavšalnih zneskov in glede na dejstvo, da morajo pavšalni zneski temeljiti na pošteni, pravični in preverljivi metodi izračuna, ki zagotavlja dobro finančno poslovodenje, bi bilo treba ukiniti veljavno zgornjo mejo za njihovo uporabo.

(204)

Za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev pri izvajanju projektov bi bilo treba uvesti novo poenostavljeno obračunavanje stroškov za financiranje, ki bo temeljila na pogojih, ki ne vključujejo stroškov operacij.

(205)

Za poenostavitev pravil, ki urejajo porabo sredstev in za zmanjšanje upravnega bremena, bi morale države članice vse pogosteje uporabljati poenostavljeno obračunavanje stroškov.

(206)

Ob upoštevanju dejstva, da se v skladu s členom 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 obveznost zagotavljanja trajnosti operacij vlaganja izvaja od končnega izplačila upravičencu in da se v primeru naložb, ki jih sestavlja zakup novih strojev in opreme, končno izplačilo izvede ob izteku pogodbe, se ta obveznost ne bi smela uporabljati za tovrstne naložbe.

(207)

Za zagotovitev širše uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov bi bilo treba za operacije ali projekte, ki so del operacij, ki prejemajo pomoč iz ESRR in ESS pod določeno mejno vrednostjo določiti obvezno uporabo standardnih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj, za kar veljajo zadevne prehodne določbe. Organ upravljanja ali odbor za spremljanje, če gre za programe v okviru cilja‚evropsko teritorialno sodelovanje‘, bi moral imeti možnost podaljšati prehodno obdobje za obdobje, ki ga šteje za ustrezno, če meni, da takšna obveznost ustvarja nesorazmerno upravno breme. Takšna obveznost se ne bi smela uporabljati za operacije, ki prejemajo podporo v okviru državne pomoči, ki ne pomeni pomoči de minimis. Za takšne operacije bi morala še naprej obstajati možnost vseh oblik nepovratnih sredstev in vračljive podpore. Hkrati bi bilo treba za vse sklade ESI predvideti uporabo predlogov proračunov kot dodatno metodologijo za določitev poenostavljenih stroškov.

(208)

Da se omogoči zgodnejša in bolj ciljna uporaba poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU, sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo Uredbe (EU) št. 1303/2013 z dodatnimi posebnimi pravili glede vlog, obveznosti in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente, ter z njimi povezanimi merili za izbiro in proizvodi, ki jih je možno zagotoviti s finančnimi instrumenti, dopolnitvijo določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 o standardnih lestvicah stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji, poštene, pravične in preverljive metode izračuna, s katero bi jih bilo mogoče določiti, in z določitvijo podrobnih postopkov v zvezi s financiranjem na podlagi izpolnjevanja pogojev, povezanih z doseganjem napredka pri izvajanju ali doseganjem ciljev programov, namesto stroškov in njihove uporabe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(209)

Za zmanjšanje upravnega bremena bi bilo treba povečati uporabo pavšalnih stopenj, ki jih lahko države članice določijo brez posebne metodologije. Zato bi bilo treba uvesti dodatni pavšalni stopnji: eno za izračun neposrednih stroškov za osebje in drugo za izračun preostalih upravičenih stroškov na podlagi stroškov za osebje. Poleg tega bi bilo treba dodatno pojasniti metode za izračun stroškov za osebje.

(210)

Z namenom izboljšanja učinkovitosti in učinka operacij bi bilo treba olajšati izvajanje operacij, ki zajemajo celotno ozemlje države članice, ali operacij, ki zajemajo različna programska področja, prav tako pa bi bilo treba povečati možnosti za odhodke zunaj Unije za nekatere naložbe.

(211)

Da bi države članice spodbudili k uporabi neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje velikih projektov, bi moralo biti dovoljeno, da neodvisni strokovnjak, potem ko je Komisija obveščena o predložitvi relevantnih informacij neodvisnemu strokovnjaku, Komisiji predloži izjavo o izdatkih v zvezi z velikim projektom, preden jo pozitivno oceni.

(212)

Da se spodbudi uporaba skupnih akcijskih načrtov, ki bodo zmanjšali upravno breme za upravičence, je treba zmanjšati regulativne zahteve, povezane s pripravo skupnega akcijskega načrta, obenem pa še naprej namenjati ustrezno osredotočenost na horizontalna načela, vključno z enakostjo spolov in trajnostnim razvojem, ki so pomembno prispevala k učinkovitemu izvrševanju skladov ESI.

(213)

V izogib nepotrebnemu upravnemu bremenu za upravičence bi morala pravila o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti, spoštovati načelo sorazmernosti. V skladu s tem je pomembno, da se razjasni področje uporabe teh pravil.

(214)

Z namenom zmanjšanja upravnega bremena in zagotovitve učinkovite uporabe tehnične pomoči po ESRR, ESS, in Kohezijskem skladu ter po kategorijah regij bi bilo treba povečati prožnost pri izračunavanju in spremljanju posameznih zgornjih mej, ki se v državah članicah uporabljajo za tehnično pomoč.

(215)

Zaradi poenostavitve izvajalskih struktur bi bilo treba razjasniti, da je možnost, v skladu s katero so lahko organ upravljanja, organ za potrjevanje in revizijski organ del istega javnega organa, na voljo tudi za programe v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja.

(216)

Natančneje bi bilo treba določiti odgovornosti organov upravljanja v zvezi s preverjanjem odhodkov, kadar se uporabljajo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

(217)

Za zagotovitev, da upravičenci v celoti izkoristijo potencial poenostavitve rešitev e-uprave pri izvrševanju skladov ESI in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, zlasti z namenom olajšanja popolnoma elektronskega vodenja dokumentacije, je treba pojasniti, da papirna sled ni potrebna, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(218)

Za zagotovitev večje sorazmernosti kontrol ter zmanjšanja upravnega bremena zaradi podvajanja kontrol, zlasti za male upravičence, ne da bi se spodkopavalo načelo dobrega finančnega poslovodenja, bi moralo prevladati načelo enotne revizije za ESRR, ESS, Kohezijski skladu in ESPR ter bi morale biti mejne vrednosti, pod katerimi operacija ni predmet več kot ene revizije, podvojene.

(219)

Pomembno je izboljšati prepoznavnost skladov ESI in povečati ozaveščenost o njihovih rezultatih in dosežkih v javnosti. Dejavnosti informiranja in komuniciranja ter ukrepi za izboljšanje prepoznavnosti v javnosti so še vedno bistvenega pomena pri objavljanju dosežkov skladov ESI in prikazovanju, kako se vlagajo finančna sredstva Unije.

(220)

Da se nekaterim ciljnim skupinam olajša dostop do ESS, zbiranje podatkov za določene kazalnike iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (27) ne bi smelo biti potrebno.

(221)

Za zagotovitev enake obravnave operacij, ki se podpirajo na podlagi te uredbe, je treba določiti datum začetka uporabe določenih sprememb Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(222)

Za zagotovitev, da celotno programsko obdobje za uredbe (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013 in Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (28) ureja usklajen niz pravil, se morajo določene spremembe teh uredb uporabljati od 1. januarja 2014. Z določitvijo retroaktivne uporabe teh sprememb se upoštevajo legitimna pričakovanja.

(223)

Da se pospeši izvrševanje finančnih instrumentov, pri čemer se podpora iz skladov ESI združuje s finančnimi produkti EIB v okviru jamstva EU sklada EFSI, in da se zagotovi stalna pravna podlaga za podpis sporazumov o financiranju, ki bi dopuščali uporabo depozitnih računov za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, je nujno, da se določene spremembe te uredbe uporabljajo z učinkom od 1. januarja 2018. Z določitvijo retroaktivne uporabo teh sprememb se zagotovi napredno omogočanje financiranja projektov z združeno podporo iz skladov ESI in EFSI ter se prepreči pravna praznina med datumom prenehanja veljavnosti nekaterih določb iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 in datumom začetka veljavnosti njihovega podaljšanja na podlagi te uredbe.

(224)

Poenostavitve in spremembe pravil za posamezen sektor bi bilo treba začeti uporabljati čim prej, da bi omogočili hitrejše izvrševanje v tekočem programskem obdobju, in bi se zato morale uporabljati od 2. avgusta 2018.

(225)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral po 31. decembru 2017 še naprej zagotavljati začasno pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in prebivajo v regijah, ki so nesorazmerno prizadete zaradi velikega števila odpuščanj. Da bi omogočali stalno pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in prebivajo v regijah, bi se morala sprememba Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (29), s katero se zagotavlja takšna stalna pomoč, uporabljati z učinkom od 1. januarja 2018.

(226)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (30) bi moralo biti mogoče ustanoviti mehanizme mešanega financiranja za en ali več instrumentov za povezovanje Evrope (IPE). Iz takšnih mehanizmov mešanega financiranja bi se lahko financirale operacije mešanega financiranja, ki so ukrepi, ki združujejo nepovratne oblike podpore, kot je podpora iz proračunov držav članic, nepovratnih sredstev IPE ter skladov ESI, in finančni instrumenti iz proračuna Unije, vključno s kombinacijami kapitalskega in dolžniškega instrumenta IPE ter financiranjem iz skupine EIB, iz nacionalnih spodbujevalnih bank, iz razvojnih ali drugih finančnih institucij, od vlagateljev in iz zasebne finančne podpore. Financiranje iz skupine EIB bi moralo vključevati financiranje EIB v okviru EFSI, zasebna finančna podpora pa bi morala vključevati neposredne in posredne finančne prispevke ter podporo pridobljeno preko javno-zasebnih partnerstev.

(227)

Zasnova in vzpostavitev mehanizmov mešanega financiranja bi morala temeljiti na predhodni oceni, opravljeni v skladu s to uredbo in bi morala odražati rezultate izkušenj, pridobljenih pri izvajanju „razpisa za mešano financiranje“ v okviru IPE iz Izvedbene uredbe Komisije z dne 20. januarja 2017 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije C(2014) 1921 o vzpostavitvi večletnega delovnega programa za finančno pomoč na področju instrumenta za povezovanje Evrope - sektor prometa za obdobje 2014-2020. Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali biti vzpostavljeni v sklopu večletnih in/ali letnih programov dela ter sprejeti v skladu s členoma 17 in 25 Uredbe (EU) št. 1316/2013. Komisija bi morala zagotoviti pregledno in pravočasno poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju vsakega mehanizma mešanega financiranja IPE.

(228)

Cilj mehanizmov mešanega financiranja v okviru IPE bi moral biti olajšati in racionalizirati vložitev ene vloge za vse oblike podpore, vključno z nepovratnimi sredstvi Unije iz IPE in sredstvi zasebnega sektorja. Namen takšnih mehanizmov mešanega financiranja bi morala biti optimizacija postopka vložitve vloge za nosilce projektov z zagotovitvijo tehnično in finančno enotnega ocenjevalnega postopka.

(229)

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali omogočiti večjo prožnost za predložitev projektov ter poenostaviti in racionalizirati postopek opredelitve in financiranja projektov. Povečati bi morali tudi prevzemanje odgovornosti in zavez s strani sodelujočih finančnih institucij ter tako ublažiti tveganja, povezana s projekti.

(230)

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali omogočiti okrepljeno usklajevanje, izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami, Komisijo, EIB, nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in zasebnimi vlagatelji z namenom ustvariti in podpirati primeren sklop projektov v skladu s cilji politike IPE.

(231)

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali biti namenjeni izboljšanju multiplikacijskega učinka porabe Unije s pritegnitvijo dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev, s čimer se zagotovi najvišja stopnja vključevanja zasebnih vlagateljev. Poleg tega bi morali zagotoviti, da postanejo ukrepi, ki prejmejo podporo, ekonomsko in finančno izvedljivi, ter prispevati k preprečevanju pomanjkanja finančnih vzvodov za naložbe. Prispevati bi morali k uresničevanju ciljev Unije v zvezi z izpolnjevanjem ciljev, določenih na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu (COP 21), ustvarjanjem delovnih mest in čezmejnimi povezavami. Pomembno je, da Računsko sodišče, kadar se tako IPE kot EFSI uporabljata za ukrepe financiranja, preuči, ali je bilo finančno poslovodenje dobro ter v skladu s členom 287 PDEU in členom 24(2) Uredbe (EU) št. 1316/2013.

(232)

V večini primerov se za nepovratna sredstva v prometnem sektorju pričakuje, da ostanejo glavno sredstvo za podporo ciljev politik Unije. Pri uporabi mehanizmov mešanega financiranja IPE se zato ne bi smela zmanjšati razpoložljivost takšnih nepovratnih sredstev.

(233)

Udeležbo zasebnih sovlagateljev pri prometnih projektih bi lahko olajšali z zmanjšanjem finančnega tveganja. V ta namen so lahko ustrezna jamstva za prvo izgubo, ki jih zagotavlja EIB v okviru skupnih finančnih mehanizmov, ki se podpirajo iz proračuna, kot so mehanizmi mešanega financiranja.

(234)

Financiranje iz IPE bi moralo temeljiti na merilih za izbor in dodelitev, določenih v okviru večletnih in letnih delovnih programov v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) št. 1316/2013, ne glede na uporabljeno obliko financiranja ali njegovo kombinacijo.

(235)

Izkušnje, pridobljene pri mehanizmih mešanega financiranja, bi bilo treba upoštevati pri ocenah Uredbe (EU) št. 1316/2013.

(236)

Uvedbe mehanizmov mešanega financiranja IPE s to uredbo ne bi smeli razumeti tako, da vpliva na rezultat pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020.

(237)

Ob upoštevanju zelo visoke stopnje izvrševanja IPE v prometnem sektorju in z namenom podpore izvajanju projektov, ki imajo najvišjo dodano vrednost za vseevropsko prometno omrežje glede koridorjev osrednjega omrežja, čezmejnih projektov, projektov na drugih odsekih osrednjega omrežja in projektov, upravičenih na podlagi horizontalnih prednostnih nalog, kot so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1316/2013, je treba izjemoma omogočiti dodatno prožnost pri uporabi večletnega programa dela, s čimer bi omogočili, da znesek finančni sredstev doseže do 95 % finančnih proračunskih sredstev iz Uredbe (EU) št. 1316/2013. Vendar pa je pomembno, da se zagotavlja nadaljnja podpora v preostalem izvedbenem obdobju IPE za prednostne naloge, zajete v letnih programih dela.

(238)

Ker se narava telekomunikacijskega sektorja IPE razlikuje od narave prometnega in energetskega sektorja IPE, zlasti v nižjih povprečnih zneskih nepovratnih sredstev, razlike med vrstami stroškov in vrstami projektov, bi se bilo treba izogibati nepotrebnemu bremenu za upravičence in države članice, ki sodelujejo pri s tem povezanih ukrepih, in sicer z manj obremenjujočimi obveznostmi glede potrjevanja, pri čemer se ne bi smelo oslabiti načelo dobrega finančnega poslovodenja.

(239)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (31) so za podporo ukrepom na področju infrastruktur za digitalne storitve trenutno dovoljena samo nepovratna sredstva in javno naročanje. Za zagotovitev čim učinkovitejšega delovanja infrastruktur za digitalne storitve, bi morali biti za podporo takšnim ukrepom na voljo tudi drugi finančni instrumenti, ki se trenutno uporabljajo v okviru IPE, vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti.

(240)

Da se prepreči ustvarjanje nepotrebnega upravnega bremena za organe upravljanja, ki bi lahko oviralo učinkovito izvajanje Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, je ustrezno poenostaviti in omogočiti postopek za spremembo nebistvenih elementov operativnih programov.

(241)

Da se nadalje poenostavi uporaba Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, je ustrezno oblikovati dodatne določbe glede upravičenosti odhodkov, zlasti kar zadeva uporabo standardnih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj.

(242)

V izogib nepošteni obravnavi partnerskih organizacij, nepravilnosti, ki jih je mogoče pripisati izključno organu, pristojnemu za nakup pomoči, ne bi smele vplivati na upravičenost odhodkov partnerskih organizacij.

(243)

Z namenom poenostavitve izvajanja skladov ESI in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in v izogib pravni negotovosti bi bilo treba pojasniti določene odgovornosti držav članic glede upravljanja in kontrole.

(244)

Glede na potrebo po usklajeni uporabi ustreznih finančnih pravil v okviru proračunskega leta je načeloma priporočljivo, da se prvi del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) začne uporabljati na začetku proračunskega leta. Vendar pa je, zato da bi prejemnikom sredstev Unije zagotovili čimprejšnje koristi zaradi pomembnih poenostavitev iz te uredbe, tako v zvezi s finančno uredbo kot tudi s spremembami pravil za posamezni sektor, izjemoma primerno zagotoviti, da se ta uredba uporablja od njenega začetka veljavnosti. Da se zagotovi več časa za prilagoditev novim pravilom, bi istočasno morale institucije Unije do konca proračunskega leta 2018 še naprej uporabljati Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 glede izvrševanja njihovih upravnih odobritev.

(245)

Nekatere spremembe v zvezi s finančnimi instrumenti, proračunskimi jamstvi in finančno pomočjo bi bilo treba začeti uporabljati šele takrat, ko se začne uporabljati večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020, da se zagotovi dovolj časa za prilagoditev zadevnih pravnih podlag in programov novim pravilom.

(246)

Informacije o letnem povprečju ekvivalentov polnega delovnega časa in o predvidenem znesku namenskih prejemkov, prenesenih iz predhodnih let, bi bilo prvič treba zagotoviti skupaj s predlogom proračuna, ki bo predstavljen leta 2021, da se Komisiji zagotovi dovolj časa za prilagoditev novim obveznostim –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL

FINANČNA UREDBA

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, OPREDELITEV POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: proračun) ter pripravo in revizijo njunih zaključnih računov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„vložnik“ pomeni fizično osebo ali subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ki je vložil vlogo v postopku dodeljevanja nepovratnih sredstev ali v natečaju za nagrade;

(2)

„dokumentacija vloge“ pomeni ponudbo, prijavo za sodelovanje, vlogo za nepovratna sredstva ali vlogo v natečaju za nagrade;

(3)

„postopek dodeljevanja“ pomeni postopek javnega naročanja, postopek za dodelitev nepovratnih sredstev, natečaj za nagrade ali postopek za izbiro strokovnjakov ali oseb ali subjektov, ki izvršujejo proračun na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 62(1);

(4)

„temeljni akt“ pomeni pravni akt, razen priporočila ali mnenja, ki daje pravno podlago ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, knjiženih v proračun, ali proračunskega jamstva ali finančne pomoči, ki se krije iz proračuna, in ki je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)

pri izvajanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodbe Euratom) v obliki uredbe, direktive ali sklepa v smislu člena 288 PDEU ali

(b)

pri izvajanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v eni od oblik iz členov 28(1) in 31(2), člena 33 ter členov 42(4) in 43(2) PEU;

(5)

„upravičenec“ pomeni fizično osebo ali subjekt, ki je ali ni pravna oseba, s katerim je bil podpisan sporazum o nepovratnih sredstvih;

(6)

„mehanizem mešanega financiranja ali platforma“ pomeni okvir sodelovanja, vzpostavljen med Komisijo in razvojnimi institucijami ali drugimi javnimi finančnimi institucijami z namenom kombiniranja nepovratnih oblik podpore in/ali finančnih instrumentov in/ali proračunskih jamstev iz proračuna ter odplačnih oblik podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, kot tudi iz finančnih institucij zasebnega sektorja in od zasebnih vlagateljev;

(7)

„izvrševanje proračuna“ pomeni izvajanje dejavnosti v zvezi z upravljanjem, spremljanjem, nadzorom in revizijo proračunskih odobritev v skladu z metodami iz člena 62;

(8)

„proračunska obveznost“ pomeni operacijo, s katero odgovorni odredbodajalec rezervira proračunske odobritve, potrebne za kritje naknadnih plačil za izpolnitev pravnih obveznosti;

(9)

„proračunsko jamstvo“ pomeni pravno zavezo Unije, da podpre program ukrepov s sprejetjem v proračun finančne obveznosti, ki se lahko uporabi, če bi med izvajanjem programa prišlo do določenega dogodka, in ki ostaja veljavna za obdobje zapadlosti obveznosti, prevzetih v okviru podprtega programa;

(10)

„pogodba o nepremičninah“ pomeni pogodbo, ki zajema nakup, izmenjavo, dolgoročni zakup, užitek, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za zemljišča, zgradbe ali druge nepremičnine. Zajema obstoječe zgradbe in zgradbe, ki še niso dokončane, pod pogojem, da je kandidat pridobil veljavno gradbeno dovoljenje zanje. Ne zajema zgradb, zasnovanih v skladu s specifikacijami javnega naročnika, ki jih krijejo naročila gradenj;

(11)

„kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu, partnerstvu za inovacije, projektnem natečaju ali postopku s pogajanji;

(12)

„osrednji nabavni organ“ pomeni javnega naročnika, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti, in, kadar je ustrezno, pomožne nabavne dejavnosti;

(13)

„preverjanje“ pomeni preverjanje specifičnih vidikov prihodkov ali odhodkov;

(14)

„koncesijska pogodba“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki v smislu členov 174 in 178, s katero se izvedba gradenj ali opravljanje in upravljanje storitev zaupa gospodarskemu subjektu (v nadaljnjem besedilu: koncesija), pri čemer:

(a)

je nadomestilo zgolj pravica do uporabe gradenj ali storitev oziroma ta pravica skupaj s plačilom;

(b)

podelitev koncesijske pogodbe vključuje prenos operativnega tveganja pri uporabi teh gradenj ali storitev, kar zajema s povpraševanjem povezano tveganje ali z dobavo povezano tveganje ali oboje, na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame operativno tveganje, kadar pod običajnimi pogoji poslovanja ni zagotovljeno, da se mu bodo povrnile naložbe ali stroški, ki nastanejo pri upravljanju zadevnih gradenj ali storitev;

(15)

„pogojna obveznost“ pomeni potencialno finančno obveznost, ki bi lahko nastala glede na izid prihodnjega dogodka;

(16)

„naročilo“ pomeni javno naročilo ali koncesijsko pogodbo;

(17)

„izvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, s katerim je bilo podpisano javno naročilo;

(18)

„sporazum o prispevku“ pomeni sporazum, sklenjen z osebami ali subjekti, ki izvršujejo finančna sredstva Unije v skladu s točkami (c)(ii) do (viii) prvega pododstavka člena 62(1);

(19)

„kontrola“ pomeni vsak ukrep za ustrezno zagotovilo glede uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij, zanesljivosti poročanja, varovanja premoženja in informacij, preprečevanja, ugotavljanja ter odprave goljufij in nepravilnosti, nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi in ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil. Kontrole lahko vključujejo razna preverjanja ter izvajanje kakršnih koli politik in postopkov za dosego ciljev iz prvega stavka;

(20)

„partner“ pomeni stranko, ki se ji odobri proračunsko jamstvo;

(21)

„krizna situacija“ pomeni:

(a)

stanje neposredne ali neizogibne nevarnosti, ki bi lahko preraslo v oborožen spopad ali destabilizirale državo ali njeno soseščino;

(b)

stanje, ki ga povzročijo naravne nesreče, kriza, ki jo povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, ali izredne okoliščine s primerljivimi posledicami, povezane med drugim s podnebnimi spremembami, propadanjem okolja, odvzemom dostopa do energije in naravnih surovin ali hudo revščino;

(22)

„sprostitev obveznosti“ pomeni operacijo, s katero odgovorni odredbodajalec v celoti ali deloma prekliče rezervacijo odobritev, ki je bila predhodno oblikovana s prevzemom proračunske obveznosti;

(23)

„dinamični nabavni sistem“ pomeni popolnoma elektronski postopek za običajne nabave predmetov, ki so na trgu splošno dostopni;

(24)

„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, tudi osebo javnega prava, ali skupino takih oseb, ki ponuja dobavo blaga, izvedbo gradenj ali opravljanje storitev ali dobavo nepremičnine;

(25)

„kapitalska naložba“ pomeni zagotovitev kapitala družbi, ki se vloži neposredno ali posredno v zameno za popolno ali delno lastništvo te družbe in pri čemer lahko kapitalski vlagatelj prevzame določeno upravljavsko kontrolo nad družbo in lahko sodeluje pri dobičku družbe;

(26)

„evropski urad“ pomeni upravno strukturo, ki jo ustanovi Komisija ali Komisija z eno ali več drugimi institucijami Unije za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog;

(27)

„pravnomočna upravna odločba“ pomeni odločbo upravnega organa, ki je dokončna in zavezujoča v skladu z veljavnim pravom;

(28)

„finančno sredstvo“ pomeni katero koli sredstvo v obliki denarja, lastniškega instrumenta subjekta v javni ali zasebni lasti ali pogodbene pravice do prejetja denarja ali drugega finančnega sredstva od takega subjekta;

(29)

„finančni instrument“ pomeni ukrep Unije v obliki finančne podpore iz proračuna za uresničevanje enega ali več posameznih ciljev politik Unije, ki ima lahko obliko naložb v kapital ali navidezni lastniški kapital, posojil ali jamstev ali drugih instrumentov delitve tveganja, kadar je to ustrezno, pa se lahko kombinira z drugimi oblikami finančne podpore ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja ali sredstvi Evropskega razvojnega sklada (ERS);

(30)

„finančna obveznost“ pomeni pogodbeno obveznost za izročitev denarja ali drugega finančnega sredstva drugemu subjektu;

(31)

„okvirna pogodba“ pomeni javno naročilo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti in enim ali več javnimi naročniki, katerega namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo posamezna naročila, ki temeljijo na njej in ki se oddajo v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine;

(32)

„skupne rezervacije“ pomeni skupni znesek sredstev, za katere se smatra, da so potrebna v celotnem obdobju trajanja proračunskega jamstva kot posledica uporabe stopnje rezervacij iz člena 211(1), za znesek proračunskega jamstva, odobrenega v temeljnem aktu iz točke (b) člena 210(1);

(33)

„nepovratna sredstva“ pomeni finančni prispevek v obliki donacij. Kadar je takšen prispevek zagotovljen v okviru neposrednega upravljanja, se zanj uporablja naslov VIII;

(34)

„jamstvo“ pomeni pisno zavezo za prevzem odgovornosti za celoten dolg tretje strani ali njegov del oziroma celotno obveznost tretje strani ali njen del ali za uspešno izpolnitev obveznosti s strani te tretje strani, če nastopi primer, ki sproži takšno jamstvo, kot je neodplačevanje posojila;

(35)

„jamstvo na zahtevo“ pomeni jamstvo, ki ga mora izdajatelj jamstva na zahtevo partnerja izpolniti, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v izvršljivosti osnovne obveznosti;

(36)

„prispevek v naravi“ pomeni nefinančna sredstva, ki jih tretje strani brezplačno dajo na razpolago upravičencu;

(37)

„pravna obveznost“ pomeni akt, s katerim odgovorni odredbodajalec sklene ali določi obveznost, ki povzroči naknadno plačilo ali plačila in pripoznanje odhodkov v breme proračuna, in ki vključuje posebne dogovore in pogodbe, sklenjene na podlagi sporazumov o okvirnem finančnem partnerstvu, ter okvirnih pogodb;

(38)

„učinek vzvoda“ pomeni znesek vračljivega financiranja, zagotovljen upravičenim končnim prejemnikom, deljen z zneskom prispevka Unije;

(39)

„likvidnostno tveganje“ pomeni tveganje, da finančno sredstvo, ki se hrani v skupnem skladu za rezervacije, mogoče ne bo prodano v določenem časovnem obdobju brez bistvene izgube;

(40)

„posojilo“ pomeni sporazum, ki zavezuje posojilodajalca, da posojilojemalcu da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje, in ki posojilojemalca zavezuje, da mora ta znesek v dogovorjenem roku odplačati;

(41)

„nepovratna sredstva nizke vrednosti“ pomeni nepovratna sredstva, ki so nižja ali enaka 60 000 EUR;

(42)

„organizacija države članice“ pomeni subjekt s sedežem v eni od držav članic kot subjekt javnega prava ali subjekt zasebnega prava, pooblaščen za opravljanje javne storitve in ki ima ustrezna finančna jamstva s strani države članice;

(43)

„način izvrševanja“ pomeni kateri koli način izvrševanja proračuna iz člena 62, in sicer neposredno upravljanje, posredno upravljanje in deljeno upravljanje;

(44)

„ukrep z več donatorji“ pomeni vse ukrepe, pri katerih so sredstva Unije združena s sredstvi vsaj še enega donatorja;

(45)

„multiplikacijski učinek“ pomeni naložbo upravičenih končnih prejemnikov, deljeno z zneskom prispevka Unije;

(46)

„učinek“ pomeni rezultate, dosežene z ukrepom in določene v skladu s pravili za posamezni sektor;

(47)

„sodelujoči“ pomeni kandidata ali ponudnika v postopku javnega naročanja, vložnika v postopku za dodelitev nepovratnih sredstev, strokovnjaka v postopku za izbiro strokovnjakov, vložnika v natečaju za nagrade ali osebo ali subjekt, ki sodeluje v postopku za izvrševanje sredstev Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1);

(48)

„nagrada“ pomeni finančni prispevek, podeljen kot nagrada na podlagi natečaja. Kadar je takšen prispevek zagotovljen v okviru neposrednega upravljanja, se zanj uporablja naslov IX;

(49)

„javno naročanje“ pomeni pridobitev gradenj, blaga ali storitev s pogodbo o izvedbi javnega naročila ter pridobitev ali najem zemljišč, zgradb ali drugih nepremičnin s strani enega ali več javnih naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti javni naročniki izberejo;

(50)

„dokumentacija za postopek javnega naročanja“ pomeni vsak dokument, ki ga pripravi ali navaja javni naročnik, da opiše ali določi elemente postopka javnega naročanja, vključno z:

(a)

ukrepi za obveščanje javnosti iz člena 163;

(b)

povabilom k oddaji ponudb;

(c)

razpisnimi zahtevami, vključno s tehničnimi specifikacijami in zadevnimi merili, ali – če gre za konkurenčni dialog – opisnimi dokumenti;

(d)

osnutkom pogodbe;

(51)

„javno naročilo“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki v smislu členov 174 in 178, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, izvedbo gradenj ali opravljanje storitev, kar vključuje:

(a)

pogodbe o nepremičninah;

(b)

naročila blaga;

(c)

naročila gradenj;

(d)

naročila storitev;

(52)

„naložba navideznega lastniškega kapitala“ pomeni vrsto financiranja, ki je med kapitalom in dolgom, saj ima večje tveganje kot dolg, ki se plačuje prednostno, ter manjše tveganje kot navadni lastniški temeljni kapital, ter je lahko strukturirano kot dolg, navadno nezavarovan in podrejen, in ga je mogoče v nekaterih primerih preoblikovati v lastniški kapital ali v prednostni lastniški kapital;

(53)

„prejemnik“ pomeni upravičenca, izvajalca, plačanega zunanjega strokovnjaka ali osebo ali subjekt, ki prejema nagrade ali sredstva v okviru finančnega instrumenta ali izvršuje sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1);

(54)

„pogodba o začasni prodaji“ pomeni prodajo vrednostnih papirjev za denar ob dogovoru o njihovem ponovnem odkupu na dogovorjen datum v prihodnosti ali na zahtevo;

(55)

„odobritev za raziskave in tehnološki razvoj“ pomeni odobritev, ki se knjiži bodisi v enega od proračunskih naslovov za področja politik, povezana s „posrednimi raziskavami“ ali „neposrednimi raziskavami“, bodisi v poglavje za raziskave v drugem naslovu;

(56)

„rezultat“ pomeni učinke izvajanja ukrepa, določene v skladu s pravili za posamezni sektor;

(57)

„instrument delitve tveganja“ pomeni finančni instrument, ki omogoča delitev opredeljenega tveganja med dvema ali več subjekti v zameno za dogovorjeno nadomestilo, kadar je to ustrezno;

(58)

„naročilo storitev“ pomeni naročilo, ki zajema vse intelektualne in neintelektualne storitve, razen storitev, zajetih v naročilih blaga in gradenj ter v pogodbah o nepremičninah;

(59)

„dobro finančno poslovodenje“ pomeni izvrševanje proračuna v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

(60)

„kadrovski predpisi“ pomeni Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določene v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68;

(61)

„podizvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, ki ga kandidat, ponudnik ali izvajalec predlaga za izvedbo dela naročila oziroma ki ga upravičenec predlaga za izvedbo dela nalog, ki se sofinancirajo iz nepovratnih sredstev;

(62)

„članarina“ pomeni vsote, ki se plačajo organom, katerih članica je Unija, v skladu s proračunskimi odločitvami in pogoji plačila, ki jih določi zadevni organ;

(63)

„naročilo blaga“ pomeni naročilo, ki zajema nakup, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za blago, in ki lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;

(64)

„tehnična pomoč“ pomeni podporne dejavnosti in dejavnosti za krepitev zmogljivosti, ki so potrebne za izvedbo programa ali ukrepa, brez poseganja v pravila za posamezni sektor, predvsem dejavnosti pripravljanja, upravljanja, spremljanja, ocenjevanja, revizije in kontrole;

(65)

„ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;

(66)

„Unija“ pomeni Evropsko unijo, Evropsko skupnost za atomsko energijo ali oboje, odvisno od konteksta;

(67)

„institucija Unije“ pomeni Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Komisijo, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD); Evropska centralna banka ne šteje za institucijo Unije;

(68)

„potencialni ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, vpisan na seznam potencialnih ponudnikov, ki bodo povabljeni k predložitvi prijave za sodelovanje v ponudbi ali k oddaji ponudbe;

(69)

„prostovoljec“ pomeni osebo, ki na prostovoljni osnovi brez plačila deluje za organizacijo;

(70)

„gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske ali tehnične funkcije;

(71)

„naročilo gradenj“ pomeni naročilo, ki zajemo eno od naslednjega:

(a)

izvajanje oziroma izvajanje in projektiranje gradnje;

(b)

izvajanje oziroma izvajanje in projektiranje gradnje v zvezi z eno od dejavnosti iz Priloge II k Direktivi 2014/24/EU ali

(c)

izvedbo gradnje na kakršen koli način, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje.

Člen 3

Skladnost sekundarne zakonodaje s to uredbo

1.   Določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jih vsebuje temeljni akt, morajo spoštovati proračunska načela iz naslova II.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se v uvodnih izjavah in v obrazložitvenem memorandumu katerih koli predlogov ali sprememb k predlogom, ki se predložijo zakonodajnemu organu in vsebujejo odstopanja od določb te uredbe, ki niso določbe iz naslova II, ali od delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, jasno navedejo takšna odstopanja in posebni razlogi, ki upravičujejo odstopanja ali spremembe.

Člen 4

Obdobja, datumi in roki

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se za roke, določene v tej uredbi, uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (32).

Člen 5

Varstvo osebnih podatkov

Ta uredba ne posega v uredbi (ES) št. 45/2001 in (EU) 2016/679.

NASLOV II

PRORAČUN IN PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 6

Upoštevanje proračunskih načel

Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.

POGLAVJE 1

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Člen 7

Obseg proračuna

1.   V proračunu se za vsako proračunsko leto napovejo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Unijo. Proračun zajema:

(a)

prihodke in odhodke Unije, vključno z upravnimi odhodki, ki nastanejo na podlagi izvajanja določb PEU v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), in odhodki iz poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(b)

prihodke in odhodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2.   Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in nediferencirana sredstva.

Odobritve, odobrene za tekoče proračunsko leto, sestavljajo:

(a)

odobritve, določene v proračunu, skupaj s spremembami proračuna;

(b)

odobritve, prenesene iz predhodnih proračunskih let;

(c)

odobritve, ki se lahko znova dajo na voljo v skladu s členom 15;

(d)

odobritve iz plačil predhodnega financiranja, ki so bile vrnjene v skladu s točko (b) člena 12(4);

(e)

odobritve iz namenskih prejemkov v tekočem proračunskem letu ali prenesene iz predhodnih proračunskih let.

3.   S pridržkom člena 114(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu.

4.   Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih.

5.   Odstavka 2 in 3 tega člena ne preprečujeta, da se odobritve prevzemajo v celoti ali da se proračunske obveznosti prevzemajo v letnih obrokih, kot je določeno v točki (b) prvega pododstavka člena 112(1) oziroma v členu 112(2).

Člen 8

Posebna pravila o načelih enotnosti in točnosti proračuna

1.   Vsi prihodki in odhodki se knjižijo na proračunsko postavko.

2.   Brez poseganja v odobrene odhodke, ki izhajajo iz pogojnih obveznosti iz člena 210(2), ni mogoče nobenega odhodka prevzeti kot obveznost ali ga odobriti zunaj okvira odobritev.

3.   Odobritev se knjiži v proračun le, če je namenjena za odhodkovno postavko, ki šteje za potrebno.

4.   Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna, se ne izplačajo Uniji, razen če je v sporazumih o prispevkih ali zadevnih sporazumih o financiranju določeno drugače.

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 9

Opredelitev

Odobritve, knjižene v proračun, se odobrijo za proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 10

Proračunsko računovodstvo za prihodke in odobritve

1.   Prihodki proračunskega leta se knjižijo v zaključni račun za to leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani med tem letom. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko dajo na razpolago vnaprej v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.

2.   Knjižbe lastnih sredstev iz naslovov davka na dodano vrednost (DDV) in bruto nacionalnega dohodka se lahko prilagodijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.

3.   Obveznosti se v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi pravnih obveznosti, sklenjenih do 31. decembra navedenega leta. Vendar se celotne proračunske obveznosti iz člena 112(4) v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi proračunskih obveznosti do 31. decembra navedenega leta.

4.   Plačila se knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil do 31. decembra navedenega leta.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4:

(a)

se odhodki za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra navedenega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel nalog za plačilo do 31. januarja naslednjega proračunskega leta;

(b)

se odhodki, izvršeni v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra navedenega leta, vključno z odhodki, obračunanimi do 31. januarja naslednjega proračunskega leta, kot je določeno v členih 30 in 31.

Člen 11

Prevzemanje obveznosti za odobritve

1.   Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko začnejo obveznosti za odobritve, knjižene v proračun, prevzemati s 1. januarjem.

2.   Od 15. oktobra proračunskega leta dalje se lahko vnaprej prevzemajo naslednji odhodki v breme odobritev za naslednje proračunsko leto:

(a)

rutinski upravni odhodki, pod pogojem, da so bili takšni odhodki odobreni v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet, in le do največ ene četrtine skupnih ustreznih odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za tekoče proračunsko leto;

(b)

rutinski odhodki za upravljanje EKJS, pod pogojem, da je podlaga za takšne odhodke določena v obstoječem temeljnem aktu, in le do največ treh četrtin skupnih ustreznih odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za tekoče proračunsko leto.

Člen 12

Razveljavitev in prenos odobritev

1.   Odobritve, ki ostanejo neporabljene ob koncu proračunskega leta, za katero so bile knjižene, se razveljavijo, razen če se prenesejo v skladu z odstavki 2 do 8.

2.   Naslednje odobritve se lahko prenesejo na podlagi odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 3, vendar samo v naslednje proračunsko leto:

(a)

odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti končana do 31. decembra proračunskega leta. Za takšne odobritev se obveznosti lahko prevzamejo do 31. marca naslednjega proračunskega leta, razen za nediferencirana sredstva, povezane s projekti gradnje, za katere se lahko obveznosti prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;

(b)

odobritve, ki so potrebne, če je zakonodajni organ sprejel temeljni akt v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Komisija ni mogla prevzeti obveznosti za odobritve, določene za ta namen, do 31. decembra navedenega leta. Za takšne odobritve se obveznosti lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;

(c)

odobritve plačil, ki so potrebne za kritje obstoječih obveznosti ali obveznosti, povezanih s prenesenimi odobritvami za prevzem obveznosti, kadar odobritve plačil, ki so določene na ustreznih proračunskih postavkah za naslednje proračunsko leto, ne zadostujejo;

(d)

odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, v zvezi z ukrepi iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (33).

V zvezi s točko (c) prvega pododstavka, zadevna institucija Unije najprej porabi odobritve, ki so odobrene za tekoče proračunsko leto, in dokler te niso porabljene, ne uporablja prenesenih odobritev.

Prenosi odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka, ne smejo presegati v okviru 2 % začetnih odobritev, o katerih glasujeta Evropski parlament in Svet, zneska prilagoditve neposrednih plačil, ki se izvede v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v predhodnem proračunskem letu. Prenesene odobritve se vrnejo v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

3.   Zadevna institucija Unije odločitev o prenosih iz odstavka 2 sprejme do 15. februarja naslednjega proračunskega leta. O sprejeti odločitvi o prenosu do 15. marca navedenega leta obvesti Evropski parlament in Svet. Za vsako proračunsko postavko tudi navede, kako je za posamezen prenos uporabila merila iz točk od (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 2.

4.   Odobritve se samodejno prenesejo za:

(a)

odobritve za prevzem obveznosti za rezervo za nujno pomoč in za Solidarnostni sklad Evropske unije. Takšne odobritve se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto, obveznosti zanje pa je mogoče prevzeti do 31. decembra navedenega leta;

(b)

odobritve, ki ustrezajo notranjim namenskim prejemkom. Takšne odobritve se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto in zanje se lahko obveznosti prevzamejo do 31. decembra navedenega leta, razen notranjih namenskih prejemkov iz naslova oddajanja v najem in prodaje zgradb in zemljišč, ki se lahko prenesejo do njihove končne porabe. Odobritve za prevzem obveznosti, navedene v Uredbi (EU) št. 1303/2013 in Uredbi (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (34), ki izhajajo iz vračil plačil predhodnega financiranja in so na voljo 31. decembra, se lahko prenesejo do zaključka programa ter se lahko uporabijo po potrebi, pod pogojem, da druge odobritve za prevzem obveznosti niso več na voljo;

(c)

odobritve, ki ustrezajo zunanjim namenskim prejemkom. Takšne odobritve se v celoti porabijo do izvedbe vseh operacij v zvezi s programom ali ukrepom, za katerega so namenjene, ali pa se lahko prenesejo in uporabijo za naslednike zadevnega programa ali ukrepa. To ne velja za prihodke iz točke (iii) člena 21(2)(g), za katere se odobritve, za katere v petih letih niso prevzete obveznosti, razveljavijo;

(d)

odobritve plačil v zvezi z EKJS, ki izhajajo iz začasnih prekinitev v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.   Zunanji namenski prejemki iz točke (c) odstavka 4 tega člena, ki izhajajo iz sodelovanja držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) v nekaterih programih Unije, v skladu s točko (e) člena 21(2), so skladni s Protokolom št. 32, priloženim k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP).

6.   Poleg informacij iz odstavka 3, zadevna institucija Unije Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski in določbo tega člena na podlagi katere so bile odobritve prenesene.

7.   Nediferencirana sredstva, za katera so ob koncu proračunskega leta prevzete pravne obveznosti, se plačajo do konca naslednjega proračunskega leta.

8.   Brez poseganja v odstavek 4 se odobritve, ki se razporedijo v rezervo, in odobritve za odhodke za zaposlene ne prenesejo. Za namene tega člena odhodki za zaposlene obsegajo plače in nadomestila članov in uslužbencev institucij Unije, za katere veljajo kadrovski predpisi.

Člen 13

Podrobne določbe o razveljavitvi in prenosu odobritev

1.   Odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva iz točke (a) prvega pododstavka člena 12(2) se lahko prenesejo samo, če obveznosti ni bilo mogoče prevzeti pred 31. decembrom proračunskega leta iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati odredbodajalcu, in če so pripravljalne faze izvedene v zadostni meri, da je razumno pričakovati, da bo obveznost prevzeta do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za projekte gradnje – do 31. decembra naslednjega proračunskega leta.

2.   Pripravljalne faze iz točke (a) prvega pododstavka člena 12(2), ki morajo biti končane do 31. decembra proračunskega leta, da se lahko dovoli prenos v naslednje proračunsko leto, so zlasti:

(a)

glede posameznih proračunskih obveznosti v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 112(1) končano izbiranje potencialnih izvajalcev, upravičencev, nagrajencev ali pooblaščencev;

(b)

glede celotnih proračunskih obveznosti v smislu točke (b) prvega pododstavka člena 112(1) sprejetje sklepa o financiranju ali zaključek posvetovanja zadevnih služb v posamezni instituciji Unije za sprejetje sklepa o financiranju.

3.   Odobritve, prenesene v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 12(2), za katere ni prevzeta obveznost do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za zneske, povezane s projekti gradnje – do 31. decembra naslednjega proračunskega leta, se samodejno razveljavijo.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o odobritvah, ki so bile razveljavljene v skladu s prvim pododstavkom, v enem mesecu po razveljavitvi.

Člen 14

Sprostitev obveznosti

1.   Kadar proračunske obveznosti sprostijo v proračunskem letu, ki sledi letu, v katerem so bile prevzete, ker ukrepi, za katere so bile namenjene, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se odobritve, ki ustrezajo takšnim sprostitvam obveznosti, razveljavijo, če ni v uredbah (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 514/2014 določeno drugače ter brez poseganja v člen 15 te uredbe.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti iz uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 514/2014 samodejno sprostijo v skladu z navedenima uredbama.

3.   Ta člen se ne uporablja za zunanje namenske prejemke iz člena 21(2).

Člen 15

Ponovna razpoložljivost odobritev, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti

1.   Odobritve, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti iz uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014 in (EU) št. 514/2014, se lahko znova dajo na razpolago v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

V ta namen Komisija preveri sprostitve obveznosti iz predhodnega proračunskega leta, in se do 15. februarja tekočega proračunskega leta na podlagi potreb odloči, ali je treba ustrezne odobritve znova dati na razpolago.

2.   Poleg primera iz odstavka 1 tega člena se odobritve, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti, znova dajo na razpolago v primeru:

(a)

sprostitve obveznosti iz enega od programov v okviru ureditev za izvrševanje rezerve za uspešnost, vzpostavljene s členom 20 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

sprostitve obveznosti iz enega od programov, namenjenih posebnemu finančnemu instrumentu v korist malim in srednjim podjetjem (MSP), potem ko se je prekinila udeležba države članice v finančnem instrumentu, kot je določeno v sedmem pododstavku člena 39(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.   Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ustreznih raziskovalnih projektov, se lahko tudi znova dajo na razpolago raziskovalnemu programu, v katerega spadajo projekti, ali njegovemu nasledniku v okviru proračunskega postopka.

Člen 16

Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna

1.   Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se uporablja postopek iz prvega odstavka člena 315 PDEU (ureditev začasnih dvanajstin). Obveznosti se lahko prevzemajo in plačila izvršujejo v okviru omejitev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Obveznosti se lahko prevzemajo po poglavjih do največ ene četrtine skupnih odobritev za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Omejitev odobritev, določena v predlogu proračuna, se ne sme prekoračiti.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto. Vendar ta vsota ne sme presegati ene dvanajstine odobritev, določenih v istem poglavju predloga proračuna.

3.   Odobritve za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto iz odstavkov 1 in 2, se razumejo kot odobritve, izglasovane v proračunu, vključno s spremembami proračuna, in po prilagoditvi za prerazporeditve v navedenem proračunskem letu.

4.   Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Unije in za potrebe upravljanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg obveznosti in plačil v zneskih, ki so samodejno na razpolago v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri dodatne odhodke, ki presegajo eno začasno dvanajstino, a brez preseganja skupnega zneska štirih začasnih dvanajstin, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Svet svoj sklep o odobritvi brez odlašanja pošlje Evropskemu parlamentu.

Sklep iz prvega pododstavka začne veljati 30 dni po sprejetju, razen če Evropski parlament sprejme katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a)

z večino svojih sestavnih članov odloči zmanjšati odhodke pred iztekom 30 dni; v tem primeru Komisija predloži nov predlog;

(b)

obvesti Svet in Komisijo, da ne želi zmanjšati odhodkov; v tem primeru sklep začne veljati pred iztekom 30 dni.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

5.   Če za dano poglavje odobritev štirih začasnih dvanajstin v skladu z odstavkom 4 ne zadostuje za kritje odhodkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Unije na področju, ki ga pokriva zadevno poglavje, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev zneska odobritev, knjiženih v ustrezno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto. Evropski parlament in Svet ukrepata v skladu z postopki iz odstavka 4. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobritev, ki je razpoložljiv v proračunu za predhodno proračunsko leto ali v predlogu proračuna.

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 17

Opredelitev in področje uporabe

1.   Prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2.   Unija in organi Unije iz členov 70 in 71 ne najemajo posojil v okviru proračuna.

Člen 18

Bilanca proračunskega leta

1.   Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka knjiži v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2.   Ocene prihodkov ali odobritev plačil iz odstavka 1 tega člena se knjižijo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo, ki se predloži na podlagi člena 42 te uredbe. Ocene se pripravijo v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 (35).

3.   Po pripravi začasnega zaključnega računa za vsako proračunsko leto se vsa odstopanja med tem zaključnim računom in ocenami knjižijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki je namenjena izključno tej razliki. V takem primeru Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 19

Uporaba eura

1.   Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravi zaključni račun. Vendar lahko za namene denarnega toka iz člena 77 računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in ESZD, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v drugih valutah.

2.   Brez poseganja v posebne določbe, določene v pravilih za posamezni sektor ali v posebnih naročilih, sporazumih o nepovratnih sredstvih, sporazumih o prispevkih in sporazumih o financiranju, odgovorni odredbodajalec izvede preračun po dnevnem deviznem tečaju eura, ki je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije, na dan, na katerega služba za odobravanje pripravi nalog za plačilo ali nalog za izterjavo.

Če takšen dnevni tečaj ni objavljen, odgovorni odredbodajalec uporabi tečaj iz odstavka 3.

3.   Za namene zaključnih računov iz členov 82, 83 in 84 se preračun med eurom in drugo valuto izvede na podlagi mesečnega računovodskega deviznega tečaja eura. Ta računovodski devizni tečaj določi računovodja Komisije iz katerega koli vira informacij, za katerega se meni, da je zanesljiv, na podlagi deviznega tečaja na predzadnji delovni dan v mesecu pred mesecem, za katerega se določa devizni tečaj.

4.   Preračun valut se izvede tako, da se prepreči znaten vpliv preračuna na raven sofinanciranja Unije ali škodljiv vpliv na proračun. Kadar je to ustrezno, se menjalno razmerje med eurom in drugimi valutami lahko izračuna z uporabo povprečja dnevnih deviznih tečajev v danem obdobju.

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 20

Področje uporabe

Brez poseganja v člen 21 skupni prihodki pokrivajo skupne odobritve plačil. Brez poseganja v člen 27 se vsi prihodki in odhodki knjižijo v proračun v celoti brez neto izravnave.

Člen 21

Namenski prejemki

1.   Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki.

2.   Zunanji namenski prejemki so:

(a)

posebni dodatni finančni prispevki držav članic za naslednje vrste ukrepov in programov:

(i)

nekateri dopolnilni programi na področju raziskav in tehnološkega razvoja,

(ii)

nekateri ukrepi ali programi zunanje pomoči, ki jih financira Unija in upravlja Komisija;

(b)

odobritve v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s Protokolom št. 37 o finančnih posledicah izteka Pogodbe ESPJ ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, priloženim k PEU in PDEU;

(c)

obresti na depozite in globe, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 (36);

(d)

namenski prejemki, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila in volila, skupaj z namenskimi prejemki, ki so specifični za vsako institucijo Unije;

(e)

finančni prispevki za dejavnosti Unije od tretjih držav ali od organov, ki niso tisti, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU ali Pogodbe Euratom;

(f)

notranji namenski prejemki iz odstavka 3, kolikor so postranske narave k zunanjim namenskim prejemkom iz tega odstavka;

(g)

prihodki od konkurenčnih dejavnosti, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče (JRC), ki zajemajo kar koli od naslednjega:

(i)

postopke za nepovratna sredstva in postopke javnega naročanja, v katerih sodeluje JRC;

(ii)

dejavnosti JRC v imenu tretjih strani;

(iii)

dejavnosti v okviru upravnih sporazumov z drugimi institucijami Unije ali drugimi službami Komisije v skladu s členom 59 za zagotavljanje znanstveno-tehničnih storitev.

3.   Notranji namenski prejemki so:

(a)

prihodki od tretjih strani za blago, storitve ali gradnje, dobavljene na njihovo zahtevo;

(b)

prihodki iz vračil nepravilno izplačanih zneskov v skladu s členom 101;

(c)

prihodki od dobave blaga, storitev in gradenj za druge službe znotraj institucije Unije, ali drugih institucij ali organov Unije, vključno z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili izplačani v imenu drugih institucij ali organov Unije;

(d)

prejete zavarovalnine;

(e)

prihodki od oddajanja v najem in prodaje zgradb in zemljišč;

(f)

povračila finančnim instrumentom ali proračunskim jamstvom na podlagi drugega pododstavka člena 209(3);

(g)

prihodki iz poznejših povračil davkov v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 27(3).

4.   Namenski prejemki se prenesejo in prerazporejajo v skladu s točkama (b) in (c) člena 12(4) in s členom 32.

5.   Temeljni akt lahko za namenske prejemke določi posebne postavke odhodkov. Če v temeljnem aktu ni določeno drugače, so taki prihodki notranji namenski prejemki.

6.   Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek.

Člen 22

Struktura namenskih prejemkov in zagotavljanje ustreznih odobritev

1.   Brez poseganja v točko (c) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena in člen 24 struktura, v katero se uvrščajo namenski prejemki v proračunu, obsega:

(a)

v izkazu prihodkov v oddelku proračuna za vsako posamezno institucijo Unije proračunsko postavko, na katero se vpiše prejemek;

(b)

v izkazu odhodkov, v pripombah, vključno s splošnimi pripombami, navedbo, katere proračunske postavke lahko prejmejo odobritve v višini namenskih prejemkov, ki so dani na razpolago.

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se vpiše zaznamek pro memoria, znesek ocenjenega prejemka pa se navede kot informacija v pripombah.

2.   Ko institucija Unije prejme prejemek, se odobritve v višini namenskih prejemkov samodejno dajo na razpolago kot odobritve za prevzem obveznosti in kot odobritve plačil, razen v naslednjih primerih:

(a)

v primeru iz točke (a) člena 21(2) se lahko za finančne prispevke iz držav članic, kadar je sporazum o prispevku izražen v eurih, odobritve za prevzem obveznosti dajo na razpolago po tem, ko država članica podpiše sporazum o prispevku;

(b)

v primerih iz točke (b) člena 21(2) ter iz točk (i) in (iii) člena 21(2)(g) se odobritve za prevzem obveznosti dajo na razpolago takoj, ko se oceni terjatev;

(c)

v primeru iz točke (c) člena 21(2) se ob knjižbi zneskov v izkaz prihodkov v izkazu odhodkov zagotovijo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

Odobritve iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka se izvršujejo v skladu s členom 20.

3.   Ocene terjatev iz točk (b) in (g) člena 21(2) se pošljejo računovodji za evidentiranje.

Člen 23

Prispevki držav članic za raziskovalne programe

1.   Prispevki držav članic za financiranje določenih dodatnih raziskovalnih programov iz člena 5 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 se plačajo na naslednji način:

(a)

sedem dvanajstin zneska, ki je vpisan v proračunu, se izplača do 31. januarja tekočega proračunskega leta;

(b)

preostalih pet dvanajstin se izplača do 15. julija tekočega proračunskega leta.

2.   Kadar proračun do začetka proračunskega leta še ni dokončno sprejet, prispevki iz odstavka 1 temeljijo na znesku, ki je bil knjižen v proračunu za predhodno proračunsko leto.

3.   Vsak prispevek ali dodatno plačilo, ki ga v proračun dolgujejo države članice, se knjiži na račun ali račune Komisije v tridesetih koledarskih dneh po zahtevku za plačilo sredstev.

4.   Plačila se knjižijo na račun, ki je določen v Uredbi (EU, Euratom) št. 609/2014, in zanje veljajo pogoji, določeni v navedeni uredbi.

Člen 24

Namenski prejemki na podlagi sodelovanja držav Efte v nekaterih programih Unije

1.   Struktura proračuna za vključitev prihodkov iz sodelovanja držav Efte v določenih programih Unije je naslednja:

(a)

v izkaz prihodkov se vključi proračunska postavka z zaznamkom pro memoria, na katero se knjiži celoten znesek prispevka vsake od držav Efte za proračunsko leto;

(b)

v izkazu odhodkov se v prilogi, ki je sestavni del proračuna, določijo proračunske postavke, ki pokrivajo dejavnosti Unije, v katerih sodelujejo države Efte, in vključujejo informacije o ocenjenem znesku sodelovanja vsake od držav Efte.

2.   Na podlagi člena 82 Sporazuma EGP so zneski letnega prispevka držav Efte, ki jih Komisiji potrdi Skupni odbor Evropskega gospodarskega prostora v skladu s členom 1(5) Protokola št. 32, priloženega k Sporazumu EGP, podlaga, da se na začetku proračunskega leta zagotovi celoten znesek ustreznih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil.

3.   Poraba prejemkov iz finančnih prispevkov držav Efte se spremlja ločeno.

Člen 25

Donacije

1.   Institucije Unije lahko sprejmejo kakršno koli donacijo v korist Unije, kot so prihodki od fundacij, subvencij, daril in volil.

2.   Sprejem donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomeni tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presega 10 % vrednosti izplačane donacije, odobrita Evropski parlament in Svet. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev v dveh mesecih od prejema zahteve za takšno odobritev od zadevnih institucij Unije. Če v tem času ne ugovarjata, zadevne institucije Unije sprejmejo končno odločitev v zvezi s sprejemom donacije. Zadevne institucije Unije v svoji zahtevi Evropskemu parlamentu in Svetu pojasnijo stroške finančnih storitev, ki izhajajo iz sprejema donacij v korist Unije.

Člen 26

Korporacijsko sponzorstvo

1.   „Korporacijsko sponzorstvo“ pomeni sporazum, na podlagi katerega pravna oseba podpre v naravi dogodek ali dejavnost za namene promocije ali družbene odgovornosti gospodarskih družb.

2.   Institucije in organi Unije lahko na podlagi specifičnih internih pravil, ki se objavijo na njihovih spletnih mestih, izjemoma sprejmejo korporacijsko sponzorstvo, pod pogojem, da:

(a)

so na vseh stopnjah postopka za sprejetje korporacijskega sponzorstva ustrezno upoštevana načela nediskriminacije, sorazmernosti, enakega obravnavanja in preglednosti;

(b)

prispeva k pozitivni podobi Unije in je neposredno povezano z glavnim ciljem dogodka ali dejavnosti;

(c)

ne ustvari nasprotja interesov niti se ne nanaša izključno na družabne dogodke;

(d)

se dogodek ali dejavnost ne financira izključno s korporacijskim sponzorstvom;

(e)

je storitev v zameno za korporacijsko sponzorstvo omejena na javno prepoznavnost blagovne znamke ali imena sponzorja;

(f)

sponzor v času postopka sponzorstva ni v eni od situacij iz členov 136(1) in 141(1) ter v podatkovni zbirki iz člena 142(1) ni vpisan kot izključen.

3.   Kadar vrednost korporacijskega sponzorstva presega 5 000 EUR, se sponzor vpiše v javni register, ki vključuje informacije o vrsti dogodka ali dejavnosti, ki se sponzorira.

Člen 27

Pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja

1.   Naslednji odbitki se lahko odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska:

(a)

kazni, naložene strankam naročil ali upravičencem;

(b)

popusti, povračila in znižanja na posameznih računih in izkazih stroškov;

(c)

obresti iz plačil predhodnega financiranja;

(d)

popravki za neupravičeno izplačane zneske.

Popravki iz točke (d) prvega pododstavka so lahko izvedeni tako, da se neposredno odbijejo od novega vmesnega plačila ali plačila razlike zneska istemu prejemniku na podlagi poglavja, člena in v proračunskem letu, za katero je bilo izvršeno previsoko plačilo.

Za odbitke iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se uporabljajo računovodska pravila Unije.

2.   Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih države članice vrnejo v skladu s Protokolom št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priloženim k PEU in PDEU, bremenijo proračun za znesek brez davka.

3.   Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, lahko bremenijo proračun za katerega koli od naslednjih zneskov:

(a)

znesek brez davka;

(b)

znesek, ki vključuje davek.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka se poznejša povračila davkov štejejo za notranje namenske prejemke.

4.   Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za proračunsko leto.

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 28

Splošne določbe

1.   Odobritve se določijo za posebne namene po naslovu in poglavju. Poglavja se dalje razčlenijo na člene in postavke.

2.   Komisija in druge institucije Unije lahko prerazporejajo odobritve znotraj proračuna, če so izpolnjeni posebni pogoji iz členov 29 do 32.

Odobritve se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobritve ali imajo zaznamek pro memoria.

Omejitve iz členov 29, 30 in 31 se izračunajo, ko se pripravi zahtevek za prerazporeditev in z upoštevanjem odobritev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna.

Za zadevni znesek za namene izračunavanja omejitev iz členov 29, 30 in 31 se šteje vsota sredstev za prerazporeditev s proračunske postavke, s katere se prerazporeja, po prilagoditvi zaradi prejšnjih prerazporeditev. Ne upoštevajo se zneski prerazporeditev, ki jih Komisija ali katera koli druga zadevna institucija Unije opravi samostojno brez odločitve Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlogom za prerazporeditev in vsem informacijam za Evropski parlament in za Svet v zvezi s prerazporejanjem na podlagi členih 29, 30 in 31 se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo najnovejše razpoložljive informacije glede porabe odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta tako za proračunske postavke, na katere naj bi se odobritve prerazporedile, kot za postavke, s katerih naj bi se prerazporedile.

Člen 29

Prerazporeditve, ki jih izvajajo institucije Unije razen Komisije

1.   Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobritve:

(a)

z enega naslova na drugega do največ 10 % odobritev za proračunsko leto za proračunsko postavko, s katere se sredstva prerazporedijo;

(b)

iz enega poglavja v drugo neomejeno.

2.   Brez poseganja v odstavek 4 tega člena, institucija Unije tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 31.

3.   Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo omejitve iz točke (a) odstavka 1 tega člena. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 31.

4.   Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi o tem predhodno obvestila Evropski parlament in Svet.

Člen 30

Prerazporeditve Komisije

1.   Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno:

(a)

prerazporedi odobritve znotraj posameznega poglavja;

(b)

v zvezi z odhodki za zaposlene in upravo, ki so skupni več naslovom, prerazporedi z enega naslova na drugega največ 10 % odobritev za proračunsko leto na proračunski postavki, s katere se odobritve prerazporedijo, in največ 30 % odobritev za proračunsko leto na proračunski postavki, na katero se odobritve prerazporedijo;

(c)

v zvezi z odhodki iz poslovanja prerazporedi med poglavji v okviru istega naslova največ 10 % odobritev za proračunsko leto na proračunski postavki, s katere se odobritve prerazporedijo;

(d)

v zvezi z odobritvami za raziskave in tehnološki razvoj, ki jih izvaja JRC, v okviru naslova proračuna, ki se nanaša na področje politike „neposredne raziskave“, prerazporedi odobritve med poglavji do največ 15 % odobritev na proračunski postavki, s katere se odobritve prerazporedijo;

(e)

v zvezi z raziskavami in tehnološkim razvojem prerazporedi odobritve za poslovanje z enega naslova na drugega, pod pogojem, da se odobritve porabijo v isti namen;

(f)

v zvezi z odhodki iz poslovanja za sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, prerazporedi odobritve z enega naslova na drugega, pod pogojem, da so zadevne odobritve za isti cilj v smislu uredbe o ustanovitvi zadevnega sklada ali predstavljajo odhodke za tehnično pomoč;

(g)

prerazporedi odobritve iz proračunske postavke proračunskega jamstva na proračunsko postavko drugega proračunskega jamstva v izjemnih primerih, ko oblikovane rezervacije v skupnem skladu za rezervacije slednjega ne zadoščajo za plačilo zahtevka za unovčitev jamstva ter pod pogojem, da se naknadno povrne znesek, ki je bil prerazporejen v skladu s postopkom iz člena 212(4).

Odhodki iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka zajemajo, za vsako področje politike, postavke iz člena 47(4).

Kadar Komisija prerazporedi odobritve za EKJS v skladu s prvim pododstavkom po 31. decembru, sprejme svojo odločitev do 31. januarja naslednjega proračunskega leta. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

Tri tedne pred prerazporeditvijo iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka Komisija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 31.

Z odstopanjem od četrtega pododstavka lahko Komisija v zadnjih dveh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi odobritve, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, zunanje uslužbence in druge sodelavce, z enega naslova na drugega do vključno največ 5 % odobritev za zadevno leto. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

2.   Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah odobritev z enega naslova na drugega, pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet:

(a)

prerazporeditev odobritev z naslova „rezervacije“ iz člena 49 te uredbe, pri čemer je edini pogoj za sprostitev sredstev iz rezerve sprejetje temeljnega akta v skladu s členom 294 PDEU;

(b)

v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so mednarodne humanitarne nesreče in krize, ki se zgodijo po 1. decembru proračunskega leta, prerazporeditev neporabljenih odobritev, ki so v tem letu še na razpolago za tiste naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, namenjen zunanjemu delovanju Unije, na ustrezne naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

Člen 31

Predlogi prerazporeditev, ki jih institucije Unije predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu

1.   Vsaka institucija Unije svoje predloge prerazporeditev hkrati predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Komisija lahko predloži predloge prerazporeditev za odobritve plačil za sklade, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. Prerazporeditve odobritev plačil se lahko opravijo s katere koli proračunske postavke. V teh primerih se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne.

Če Evropski parlament in Svet prerazporeditve ne odobrita ali jo odobrita zgolj delno, ustrezni del odhodka iz točke (b) člena 10(5) bremeni odobritve plačil naslednjega proračunskega leta.

3.   Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o prerazporeditvah odobritev v skladu z odstavki 4 do 8.

4.   Evropski parlament in Svet, slednji s kvalificirano večino, o vsakem predlogu prerazporeditve odločita v šestih tednih od njegovega prejema s strani obeh institucij, razen v nujnih okoliščinah. V nujnih primerih Evropski parlament in Svet odločita v treh tednih od prejema predloga.

5.   Kadar Komisija namerava prerazporediti odobritve za EKJS v skladu s tem členom, predloži predloge prerazporeditev Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. V takšnih primerih se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne.

6.   Predlog prerazporeditve se odobri ali šteje za odobrenega, če se v obdobju šestih tednov zgodi kaj od naslednjega:

(a)

Evropski parlament in Svet predlog odobrita;

(b)

predlog odobri Evropski parlament ali Svet, medtem ko druga institucija ne sprejme odločitve v zvezi z njim;

(c)

niti Evropski parlament niti Svet ne sprejme odločitve o spremembi ali zavrnitvi predloga prerazporeditve.

7.   Razen če Evropski parlament ali Svet zahteva drugače, se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne v naslednjih primerih:

(a)

prerazporeditev pomeni manj kot 10 % odobritev na proračunski postavki, s katere se prerazporejajo odobritve, in ne presega 5 000 000 EUR;

(b)

prerazporeditev zadeva samo odobritve plačil in skupni znesek prerazporeditve ne presega 100 000 000 EUR.

8.   Če bodisi Evropski parlament bodisi Svet spremeni znesek prerazporeditve, medtem ko ga druga institucija odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njim, ali če znesek prerazporeditve spremenita tako Evropski parlament kot Svet, se za odobrenega šteje nižji od teh dveh zneskov, razen če zadevna institucija Unije svoj predlog prerazporeditve umakne.

Člen 32

Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe

1.   Odobritve v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

2.   Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč, sprejmeta Evropski parlament in Svet na predlog Komisije.

Za namene tega odstavka se uporablja postopek iz člena 31(3) in (4). Če Evropski parlament in Svet ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi rezerve za nujno pomoč, odločitve o tem predlogu ne sprejmeta.

Predlogom prerazporeditev sredstev iz rezerve za nujno pomoč se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki dokazujejo:

(a)

najnovejše razpoložljive informacije glede izvrševanja odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta za proračunsko postavko, na katero naj bi se odobritve prerazporedile;

(b)

analizo možnosti prerazporeditve odobritev.

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja in smotrnost

Člen 33

Smotrnost ter načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

1.   Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni, da se izvršujejo ob upoštevanju naslednjih načel:

(a)

načelom gospodarnosti, ki zahteva, da se sredstva, ki jih zadevna institucija Unije uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, dajo na razpolago pravočasno, v ustrezni količini in ustrezni kakovosti ter za najugodnejšo ceno;

(b)

načelom učinkovitosti, ki se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi, izvedenimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;

(c)

načelom uspešnosti, ki se nanaša na obseg, v katerem se zasledovani cilji dosežejo preko izvedenih dejavnosti.

2.   V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je poudarek porabe odobritev na smotrnosti, zaradi česar se:

(a)

cilji programov in dejavnosti določijo vnaprej;

(b)

napredek pri uresničevanju ciljev spremlja na podlagi kazalnikov smotrnosti;

(c)

o napredku in težavah pri uresničevanju ciljev poroča Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s točko (h) prvega pododstavka člena 41(3) in točko (e) člena 247(1).

3.   Kadar je to ustrezno, se opredelijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni cilji iz odstavkov 1 in 2 ter ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi kazalniki.

Člen 34

Ocenjevanja

1.   Za programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, se izvedeta predhodna in naknadna ocena, ki sta sorazmerni s cilji in odhodki.

2.   Predhodne ocene, ki so podlaga za pripravo programov in dejavnosti, temeljijo na dokazilih glede smotrnosti povezanih programov ali dejavnosti ter opredeljujejo in analizirajo vprašanja, ki jih je treba obravnavati, dodano vrednost udeležbe Unije, cilje, pričakovane učinke različnih možnosti ter ureditve spremljanja in ocenjevanja.

Za velike programe ali dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo imeli znatne ekonomske, okoljske ali socialne učinke, je predhodna ocena lahko izvedena v obliki ocene učinka, ki poleg tega, da izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, analizira različne možnosti v zvezi z načini izvrševanja.

3.   Z naknadnimi ocenami se ocenjuje smotrnost programa ali dejavnosti, vključno z vidiki, kot so uspešnost, učinkovitost, skladnost, relevantnost in dodana vrednost EU. Naknadne ocene temeljijo na informacijah, pridobljenih na podlagi ureditev spremljanja in kazalnikov, določenih za zadevni ukrep. Izvedejo se vsaj enkrat v obdobju vsakega večletnega finančnega okvira in, kadar je to mogoče, dovolj zgodaj, da je ugotovitve mogoče upoštevati pri predhodnih ocenah ali ocenah učinka, na podlagi katerih se pripravijo povezani programi in dejavnosti.

Člen 35

Obvezna ocena finančnih posledic

1.   Vsakemu predlogu ali pobudi, ki ga Komisija, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) ali država članica predloži zakonodajnemu organu in ima lahko posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priložijo ocena finančnih posledic, ki prikazuje ocene v obliki odobritev plačil in odobritev za prevzem obveznosti, ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja ter predhodna ocena ali ocena učinka iz člena 34.

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudi, ki se predloži zakonodajnemu organu in ki ima lahko znatne posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic, ki jo pripravi institucija Unije, ki predlaga spremembo.

Ocena finančnih posledic mora vsebovati finančne in gospodarske podatke, ki so potrebni, da lahko zakonodajni organ oceni potrebo po ukrepanju Unije. Ocena finančnih posledic vsebuje ustrezne informacije glede skladnosti z drugimi dejavnostmi Unije in vseh možnosti sinergije.

V primeru večletnih dejavnosti ocena finančnih posledic vsebuje načrt letnih potreb v smislu odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil in delovnih mest, vključno za zunanje uslužbence, ter oceno njihovih srednjeročnih in, kadar je to mogoče, dolgoročnih finančnih posledic.

2.   Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih odobritev in začetnih napovedi v oceni finančnih posledic z vidika napredka pri obravnavi predloga ali pobude, predložene zakonodajnemu organu.

3.   Za zmanjšanje tveganja goljufij, nepravilnosti in neizpolnitve ciljev se v oceni finančnih posledic navedejo informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni stroškov in koristi kontrol, ki bi nastali zaradi takšnega sistema, in o oceni pričakovane stopnje tveganja napak ter informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

Takšna ocena upošteva verjetno število in vrsto napak ter posebne pogoje za zadevno področje politik ter pravila, ki se uporabljajo za to področje.

4.   Komisija ob predložitvi spremenjenih ali novih predlogov za porabo oceni stroške in koristi kontrolnih sistemov ter pričakovano stopnjo tveganja napak, kot je določeno v odstavku 3.

Člen 36

Notranja kontrola izvrševanja proračuna

1.   Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ustrezno za posamezen način izvrševanja, in v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor.

2.   Za namene izvrševanja proračuna se notranja kontrola izvaja na vseh ravneh upravljanja in je namenjena razumnemu zagotovilu o doseganju naslednjih ciljev:

(a)

uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij;

(b)

zanesljivosti poročanja;

(c)

varovanja sredstev in informacij;

(d)

preprečevanja, odkrivanja ter odprave goljufij in nepravilnosti ter nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi;

(e)

ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

3.   Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in vključuje zlasti naslednje elemente:

(a)

ločevanje nalog;

(b)

ustrezno strategijo obvladovanja tveganja in ustrezno strategijo kontrole, ki vključuje kontrolo na ravni prejemnika;

(c)

izogibanje nasprotju interesov;

(d)

ustrezne revizijske sledi in celovitost podatkov v podatkovnih sistemih;

(e)

postopke za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti;

(f)

postopke za nadaljnje ukrepanje pri ugotovljenih pomanjkljivostih in izjemah notranje kontrole;

(g)

redno oceno dobrega delovanja sistema notranje kontrole.

4.   Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

(a)

izvajanju ustrezne strategije obvladovanja tveganja in strategije kontrole, ki je bila usklajena med ustreznimi udeleženci v verigi kontrole;

(b)

dostopnosti rezultatov izvedenih kontrol za vse ustrezne udeležence v verigi kontrole;

(c)

po potrebi na zanašanju na izjave izvajalskih partnerjev o upravljanju in neodvisna revizijska mnenja, pod pogojem, da je kakovost v zvezi s tem opravljenim delom ustrezna in sprejemljiva ter da je bilo delo opravljeno v skladu z dogovorjenimi standardi;

(d)

pravočasni uporabi korektivnih ukrepov, ki po potrebi vključujejo odvračilne kazni;

(e)

jasni in nedvoumni zakonodaji, na kateri temeljijo zadevne politike, vključno s temeljnimi akti o elementih notranje kontrole;

(f)

odpravi večkratnih kontrol;

(g)

izboljšanju razmerja med stroški in koristmi kontrol.

5.   Če je med izvajanjem stopnja napak nenehno visoka, Komisija opredeli pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih, preuči stroške in koristi morebitnih korektivnih ukrepov in ustrezno ukrepa ali predlaga ustrezne ukrepe, na primer poenostavitev veljavnih določb, izboljšanje kontrolnih sistemov in preoblikovanje programa ali izvedbenih sistemov.

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 37

Objava zaključnega računa in proračunov

1.   Proračun se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2.   Predsednik Evropskega parlamenta objavi proračun in vsako spremembo proračuna, kakor so dokončno sprejeti, v Uradnem listu Evropske unije.

Proračuni se objavijo v treh mesecih po datumu razglasitve njihovega dokončnega sprejetja.

Do uradne objave v Uradnem listu Evropske unije se končni podrobni zneski proračuna na pobudo Komisije objavijo v vseh jezikih na spletnem mestu institucij Unije čim prej in najpozneje v štirih tednih po končnem sprejetju proračuna.

Konsolidirani letni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletnem mestu institucij Unije.

Člen 38

Objava informacij o prejemnikih in drugih informacij

1.   Komisija na ustrezen način in pravočasno da na razpolago informacije o prejemnikih sredstev, financiranih iz proračuna, kadar proračun izvršuje sama v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1).

Prvi pododstavek tega odstavka se uporablja tudi za druge institucije Unije, kadar izvršujejo proračun na podlagi člena 59(1).

2.   Razen v primerih iz odstavkov 3 in 4 se objavijo naslednje informacije, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve glede zaupnosti in varnosti, zlasti glede varstva osebnih podatkov:

(a)

ime oziroma naziv prejemnika;

(b)

lokacija prejemnika, in sicer:

(i)

naslov prejemnika, kadar gre za pravno osebo;

(ii)

regija na ravni NUTS 2, kadar je prejemnik fizična oseba;

(c)

znesek prevzetih pravnih obveznosti;

(d)

narava in namen ukrepa.

Informacije iz prvega pododstavka tega odstavka se objavijo samo za nagrade, podeljene na podlagi natečajev, nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev, in naročila, oddana na podlagi postopkov javnega naročanja, ter za strokovnjake, izbrane na podlagi člena 237(2).

3.   Informacije iz prvega pododstavka odstavka 2 se ne objavijo:

(a)

za izobraževalno podporo, plačano fizičnim osebam, in drugo neposredno pomoč, plačano fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, iz točke (b) člena 191(4);

(b)

za naročila zelo nizke vrednosti, dodeljena strokovnjakom, izbranim na podlagi člena 237(2), in naročila zelo nizke vrednosti pod zneskom iz točke 14.4 Priloge I;

(c)

za finančno podporo, ki se zagotovi iz finančnih instrumentov, za znesek, nižji od 500 000 EUR;

(d)

kadar razkritje ogroža pravice in svoboščine zadevnih oseb ali subjektov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov.

V primerih iz točke (c) prvega pododstavka se informacije, ki se dajo na razpolago, omejijo na statistične podatke, združene v skladu z relevantnimi merili, kot so geografska lega, gospodarska tipologija prejemnikov, vrsta prejete podpore in področje politike Unije, v katero spada zagotovljena podpora.

V primeru fizičnih oseb mora razkritje informacij iz prvega pododstavka odstavka 2 temeljiti na relevantnih merilih, kot so pogostost ali vrsta ukrepa in zadevni zneski.

4.   Osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), objavijo informacije o prejemnikih v skladu s svojimi pravili in postopki, kolikor se ta pravila štejejo za enakovredna po oceni, izvedeni s strani Komisije v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 154(4), in pod pogojem, da za kakršno koli objavo osebnih podatkov veljajo zaščitni ukrepi, enakovredni tistim, določenim v tem členu.

Organi, imenovani v skladu s členom 63(3), objavijo informacije v skladu s pravili za posamezni sektor. Ta pravila za posamezni sektor lahko v skladu z ustrezno pravno podlago odstopajo od odstavkov 2 in 3 tega člena, zlasti za objavo osebnih podatkov, kadar je to utemeljeno na podlagi meril iz tretjega pododstavka odstavka 3 tega člena ter ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja.

5.   Informacije iz odstavka 1 se objavijo na spletnem mestu Unije najpozneje do 30. junija leta po proračunskem letu, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti.

Spletna mesta institucij Unije vsebujejo naslov spletnega mesta, na katerem so na voljo informacije iz odstavka 1, če te niso objavljene neposredno na temu namenjenem spletnem mestu institucij Unije.

Komisija na ustrezen način in pravočasno da na razpolago informacije o enotnem spletnem mestu, vključno z navedbo naslova, kjer so na voljo informacije, ki so jih zagotovile osebe, subjekti ali organi iz odstavka 4.

6.   Kadar so objavljeni osebni podatki, se informacije odstranijo dve leti po koncu proračunskega leta, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti. To velja tudi za osebne podatke za pravne osebe, katerih uradno ime navaja eno ali več fizičnih oseb.

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Določitev proračuna

Člen 39

Načrti prihodkov in odhodkov

1.   Vsaka institucija Unije razen Komisije pripravi načrt svojih prihodkov in odhodkov, ki ga pošlje Komisiji in vzporedno v informacijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija vsako leto.

2.   Visoki predstavnik se posvetuje s člani Komisije, pristojnimi za razvojno politiko, sosedsko politiko, mednarodno sodelovanje ter humanitarno in krizno odzivanje, v zvezi z njihovimi pristojnostmi.

3.   Komisija pripravi lastne načrte, ki jih takoj po njihovem sprejetju pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Pri pripravi svojih načrtov Komisija uporablja informacije iz člena 40.

Člen 40

Načrt proračuna organov Unije iz člena 70

V skladu s svojim aktom o ustanovitvi vsak organ Unije iz člena 70 Komisiji ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. januarja vsako leto pošlje osnutek enotnega programskega dokumenta, ki vsebuje njegovo letno in večletno programsko načrtovanje z ustreznim načrtovanjem človeških in finančnih virov.

Člen 41

Predlog proračuna

1.   Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog proračuna do 1. septembra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja. Ta predlog v vednost pošlje nacionalnim parlamentom.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza prihodkov in odhodkov Unije ter konsolidira načrte iz člena 39. Vsebuje lahko tudi načrte, drugačne od tistih, ki so jih pripravile institucije Unije.

Predlog proračuna sledi sestavi in pripravi proračuna iz členov 47 do 52.

Vsak oddelek predloga proračuna ima uvod, ki ga pripravi zadevna institucija Unije.

Komisija pripravi splošni uvod k predlogu proračuna. Splošni uvod vključuje finančne tabele, ki vsebujejo glavne podatke po naslovih ter utemeljitve sprememb odobritev od enega do drugega proračunskega leta po kategorijah odhodkov večletnega finančnega okvira.

2.   Da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi proračunskih posledic veljavne zakonodaje in zakonodajnih predlogov v postopku sprejemanja, Komisija predlogu proračuna priloži okviren finančni načrt za naslednja leta, strukturiran po kategorijah odhodkov, področjih politike in proračunskih postavkah. Celoten finančni načrt zajema kategorije odhodkov, zajete v točki 30 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (37). Povzetki podatkov se navedejo za kategorije odhodkov, ki niso zajete v točki 30 navedenega medinstitucionalnega sporazuma.

Okvirno finančno načrtovanje se po sprejetju proračuna posodobi, tako da se v njem upoštevajo rezultati proračunskega postopka in drugih zadevnih odločitev.

3.   Komisija predlogu proračuna priloži:

(a)

primerjalno tabelo, ki vključuje predlog proračuna za druge institucije Unije in prvotne načrte drugih institucij Unije, kakor so jih posredovale Komisiji, in v kateri so, kadar je to ustrezno, navedeni razlogi, zakaj predlog proračuna vsebuje načrte, ki se razlikujejo od tistih, ki so jih pripravile druge institucije Unije;

(b)

vse delovne dokumente, za katere meni, da so koristni v zvezi kadrovskimi načrti institucij Unije, ki prikazujejo zadnje odobrene kadrovske načrte in predstavljajo:

(i)

vse zaposlene Unije, prikazane glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi,

(ii)

izjavo o politiki delovnih mest in zunanjih uslužbencih ter o uravnoteženi zastopanosti obeh spolov,

(iii)

število delovnih mest, dejansko zapolnjenih na zadnji dan leta pred letom, v katerem je predložen predlog proračuna, in letno povprečje ekvivalentov polnega delovnega časa, dejansko zapolnjenih za navedeno predhodno leto, z navedbo njihove razporeditve po plačnih razredih, po spolu in po upravnih enotah;

(iv)

seznam delovnih mest, razčlenjen po področjih politike;

(v)

za vsako kategorijo zunanjih uslužbencev prvotno predvideno število ekvivalentov polnega delovnega časa na podlagi odobritev ter število oseb, ki so dejansko zaposlene na začetku leta, v katerem je predložen predlog proračuna, z navedbo njihove razporeditve po funkcionalnih skupinah in po potrebi po plačnih razredih;

(c)

za organe Unije iz členov 70 in 71 delovni dokument, ki prikazuje prihodke in odhodke, ter vse informacije o zaposlenih iz točke (b) tega pododstavka;

(d)

delovni dokument o načrtovanem izvrševanju odobritev za proračunsko leto in neporavnanih obveznostih;

(e)

kar zadeva odobritve za upravo, delovni dokument, ki predstavlja upravne odhodke, ki jih bo izvrševala Komisija v okviru svojega oddelka proračuna;

(f)

delovni dokument o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih, ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene nadaljnje ukrepe;

(g)

v zvezi s financiranjem mednarodnih organizacij delovni dokument, ki vsebuje:

(i)

povzetek vseh prispevkov z razčlenitvijo po programu ali skladu Unije in mednarodni organizaciji;

(ii)

obrazložitev, zakaj je za Unijo učinkoviteje financirati te mednarodne organizacije kakor ukrepati neposredno;

(h)

izjave o programih ali katere koli druge zadevne dokumente, ki vsebujejo naslednje:

(i)

navedbo politik in ciljev Unije, h katerim bo program prispeval;

(ii)

jasno utemeljitev, zakaj je potrebno posredovanje na ravni Unije v skladu z, med drugim, načelom subsidiarnosti;

(iii)

napredek glede doseganja ciljev programa, kot je določeno v členu 33;

(iv)

popolno utemeljitev, vključno z analizo stroškov in koristi predlaganih sprememb v višini odobritev;

(v)

informacije o stopnjah izvrševanja programa za tekoče in predhodno proračunsko leto;

(i)

zbirni pregled rokov plačil, ki po programih in po naslovih povzema plačila, zapadla v naslednjih proračunskih letih, za poravnavo proračunskih obveznosti, predlaganih v predlogu proračuna, knjiženih v predhodnih proračunskih letih.

Kadar javno-zasebna partnerstva uporabljajo finančne instrumente, se informacije v zvezi s temi instrumenti vključijo v delovni dokument iz odstavka 4.

4.   Kadar Komisija uporabi finančne instrumente, predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsak finančni instrument navaja:

(a)

navedbo finančnega instrumenta in njegovega temeljnega akta skupaj s splošnim opisom instrumenta, njegovimi posledicami za proračun, njegovim trajanjem ter dodano vrednostjo prispevka Unije;

(b)

finančne institucije, ki sodelujejo pri izvrševanju, vključno z vsemi vprašanji glede uporabe člena 155(2);

(c)

prispevek finančnega instrumenta k doseganju ciljev zadevnega programa, kot se meri po uvedenih kazalnikih, po potrebi vključno z geografsko diverzifikacijo;

(d)

predvidene operacije, vključno s ciljnimi obsegi na podlagi ciljnega vzvoda in pričakovanim zasebnim kapitalom, ki se uporabi, ali, če ta ni na voljo, na podlagi učinka vzvoda, izhajajočega iz obstoječih finančnih instrumentov;

(e)

proračunske postavke, ki ustrezajo relevantnim operacijam, ter skupne proračunske obveznosti in plačila iz proračuna;

(f)

povprečno obdobje, ki preteče od prevzema proračunskih obveznosti za finančne instrumente in pravnih obveznosti za posamezne projekte v obliki kapitala ali dolga, kadar to obdobje presega tri leta;

(g)

prihodke in povračila iz člena 209(3), predstavljene ločeno, vključno z oceno njihove porabe;

(h)

vrednost kapitalskih naložb glede na predhodna leta;

(i)

skupni znesek rezervacij za tveganja in obveznosti, pa tudi vse informacije o izpostavljenosti Unije finančnim tveganjem, vključno z morebitnimi pogojnimi obveznostmi;

(j)

oslabitve sredstev in unovčena jamstva, tako za predhodno leto kot za zadevne skupne zneske;

(k)

smotrnost finančnega instrumenta, vključno z realiziranimi naložbami, ciljni in doseženi učinek vzvoda in multiplikacijski učinek ter tudi znesek uporabljenega zasebnega kapitala;

(l)

zagotovljena sredstva v skupnem skladu za rezervacije in po potrebi stanje na skrbniškem računu.

Delovni dokument iz prvega pododstavka vsebuje tudi pregled upravnih odhodkov zaradi provizij za upravljanje ter druge finančne in operativne stroške za upravljanje finančnih instrumentov v celoti ter na posameznega upravljavca in upravljani finančni instrument.

Komisija pojasni razloge za obdobje iz točke (f) prvega pododstavka in, kadar je to ustrezno, predloži akcijski načrt za skrajšanje obdobja v okviru letnega postopka razrešnice.

V delovnem dokumentu iz prvega pododstavka so v jasni in natančni tabeli povzete informacije za posamezen finančni instrument.

5.   Kadar je Unija odobrila proračunsko jamstvo, Komisija predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsako proračunsko jamstvo in za skupni sklad za rezervacije navaja:

(a)

navedbo proračunskega jamstva in njegovega temeljnega akta skupaj s splošnim opisom proračunskega jamstva, njegovimi posledicami za finančne obveznosti proračuna, njegovim trajanjem ter dodano vrednostjo podpore Unije;

(b)

partnerje za proračunska jamstva, vključno z vsemi vprašanji glede uporabe člena 155(2);

(c)

prispevek proračunskega jamstva k doseganju ciljev proračunskega jamstva, kot se meri po ustaljenih kazalnikih, po potrebi vključno z geografsko diverzifikacijo in uporabo sredstev zasebnega sektorja;

(d)

informacije o operacijah, ki so zajete v proračunskem jamstvu, na skupni osnovi po sektorjih, državah in instrumentih, po potrebi vključno s portfelji in kombinirano podporo z drugimi ukrepi Unije;

(e)

znesek, prenesen na prejemnike, in oceno učinka vzvoda, ki so ga dosegli projekti, ki jih podpira proračunsko jamstvo;

(f)

informacije, združene na isti skupni osnovi, kot je navedena v točki (d), o zahtevkih za unovčitev proračunskega jamstva, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh drugih prejetih plačilih;

(g)

informacije o finančnem poslovodenju, smotrnosti in tveganju skupnega sklada za rezervacije ob koncu predhodnega koledarskega leta;

(h)

dejansko stopnjo oblikovanja rezervacij za skupni sklad za rezervacije in po potrebi naknadne operacije v skladu s členom 213(4);

(i)

finančne tokove v skupnem skladu za rezervacije v predhodnem koledarskem letu ter pomembne transakcije in vse relevantne informacije o izpostavljenosti Unije finančnim tveganjem;

(j)

v skladu s členom 210(3) oceno vzdržnosti pogojnih obveznosti, ki bremenijo proračun in izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči.

6.   Kadar Komisija uporabi skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe, predlogu proračuna priloži podroben delovni dokument o dejavnostih, ki se podpirajo s sredstvi teh skrbniških skladov, vključno:

(a)

o njihovem izvajanju, ki med drugim vsebuje informacije o ureditvah spremljanja s subjekti, ki izvajajo skrbniške sklade;

(b)

s stroški njihovega upravljanja;

(c)

s prispevki drugih donatorjev kot Unije;

(d)

s predhodno oceno o njihovi smotrnosti na podlagi pogojev iz člena 234(3);

(e)

z opisom, kako njihove dejavnosti prispevajo k ciljem, določenim v temeljnem aktu instrumenta, iz katerega je Unija zagotovila prispevek v skrbniške sklade.

7.   Komisija predlogu proračuna priloži seznam svojih sklepov o naložitvi glob na področju konkurenčnega prava in znesek posamezne naložene globe, skupaj z informacijami o tem, ali so globe postale dokončne oziroma ali so ali pa bi lahko postale predmet pritožbe pred Sodiščem Evropske unije, ter, kadar je to mogoče, informacijami o tem, kdaj se pričakuje, da bo posamezna globa postala dokončna.

8.   Komisija predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsako proračunsko postavko, ki prejme notranje ali zunanje namenske prejemke, navaja:

(a)

ocenjeni znesek takšnih prejemkov, ki bodo prejeti;

(b)

ocenjeni znesek takšnih prejemkov, prenesenih iz prejšnjih let.

9.   Komisija predlogu proračuna priloži tudi vse dodatne delovne dokumente, za katere šteje, da so za Evropski parlament in Svet koristni za oceno proračunskih zahtev.

10.   V skladu s členom 8(5) Sklepa Sveta 2010/427/EU (38) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s predlogom proračuna predloži delovni dokument, v katerem podrobno navede:

(a)

vse upravne odhodke in odhodke iz poslovanja, povezane z zunanjim delovanjem Unije, vključno z nalogami SZVP ter skupne varnostne in obrambne politike, ki se financirajo iz proračuna;

(b)

skupne upravne odhodke ESZD za predhodno leto, razčlenjene na odhodke po delegacijah Unije in odhodke za osrednjo upravo ESZD, skupaj z odhodki iz poslovanja, razčlenjenimi po geografskih območjih (regije, države), tematskih področjih, delegacijah Unije in misijah.

11.   V delovnem dokumentu iz odstavka 10 poleg tega:

(a)

navede število delovnih mest za vsak plačni razred v posamezni kategoriji ter število rednih in začasnih delovnih mest, vključno z delovnimi mesti pogodbenih in lokalnih uslužbencev, odobrenih v okviru odobritev v vsaki delegaciji Unije, pa tudi v osrednji upravi ESZD;

(b)

navede povečanje ali zmanjšanje števila delovnih mest v primerjavi s predhodnim proračunskim letom po plačnih razredih in kategorijah v osrednji upravi ESZD in v vseh delegacijah Unije;

(c)

navede število delovnih mest, odobrenih za proračunsko leto in predhodno proračunsko leto, kot tudi število delovnih mest, ki jih zasedajo diplomati, začasno napoteni iz držav članic, ter uradniki Unije;

(d)

zagotovi podroben pregled vseh uslužbencev v delegacijah Unije v času predložitve predloga proračuna, vključno z razčlembo po geografskih območjih, spolu, posameznih državah in misijah, pri čemer loči delovna mesta iz kadrovskega načrta, pogodbene uslužbence, lokalne uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake ter proračunska sredstva, zahtevana v predlogu proračuna za te kategorije zaposlenih z ustrezno oceno števila ekvivalentov polnega delovnega časa na podlagi zahtevanih odobritev.

Člen 42

Dopolnilno pismo k predlogu proračuna

Na podlagi kakršnih koli novih informacij, ki niso bile na voljo v času določitve predloga proračuna, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo druge institucije Unije v zvezi z njenim oddelkom proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži eno ali več dopolnilnih pisem k predlogu proračuna, preden je sklican spravni odbor iz člena 314 PDEU. Takšna pisma lahko vključujejo dopolnilno pismo, zlasti o posodobitvi načrtovanih odhodkov za kmetijstvo.

Člen 43

Obveznosti držav članic kot posledica sprejetja proračuna

1.   Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 314(9) PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

2.   Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, je vsaka država članica od 1. januarja naslednjega proračunskega leta ali od datuma razglasitve dokončnega sprejetja proračuna, če se to zgodi po 1. januarju, zavezana Uniji plačati dolgovane zneske, kakor je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 609/2014.

Člen 44

Predlogi sprememb proračuna

1.   Komisija lahko predloži predloge sprememb proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi prihodkov v naslednjih okoliščinah:

(a)

da se v proračun knjiži stanje iz predhodnega proračunskega leta v skladu s postopkom iz člena 18;

(b)

da se popravijo napovedi lastnih sredstev na podlagi popravljenih ekonomskih napovedi;

(c)

da se upoštevajo popravljene napovedi lastnih sredstev in drugih prihodkov, pa tudi znova preuči razpoložljivost odobritev plačil in potrebe po njih.

V neodložljivih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah, zlasti v zvezi z uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, lahko Komisija predloži predloge sprememb proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi odhodkov.

2.   Institucije Unije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v odstavku 1, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Pred predstavitvijo predloga spremembe proračuna Komisija in druge zadevne institucije Unije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobritev, pri čemer zlasti navedejo vse pričakovane neporabljene odobritve.

Za spremembe proračuna se uporablja člen 43. Spremembe proračuna se utemeljijo s sklicevanjem na proračun, katerega načrte spreminjajo.

3.   Komisija razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah ali v primeru uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, za katerega se lahko predlog spremembe proračuna predloži kadar koli v letu, svoje predloge spremembe proračuna predloži hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. septembra vsako proračunsko leto. Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij Unije lahko priloži mnenje.

4.   Predlogom sprememb proračuna se priložijo utemeljitve in informacije o izvrševanju proračuna za predhodno in tekoče proračunsko leto, ki so na razpolago v času priprave spremembe proračuna.

Člen 45

Zgodnejša predložitev načrtov in predlogov proračunov

Komisija, Evropski parlament in Svet se lahko dogovorijo za skrajšanje nekaterih rokov za predložitev načrtov ter za sprejetje in pošiljanje predlogov proračunov. Vendar tak dogovor ne skrajša ali podaljša rokov, ki so določeni za preučitev takih besedil na podlagi člena 314 PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 46

Sestava proračuna

Proračun sestavljajo:

(a)

splošni izkaz prihodkov in odhodkov;

(b)

ločeni oddelki za vsako institucijo Unije, z izjemo Evropskega sveta in Sveta, ki imata isti oddelek proračuna, razčlenjeni v izkaze prihodkov in odhodkov.

Člen 47

Proračunska nomenklatura

1.   Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij Unije Evropski parlament in Svet razčlenita po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

2.   Izkaz odhodkov za oddelek proračuna v zvezi s Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet in je razčlenjena po namenu odhodkov.

Vsak naslov se nanaša na eno področje politike, vsako poglavje pa praviloma na en program ali eno dejavnost.

Vsak naslov lahko vključuje odobritve za poslovanje in upravne odobritve. Upravne odobritve v enem naslovu se združijo v eno samo poglavje.

Proračunska nomenklatura je skladna z načeli specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti. Zagotavlja jasnost in preglednost, ki sta potrebni za proračunski postopek, hkrati pa lajša prepoznavanje glavnih ciljev, kot izhajajo iz ustreznih pravnih podlag, kar omogoča izbiro političnih prednostnih nalog ter učinkovito in uspešno izvrševanje.

3.   Komisija lahko zahteva, da se doda zaznamek pro memoria za zneske, za katere ni odobrenih odobritev. Takšna zahteva se odobri v skladu s postopkom iz člena 31.

4.   Kadar so upravne odobritve razčlenjene glede na namen, so po posameznih naslovih razvrščene takole:

(a)

odhodki za zaposlene, odobreni v kadrovskem načrtu, ki vključujejo znesek odobritev in število delovnih mest v kadrovskem načrtu, ki ustrezajo tem odhodkom;

(b)

odhodki za zunanje uslužbence ter drugi odhodki iz točke (b) prvega pododstavka člena 30(1) in financirani iz razdelka „uprava“ večletnega finančnega okvira;

(c)

odhodki za zgradbe in drugi s tem povezani odhodki, vključno s čiščenjem in vzdrževanjem, najemom, telekomunikacijami, vodo, plinom in elektriko;

(d)

odhodki za zunanje uslužbence in tehnično pomoč, neposredno povezani z izvajanjem programov.

Kateri koli upravni odhodki Komisije, ki so skupni več naslovom, se navedejo v ločenem zbirnem poročilu, razvrščeni po vrstah odhodkov.

Člen 48

Negativni prihodki

1.   Proračun ne vsebuje negativnih prihodkov, razen če ti izhajajo iz skupnega negativnega obrestovanja depozitov.

2.   Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa 2014/335/EU, Euratom, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku izkaza prihodkov proračuna.

Člen 49

Rezervacije

1.   Vsak oddelek proračuna lahko vsebuje naslov „rezervacije“. Proračunska sredstva se knjižijo v ta naslov v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

pri določitvi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep;

(b)

obstajajo resni razlogi za dvom glede zadostnosti odobritev ali možnosti izvrševanja odobritev, knjiženih na zadevne proračunske postavke, pod pogoji, ki so v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Odobritve iz navedenega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvah v skladu s postopkom iz točke (c) prvega pododstavka člena 30(1) te uredbe, kadar se za sprejetje temeljnega akta uporablja postopek iz člena 294 PDEU, in v skladu s postopkom iz člena 31 te uredbe za vse druge primere.

2.   V primeru hudih težav pri izvrševanju lahko Komisija med proračunskim letom predlaga, da se odobritve prerazporedijo v naslov „rezervacije“. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o takih prerazporeditvah, kakor je določeno v členu 31.

Člen 50

Negativna rezerva

Oddelek proračuna v zvezi s Komisijo lahko vključuje „negativno rezervo“, ki je omejena na največ 200 000 000 EUR. Takšna rezerva, ki se knjiži v ločen naslov, zajema samo odobritve plačil.

Ta negativna rezerva se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 30 in 31.

Člen 51

Rezerva za nujno pomoč

1.   Oddelek proračuna v zvezi s Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2.   Rezerva iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 30 in 32.

Člen 52

Priprava proračuna

1.   Proračun prikazuje:

(a)

v splošnem izkazu prihodkov in odhodkov:

(i)

načrtovane prihodke Unije za tekoče proračunsko leto (v nadaljnjem besedilu: leto n);

(ii)

načrtovane prihodke za predhodno proračunsko leto in prihodke za leto n-2;

(iii)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za leto n;

(iv)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za predhodno proračunsko leto;

(v)

prevzete odhodke in plačane odhodke v letu n-2, slednji pa se izrazijo tudi kot odstotek proračuna za leto n;

(vi)

ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 47(1), vključno z navedbami temeljnega akta, kadar obstaja, in vse ustrezne obrazložitve glede narave in namena odobritev;

(b)

v vsakem oddelku prihodke in odhodke z enako strukturo, kot je določena v točki (a);

(c)

v zvezi z uslužbenci:

(i)

za vsak oddelek kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest za vsak plačni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobritev;

(ii)

kadrovski načrt za uslužbence, ki so plačani iz odobritev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in kadrovski načrt za uslužbence, ki so plačani iz istih odobritev za posredne ukrepe; kadrovski načrti se razčlenijo po kategorijah in plačnih razredih ter razlikujejo med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo v okviru odobritev;

(iii)

kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah za vsak organ Unije iz člena 70, ki prejema prispevek v breme proračuna. Kadrovski načrti poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazujejo tudi število, ki je bilo odobreno za predhodno leto. Uslužbenci Agencije za oskrbo Euratom so v kadrovskem načrtu Komisije prikazani ločeno;

(d)

v zvezi s finančno pomočjo in proračunskimi jamstvi:

(i)

v splošnem izkazu prihodkov proračunske postavke, ki se nanašajo na zadevne posle in so namenjene evidentiranju povračil prejemnikov, ki prvotno niso izpolnili obveznosti. Te postavke imajo zaznamek pro memoria in so opremljene z ustreznimi opombami;

(ii)

v oddelku proračuna v zvezi s Komisijo:

proračunske postavke, ki vsebujejo jamstva v zvezi z zadevnimi posli. Te postavke imajo zaznamek pro memoria, pod pogojem, da ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;

pojasnila, v katerih so navedeni temeljni akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in proračunsko jamstvo, ki jih zagotavlja Unija za takšne posle;

(iii)

v dokumentu, ki je priložen k oddelku proračuna v zvezi s Komisijo kot kazalnik, tudi ustreznih tveganj:

kapitalske posle v teku in upravljanje dolgov,

kapitalske posle in upravljanje dolgov za leto n;

(e)

v zvezi s finančnimi instrumenti, ki se vzpostavijo brez temeljnega akta:

(i)

proračunske vrstice, ki ustrezajo zadevnim dejavnostim;

(ii)

splošen opis finančnih instrumentov, vključno z njihovim trajanjem in posledicami za proračun;

(iii)

predvidene dejavnosti, vključno s ciljnimi obsegi na podlagi pričakovanega multiplikacijskega učinka in učinka vzvoda;

(f)

v zvezi s sredstvi, ki jih izvršujejo osebe ali subjekti v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1):

(i)

navedbo temeljnega akta zadevnega programa;

(ii)

ustrezne proračunske postavke;

(iii)

splošen opis ukrepa, vključno z njegovim trajanjem in posledicami za proračun;

(g)

skupni znesek odhodkov za SZVP, knjižen v poglavje z naslovom „SZVP“ s posebnimi členi, ki zajemajo odhodke za SZVP in vsebujejo posebne proračunske postavke, v katerih so navedene vsaj posamezne večje misije.

2.   Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet proračunu priložita tudi druge ustrezne dokumente.

Člen 53

Pravila glede kadrovskih načrtov za uslužbence

1.   Kadrovski načrti iz točke (c) člena 52(1) predstavljajo absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ Unije. Nad to omejitvijo ni mogoče nobeno imenovanje.

Razen za plačne razrede AD 14, AD 15 in AD 16 lahko vsaka institucija ali organ Unije vendarle spremeni svoje kadrovske načrte za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

obseg odobritev za uslužbence za celotno proračunsko leto se ne spremeni;

(b)

omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih s posameznim kadrovskim načrtom, ni prekoračena;

(c)

institucija ali organ Unije sodeluje pri primerjalni analizi z drugimi institucijami in organi, kot je to začela Komisija z analizo kadrovskih potreb.

Tri tedne pred spremembami iz drugega pododstavka institucija Unije o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, institucija Unije ne izvede sprememb in se uporabi postopek iz člena 44.

2.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi imenovanji.

POGLAVJE 3

Proračunska disciplina

Člen 54

Skladnost z večletnim finančnim okvirom in Sklepom 2014/335/EU, Euratom

Proračun mora biti skladen z večletnim finančnim okvirom in Sklepom 2014/335/EU, Euratom.

Člen 55

Skladnost aktov Unije s proračunom

Kadar izvajanje akta Unije preseže razpoložljive odobritve v proračunu, se tak akt finančno ne izvrši, dokler proračun ni bil ustrezno spremenjen.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 56

Izvrševanje proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja

1.   Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih odobritev.

2.   Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobritev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 57

Informacije o prenosih osebnih podatkov za namene revizije

Potencialni upravičenci, kandidati, ponudniki in udeleženci se v vseh razpisih v zvezi z nepovratnimi sredstvi, javnim naročanjem ali nagradami, ki se izvajajo v okviru neposrednega upravljanja, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 obvestijo, da se lahko za namene zaščite finančnih interesov Unije njihovi osebni podatki prenašajo službam za notranjo revizijo, Računskemu sodišču ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in med odredbodajalci Komisije ter izvajalskim agencijam iz člena 69 te uredbe in organom Unije iz členov 70 in 71 te uredbe.

Člen 58

Temeljni akt in izjeme

1.   Odobritve, vključene v proračun za kateri koli ukrep Unije, se uporabijo le, če je bil sprejet temeljni akt.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 ter pod pogoji iz odstavkov 3, 4 in 5 se pod pogojem, da ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Unije, brez temeljnega akta lahko izvršujejo naslednje odobritve:

(a)

odobritve za eksperimentalne pilotne projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti;

(b)

odobritve za pripravljalne ukrepe na področjih uporabe PDEU in Pogodbe Euratom, namenjene pripravi predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov;

(c)

odobritve za pripravljalne ukrepe na področju naslova V PEU;

(d)

odobritve za enkratne ukrepe ali za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s PDEU in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne pobude za predložitev predlogov iz točke (b) tega odstavka, in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno na podlagi členov 154, 156, 159 in 160 PDEU, členov 168(2), 171(2) in 173(2) PDEU, drugega odstavka člena 175 PDEU, člena 181(2) PDEU, člena 190 PDEU in členov 210(2) in 214(6) PDEU ter členov 70 in 77 do 85 Pogodbe Euratom;

(e)

odobritve za delovanje vsake institucije Unije v okviru njene upravne samostojnosti.

3.   V zvezi z odobritvami iz točke (a) odstavka 2 se ustrezne odobritve za prevzem obveznosti lahko knjižijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti. Skupni znesek odobritev za pilotne projekte v posameznem proračunskem letu ne sme presegati 40 000 000 EUR.

4.   V zvezi z odobritvami iz točke (b) odstavka 2 se pri pripravljalnih ukrepih uporabi skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko knjižijo v proračun za največ tri zaporedna proračunska leta. Postopek za sprejem zadevnega temeljnega akta se zaključi pred koncem tretjega proračunskega leta. V tem postopku se pri prevzemanju obveznosti za odobritve upoštevajo posebnosti pripravljalnega ukrepa, ki zadevajo predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in prejemnike. Kot posledica tega znesek prevzetih obveznosti ne ustreza znesku, predvidenem za financiranje samega končnega ukrepa.

Skupni znesek odobritev za nove pripravljalne ukrepe iz točke (b) odstavka 2 v posameznem proračunskem letu ne presega 50 000 000 EUR, skupni znesek dejansko prevzetih obveznosti za odobritve za pripravljalne ukrepe pa ne presega 100 000 000 EUR.

5.   V zvezi z odobritvami iz točke (c) odstavka 2 so pripravljalni ukrepi omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Unije, katerih namen je uresničitev ciljev SZVP in sprejetje potrebnih pravnih instrumentov.

Za namene operacij Unije za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati. Pripravljalne ukrepe na predlog visokega predstavnika potrdi Svet.

Da bi zagotovil hitro izvajanje pripravljalnih ukrepov, visoki predstavnik čim prej obvesti Evropski parlament in Komisijo, da namerava Svet začeti izvajati pripravljalni ukrep, in zlasti o oceni sredstev, potrebnih za ta namen. Komisija sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev hitrega izplačila sredstev.

Financiranje ukrepov, katere je potrdil Svet za pripravo operacij Unije za krizno upravljanje v skladu z naslovom V PEU, krije dodatne stroške, ki so neposredno potrebni za posebne misije ali ekipe na terenu, pri katerih med drugim sodelujejo uslužbenci institucij Unije, vključno z zavarovanjem za visoko stopnjo tveganja, potnimi in nastanitvenimi stroški ter dnevnicami.

Člen 59

Izvrševanje proračuna s strani drugih institucij Unije razen Komisije

1.   Komisija na druge institucije Unije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje.

2.   Institucije Unije lahko za lažje izvrševanje svojih odobritev med seboj sklenejo sporazume o ravni storitve, v katerih določijo pogoje, ki urejajo opravljanje storitev, dobavo blaga, izvedbo gradenj ali pogodbe o nepremičninah.

Ti sporazumi omogočijo prenos odobritev ali povračilo stroškov, ki izhajajo iz njihovega izvrševanja.

3.   Sporazumi o ravni storitve iz odstavka 2 se lahko sklepajo tudi med službami institucij Unije, organi Unije, evropskimi uradi, organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU, ter Uradom generalnega sekretarja sveta guvernerjev Evropskih šol. Komisija in druge institucije Unije Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročajo o sporazumih o ravni storitve, ki jih sklenejo z drugimi institucijami Unije.

Člen 60

Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna

1.   Komisija in druge institucije Unije lahko prenesejo pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in njihovimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Tisti, na katere se prenesejo pooblastila, delujejo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

2.   Poleg odstavka 1 lahko Komisija pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi z odobritvami za poslovanje v svojem oddelku proračuna prenese na vodje delegacij Unije in v njihovi odsotnosti na namestnike vodij delegacij, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje. Takšen prenos ne posega v odgovornost vodij delegacij Unije za izvrševanje proračuna. Kadar odsotnost vodij delegacij Unije presega štiri tedne, Komisija revidira svojo odločitev o prenosu pooblastil za izvrševanje proračuna. Kadar vodje delegacij Unije, in v njihovi odsotnosti njihovi namestniki, delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo pravila Komisije o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo enake naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ter nosijo tudi enako odgovornost.

Komisija lahko v skladu z lastnimi pravili prenos pooblastil iz prvega pododstavka prekliče.

Za namene prvega pododstavka visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje sodelovanja med delegacijami Unije in službami Komisije.

3.   ESZD lahko izjemoma prenese svoja pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi z upravnimi odobritvami v svojem oddelku proračuna na uslužbence Komisije v delegacijah Unije, če je to potrebno za zagotovitev neprekinjenega vodenja teh delegacij v odsotnosti pristojnega odredbodajalca ESZD iz države, v kateri ima sedež njegova ali njena delegacija. Kadar uslužbenci Komisije v delegacijah Unije v izjemnih primerih delujejo kot odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo interna pravila ESZD o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo iste naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ter nosijo tudi enako odgovornost.

ESZD lahko v skladu z lastnimi pravili prenos pooblastil iz prvega pododstavka prekliče.

Člen 61

Nasprotje interesov

1.   Finančni udeleženci v smislu poglavja 4 tega naslova in druge osebe, vključno z nacionalnimi organi na vseh ravneh, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, ter reviziji ali kontroli, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi Unije. Sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov.

2.   Kadar obstaja tveganje za nasprotje interesov, ki zadeva uslužbenca nacionalnega organa, zadevna oseba zadevo predloži svojemu nadrejenemu. Kadar obstaja to tveganje v zvezi z zaposlenimi, za katere veljajo kadrovski predpisi, zadevna oseba zadevo predloži pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil. Zadevni nadrejeni ali odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil pisno potrdi, ali obstaja nasprotje interesov. Kadar se ugotovi obstoj nasprotja interesov, organ za imenovanja ali zadevni nacionalni organ zagotovi, da zadevni uradnik preneha z vsemi dejavnosti v zvezi z zadevo. Pristojni odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali ustrezni nacionalni organ zagotovi, da se kakršni koli nadaljnji ustrezni ukrepi sprejmejo v skladu z veljavnim pravom.

3.   Za namene odstavka 1 nasprotje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega neposrednega ali posrednega osebnega interesa.

POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

Člen 62

Načini izvrševanja proračuna

1.   Komisija izvršuje proračun na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)

neposredno (v nadaljnjem besedilu: neposredno upravljanje), kot je določeno v členih 125 do 153, z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije pod nadzorom zadevnega vodje delegacije, v skladu s členom 60(2), ali prek izvajalskih agencij iz člena 69;

(b)

v okviru deljenega upravljanja z državami članicami (v nadaljnjem besedilu: deljeno upravljanje), kot je določeno v členih 63 in 125 do 129;

(c)

posredno (v nadaljnjem besedilu: posredno upravljanje), kot je določeno v členih 125 do 149 in 154 do 159, kadar to določa temeljni akt ali v primerih iz točk (a) do (d) člena 58(2), tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

(i)

tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo;

(ii)

mednarodnim organizacijam ali njihovim agencijam v smislu člena 156;

(iii)

Evropski investicijski banki (EIB) ali Evropskemu investicijskemu skladu (EIS) ali obema, ki delujeta kot skupina (v nadaljnjem besedilu: skupina EIB);

(iv)

organom Unije iz členov 70 in 71;

(v)

subjektom javnega prava, vključno z organizacijami držav članic;

(vi)

subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, vključno z organizacijami držav članic, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva;

(vii)

subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva;

(viii)

organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

V zvezi s točko (c)(vi) prvega pododstavka se lahko znesek zahtevanih finančnih jamstev določi v ustreznem temeljnem aktu in se lahko omeji na najvišji znesek prispevka Unije zadevnemu organu. V primeru večkratnih garantov se porazdelitev zneska skupnih obveznosti, ki jih krijejo jamstva, določi v sporazumu o prispevku, v katerem je lahko določeno, da je odgovornost posameznega garanta sorazmerna z deležem njegovega prispevka organu.

2.   Za namene neposrednega upravljanja lahko Komisija uporabi instrumente iz naslovov VII, VIII, IX, X in XII.

Za namene deljenega upravljanja so instrumenti za izvrševanje proračuna tisti, ki so določeni v pravilih za posamezni sektor.

Za namene posrednega upravljanja Komisija uporabi naslov VI ter, v primeru finančnih instrumentov in proračunskih jamstev, naslova VI in X. Izvajalski subjekti uporabljajo instrumente za izvrševanje proračuna, določene v zadevnem sporazumu o prispevku.

3.   Komisija je odgovorna za izvrševanje proračuna v skladu s členom 317 PDEU in teh nalog ne sme prenesti na tretje strani, kadar takšne naloge vključujejo veliko mero diskrecije, ki zajema politične odločitve.

Komisija na podlagi pogodb v skladu z naslovom VII te uredbe ne sme v zunanje izvajanje oddajati nalog, ki vključujejo izvajanje javne oblasti in pooblastila za diskrecijsko odločanje.

Člen 63

Deljeno upravljanje z državami članicami

1.   Kadar Komisija izvršuje proračun v okviru deljenega upravljanja, se naloge, povezane z izvrševanjem proračuna, prenesejo na države članice. Komisija in države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen Komisija in države članice izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila za posamezni sektor vključujejo dopolnilne določbe.

2.   Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi in upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

(a)

zagotovijo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo pravilno in učinkovito ter v skladu z veljavnimi pravili za posamezni sektor;

(b)

imenujejo organe, odgovorne za upravljanje in kontrolo sredstev Unije v skladu z odstavkom 3, in nadzirajo takšne organe;

(c)

preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije;

(d)

v skladu s to uredbo in pravili za posamezni sektor sodelujejo s Komisijo, OLAF, Računskim sodiščem in za države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (39), tudi z Evropskim javnim tožilstvom (EJT).

Da bi zaščitile finančne interese Unije, države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti ter v skladu s tem členom in zadevnimi pravili za posamezni sektor izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem. Poleg tega izterjajo neupravičeno izplačane zneske in po potrebi v zvezi s tem začnejo pravni postopek.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, če to določajo pravila za posamezni sektor ali posebne določbe nacionalnega prava.

Komisija v okviru ocene tveganja in v skladu s pravili za posamezni sektor spremlja upravljavske in kontrolne sisteme, vzpostavljene v državah članicah. Komisija pri revizijskem delu spoštuje načelo sorazmernosti in upošteva stopnjo ocenjenega tveganja v skladu s pravili za posamezni sektor.

3.   V skladu z merili in postopki iz pravil za posamezni sektor države članice imenujejo organe na ustrezni ravni, ki so pristojni za upravljanje in kontrolo sredstev Unije. Taki organi lahko opravljajo tudi naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, in lahko prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe.

Kadar odločajo o imenovanju organov, lahko države članice svojo odločitev utemeljijo s tem, ali so upravljavski in kontrolni sistemi v bistvu enaki kot tisti, ki so že veljali za prejšnje obdobje, in ali so slednji delovali uspešno.

Če rezultati revizije in kontrole pokažejo, da imenovani organi ne izpolnjujejo več meril, opredeljenih v pravilih za posamezni sektor, države članice z uvedbo potrebnih ukrepov zagotovijo, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog teh organov odpravljene, med drugim s preklicem imenovanja v skladu s pravili za posamezni sektor.

Pravila za posamezni sektor določajo vlogo Komisije v postopku, določenem v tem odstavku.

4.   Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3:

(a)

vzpostavijo in zagotovijo delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole;

(b)

uporabljajo računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja natančne, popolne in zanesljive informacije;

(c)

posredujejo informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 5, 6 in 7;

(d)

zagotavljajo naknadno objavo v skladu s členom 38(2) do (6).

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679.

5.   Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3, Komisiji do 15. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo:

(a)

obračun odhodkov, ki so nastali v zadevnem referenčnem obdobju, kakor je opredeljeno v pravilih za posamezni sektor, pri izvajanju njihovih nalog in so bili predloženi Komisiji za povračilo;

(b)

letni povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol, vključno z analizo narave in razsežnosti napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih, in sprejetimi ali načrtovanimi korektivnimi ukrepi.

6.   Obračun iz točke (a) odstavka 5 vključuje predhodno financiranje in zneske, v zvezi s katerimi potekajo postopki za izterjavo ali so bili ti postopki že končani. Priložena mu je izjava o upravljanju, ki potrjuje, da po mnenju oseb, ki jim je poverjeno upravljanje sredstev:

(a)

so informacije ustrezno prikazane, popolne in natančne;

(b)

so bili odhodki porabljeni za predvideni namen, opredeljen v pravilih za posamezni sektor;

(c)

vzpostavljeni kontrolni sistemi zagotavljajo zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij;

7.   Obračunu iz točke (a) odstavka 5 in povzetku iz točke (b) navedenega odstavka se priloži mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. V tem mnenju se ugotovi, ali obračun prikazuje verodostojno in pošteno sliko, ali so izdatki, za katere se od Komisije zahteva povračilo, zakoniti in pravilni ter ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno. V mnenju se navede tudi, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavi o upravljanju iz odstavka 6.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok 15. februar iz odstavka 5 izjemoma podaljša do 1. marca.

Države članice lahko na ustrezni ravni objavijo informacije iz odstavkov 5 in 6 ter iz tega odstavka.

Poleg tega lahko države članice Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji posredujejo izjave, podpisane na ustrezni ravni, na podlagi informacij iz odstavkov 5 in 6 in iz tega odstavka.

8.   Da bi zagotovila porabo sredstev Unije v skladu z veljavnimi pravili, Komisija:

(a)

uporabi postopke za pregled in sprejetje zaključnih računov imenovanih organov, pri čemer zagotovi, da je ta zaključni račun popoln, natančen in verodostojen;

(b)

iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z veljavnim pravom;

(c)

prekine roke za plačila ali začasno ustavi plačila, kadar to določajo pravila za posamezni sektor.

Komisija delno ali v celoti prekliče prekinitev rokov za plačila oziroma začasno ustavitev plačil, potem ko država članica predloži svoje ugotovitve in takoj ko uvede vse potrebne ukrepe. Letno poročilo o dejavnostih iz člena 74(9) zajema vse obveznosti iz tega odstavka.

9.   Pravila za posamezni sektor upoštevajo potrebe evropskih programov teritorialnega sodelovanja, zlasti glede vsebine izjave o upravljanju, postopka iz odstavka 3 in revizijske funkcije.

10.   Komisija pripravi register organov, odgovornih za dejavnosti upravljanja, certificiranja in revizije na podlagi pravil za posamezni sektor.

11.   Države članice lahko uporabljajo vire, ki so jim dodeljeni v okviru deljenega upravljanja, v kombinaciji z operacijami in instrumenti, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017, v skladu s pogoji, določenimi v zadevnih pravilih za posamezni sektor.

POGLAVJE 3

Evropski uradi in organi Unije

Oddelek 1

Evropski Uradi

Člen 64

Obseg pristojnosti evropskih uradov

1.   Komisija pred ustanovitvijo novega evropskega urada izvede študijo stroškov in koristi in oceni povezana tveganja, o rezultatih obvesti Evropski parlament in Svet, in predlaga, da se potrebne odobritve knjižijo v prilogo k oddelku proračuna v zvezi s Komisijo.

2.   Evropski uradi v okviru svojih pristojnosti:

(a)

izvajajo obvezne naloge, določene v aktih o njihovi ustanovitvi ali v drugih pravnih aktih Unije;

(b)

lahko v skladu s členom 66 izvajajo neobvezne naloge, ki jih odobrijo njihovi upravni odbori po preučitvi vidikov stroškov in koristi ter povezanih tveganj za vključene strani.

3.   Ta oddelek se uporablja za delovanje OLAF, z izjemo odstavka 4 tega člena, člena 66 ter člena 67(1), (2) in (3).

4.   Notranji revizor Komisije izvaja vse odgovornosti iz poglavja 8 tega naslova.

Člen 65

Odobritve v zvezi z evropskimi uradi

1.   Odobritve za izvajanje obveznih nalog za vsak evropski urad se knjižijo na posebno proračunsko postavko v oddelku proračuna za Komisijo in se natančneje določijo v prilogi k navedenemu oddelku.

Priloga iz prvega pododstavka ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenega na enak način kot oddelki proračuna.

Odobritve, vpisane v navedeni prilogi:

(a)

pokrivajo vse finančne potrebe posameznega evropskega urada pri izvajanju obveznih nalog, določenih v aktu o njegovi ustanovitvi ali v drugih pravnih aktih Unije;

(b)

lahko pokrivajo finančne potrebe evropskega urada pri izvajanju nalog, ki jih zahtevajo institucije Unije, organi Unije, drugi evropski uradi in agencije, ustanovljeni s Pogodbama ali na njuni podlagi ter pooblaščeni v skladu z aktom o ustanovitvi urada.

2.   Komisija v zvezi z odobritvami, ki so v Prilogi vpisane za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 73 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.

3.   Kadrovski načrt vsakega evropskega urada se priloži kadrovskemu načrtu Komisije.

4.   Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 66

Neobvezne naloge

1.   Za neobvezne naloge iz točke (b) člena 64(2) lahko evropski urad:

(a)

prejme pooblastilo direktorju od institucij Unije, organov Unije in drugih evropskih uradov skupaj s prenosom pooblastila odredbodajalca v zvezi z odobritvami, knjiženimi v oddelek proračuna, v zvezi z institucijo Unije, organom Unije ali drugim evropskim uradom;

(b)

sklene ad hoc sporazume o ravni storitve z institucijami Unije, organi Unije, drugimi evropskimi uradi ali tretjimi stranmi.

2.   V primerih iz točke (a) odstavka 1 institucije Unije, organi Unije in drugi zadevni evropski uradi določijo omejitve in pogoje prenosa pooblastil. Tak prenos se dogovori v skladu z aktom o ustanovitvi evropskega urada, zlasti glede pogojev in načinov prenosa.

3.   V primerih iz točke (b) odstavka 1 direktor evropskega urada v skladu z aktom o ustanovitvi slednjega sprejme specifične določbe, ki urejajo izvajanje nalog, povračilo nastalih stroškov in vodenje ustreznih računovodskih evidenc. Evropski urad rezultat takih računovodskih evidenc sporoči institucijam Unije, organom Unije ali drugim zadevnim evropskim uradom.

Člen 67

Računovodske evidence evropskih uradov

1.   Vsak evropski urad pripravi računovodsko evidenco svojih odhodkov, ki omogoča, da se določi delež storitev, opravljenih za vsako od institucij Unije, organe Unije ali druge evropske urade. Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temeljijo računovodske evidence.

2.   Pojasnila k proračunski postavki, v kateri so knjižene skupne odobritve za vsak evropski urad, na katerega so bila prenesena pooblastila odredbodajalca v skladu s točko (a) člena 66(1), prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih ta urad opravi za vsako od institucij Unije, organe Unije in druge zadevne evropske urade. To temelji na računovodskih evidencah iz odstavka 1 tega člena.

3.   Vsak evropski urad, na katerega so prenesena pooblastila odredbodajalca v skladu s točko (a) člena 66(1), uradno obvesti institucije Unije, organe Unije in druge zadevne evropske urade o rezultatih računovodskih evidenc iz odstavka 1 tega člena.

4.   Računovodska evidenca vsakega evropskega urada je sestavni del zaključnega računa Unije v skladu s členom 241.

5.   Računovodja Komisije lahko na predlog upravnega odbora zadevnega evropskega urada prenese na uslužbenca evropskega urada nekatere naloge računovodje v zvezi s pobiranjem prejemkov in plačili izdatkov, ki jih je neposredno izvedel zadevni evropski urad.

6.   Za pokrivanje potreb evropskega urada po denarju lahko Komisija na predlog upravnega odbora v njegovem imenu odpre bančne račune ali poštne žiro račune. Končno stanje denarja za vsako leto se uskladi in prilagodi med zadevnim evropskim uradom in Komisijo ob koncu proračunskega leta.

Oddelek 2

Agencije in organi unije

Člen 68

Veljavnost za Agencijo za oskrbo Euratom

Ta uredba se uporablja za izvrševanje proračuna za Agencijo za oskrbo Euratom.

Člen 69

Izvajalske agencije

1.   Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njunega dela, vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi ter izvrševanjem upravnih odhodkov, v njenem imenu in na njeno odgovornost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (40). Izvajalske agencije se ustanovijo s sklepom Komisije in so pravne osebe v skladu s pravom Unije. Prejemajo letni prispevek.

2.   Direktorji izvajalskih agencij pri izvrševanju odobritev za poslovanje v zvezi s programi Unije, ki jih v celoti ali delno upravljajo, delujejo kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil.

3.   Usmerjevalni odbor izvajalske agencije se lahko s Komisijo dogovori, da bo računovodja Komisije deloval tudi kot računovodja zadevne izvajalske agencije. Usmerjevalni odbor lahko na računovodjo Komisije prenese tudi del nalog računovodje zadevne izvajalske agencije, pri čemer upošteva vidike stroškov in koristi. V obeh primerih se sprejmejo ukrepi, potrebni za preprečitev nasprotja interesov.

Člen 70

Organi, ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 269 te uredbe, da se ta uredba dopolni z okvirno finančno uredbo za organe, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom ter so pravne osebe in prejemajo prispevke v breme proračuna.

2.   Okvirna finančna uredba mora temeljiti na načelih in pravilih iz te uredbe ob upoštevanju posebnosti organov iz odstavka 1.

3.   Finančna pravila organov iz odstavka 1 ne smejo odstopati od okvirne finančne uredbe, razen kadar to zahtevajo njihove posebne potrebe in ob predhodnem soglasju Komisije.

4.   Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta. Organi iz odstavka 1 v celoti sodelujejo z institucijami Unije, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije, tudi prek udeležbe na sejah ustreznih organov.

5.   Notranji revizor Komisije ima v zvezi z organi iz odstavka 1 enaka pooblastila, kakor jih ima v zvezi s Komisijo.

6.   Neodvisni zunanji revizor preveri, da letni zaključni računi posameznih organov iz odstavka 1 tega člena ustrezno prikazujejo prihodke, odhodke in finančni položaj zadevnega organa pred konsolidacijo v končnem zaključnem računu Komisije. Če v zadevnem temeljnem aktu ni določeno drugače, Računsko sodišče pripravi posebno letno poročilo za vsak organ v skladu z zahtevami iz člena 287(1) PDEU. Pri pripravi tega poročila Računsko sodišče upošteva revizijsko delo, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, in ukrepe, sprejete na podlagi ugotovitev revizorja.

7.   Za vse vidike neodvisne zunanje revizije iz odstavka 6, skupaj s predstavljenimi ugotovitvami, je v celoti odgovorno Računsko sodišče.

Člen 71

Subjekti javno-zasebnega partnerstva

Subjekti, ki so pravne osebe, ustanovljene s temeljnim aktom, in pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, sprejmejo svoja finančna pravila.

Ta pravila zajemajo sklop načel, ki so potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 269, da se ta uredba dopolni z vzorčno finančno uredbo za subjekte javno-zasebnega partnerstva, v kateri se določijo načela, potrebna za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije, in sicer na podlagi člena 154.

Finančna pravila subjektov javno-zasebnega partnerstva ne odstopajo od vzorčne finančne uredbe, razen če tako zahtevajo njihove posebne potrebe in s predhodnim soglasjem Komisije.

Za subjekte javno-zasebnega partnerstva se uporablja člen 70(4) do (7).

POGLAVJE 4

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 72

Ločitev nalog

1.   Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.

2.   Vsaka institucija Unije vsakemu finančnemu udeležencu zagotovi vire, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog, in pripravi listino, ki podrobno opisuje njegove naloge, pravice in obveznosti.

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 73

Odredbodajalec

1.   Vsaka institucija Unije opravlja naloge odredbodajalca.

2.   Za namene tega naslova „uslužbenci“ pomeni osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.

3.   Vsaka institucija Unije v skladu s pogoji v svojem poslovniku naloge odredbodajalca prenese na uslužbence na ustrezni ravni. V svojih notranjih upravnih pravilih določi uslužbence, na katere prenese te naloge, obseg prenesenih pooblastil in ali lahko osebe, na katere se prenesejo pooblastila, pooblastila prenesejo naprej.

4.   Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali prenesejo naprej samo na uslužbence.

5.   Odgovorni odredbodajalec deluje v mejah, ki jih določa instrument o prenosu ali nadaljnjem prenosu pooblastil. Odgovornemu odredbodajalcu lahko pomaga en ali več uslužbencev pod njegovo odgovornostjo, ki so jim bile dodeljene določene operacije, potrebne za izvrševanje proračuna in pripravo finančnih in poslovodnih informacij.

6.   Vsaka institucija Unije in vsak organ Unije iz člena 70 obvesti Evropski parlament, Svet, Računsko sodišče in računovodjo Komisije o v dveh tednih od imenovanja in razrešitve odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil, notranjih revizorjev in računovodij ter o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.

7.   Vsaka institucija Unije obvesti Računsko sodišče o odločitvah o prenosu pooblastil in imenovanju skrbnikov računov izločenih sredstev v skladu s členoma 79 in 88.

Člen 74

Pooblastila in naloge odredbodajalca

1.   Odredbodajalec je v zadevni instituciji Unije odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, tudi z zagotavljanjem poročanja o smotrnosti, in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti ter enaki obravnavi prejemnikov.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil v skladu s členom 36 in minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija Unije, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov vzpostavi organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so ustrezni za opravljanje njegovih nalog. Vzpostavitev take strukture in sistemov mora temeljiti na celoviti analizi tveganj, pri kateri se upoštevajo vprašanja, povezana s stroškovno učinkovitostjo in uspešnostjo.

3.   Za izvrševanje odhodkov odgovorni odredbodajalec prevzema proračunske in pravne obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter sprejme predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.

4.   Za izvrševanje prihodkov odgovorni odredbodajalec pripravi ocene terjatev, ugotovi upravičene zneske, ki jih je treba izterjati, in izda naloge za izterjavo. Kadar je to ustrezno, odgovorni odredbodajalec odloči, da se ugotovljeni upravičeni zneski ne izterjajo.

5.   Da bi preprečili napake in nepravilnosti pred odobritvijo operacij ter zmanjšali tveganje za neizpolnitev ciljev, se za vsako operacijo izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na večletni strategiji kontrol ob upoštevanju tveganj.

Odgovorni odredbodajalec določi obseg predhodnih kontrol z vidika pogostosti in temeljitosti, pri tem pa upošteva rezultate že opravljenih kontrol ter vprašanja, povezana s tveganji in stroškovno učinkovitostjo, na podlagi lastne analize tveganj odgovornega odredbodajalca. V primeru dvomov odredbodajalec, odgovoren za potrditev zadevnih operacij, v okviru predhodne kontrole zahteva dodatne informacije ali opravi kontrolo na kraju samem, da dobi razumno zagotovilo.

Posameznih operacij ne preverjajo uslužbenci, ki so operacijo začeli. Uslužbenci, ki izvajajo preverjanje, niso podrejeni uslužbencem, ki so operacijo začeli.

6.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko vzpostavi naknadne kontrole za odkrivanje in popravljanje napak in nepravilnosti pri operacijah, potem ko so bile odobrene. Takšne kontrole se lahko organizirajo na podlagi vzorca glede na tveganje in upoštevajo rezultate že opravljenih kontrol, pa tudi vprašanja stroškovne učinkovitosti in uspešnosti.

Naknadnih kontrol ne smejo opravljati uslužbenci, ki so odgovorni za predhodne kontrole. Uslužbenci, odgovorni za naknadne kontrole, niso podrejeni uslužbencem, odgovornim za predhodne kontrole.

Pravila in postopki, vključno s časovnimi okviri, za izvedbo revizij upravičencev so jasni, dosledni in pregledni ter se dajo na razpolago upravičencem ob podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih.

7.   Odgovorni odredbodajalci in uslužbenci, odgovorni za izvrševanje proračuna, so ustrezno strokovno usposobljeni.

V vsaki instituciji Unije odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil zagotovi:

(a)

da odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil in njihovi uslužbenci prejmejo redno posodobljene in ustrezne informacije ter usposabljanje o standardih za kontrole ter metodah in tehnikah, ki so na razpolago za ta namen;

(b)

da se po potrebi sprejmejo ukrepi za zagotovitev uspešnega in učinkovitega delovanja kontrolnih sistemov v skladu z odstavkom 2.

8.   Če uslužbenec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij, meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora ta uslužbenec upoštevati, ustrezno obvesti svojega nadrejenega. Če uslužbenec to naredi v pisni obliki, mu nadrejeni odgovori v pisni obliki. Če nadrejeni ne ukrepa ali potrdi prvotno odločitev oziroma navodila, uslužbenec pa meni, da takšna potrditev ni ustrezen odgovor na njegove pomisleke, uslužbenec pisno obvesti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil. Če ta odredbodajalec ne odgovori v razumnem času glede na okoliščine zadeve, v vsakem primeru pa v enem mesecu, uslužbenec obvesti zadevno posebno komisijo iz člena 143.

V primeru kakršnega koli nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, uslužbenec obvesti organe in telesa, ki so imenovani v kadrovskih predpisih in v sklepih institucij Unije o pogojih in načinu izvajanja notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Unije. Pogodbe z zunanjimi revizorji, ki opravljajo revizije finančnega poslovodenja Unije, določajo, da mora zunanji revizor odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil obvestiti o sumu nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije.

9.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil poroča svoji instituciji Unije o opravljanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in poslovodne informacije, vključno z rezultati kontrol, ter v katerem izjavi, če ni v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov določeno drugače, da ima razumno zagotovilo, da:

(a)

informacije v poročilu predstavljajo resnično in pošteno sliko dejanskega stanja;

(b)

so bila sredstva, namenjena za dejavnosti, opisane v poročilu, porabljena za opredeljeni namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in

(c)

vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij.

Letno poročilo o dejavnostih vključuje informacije o izvedenih operacijah glede na zastavljena vprašanja v zvezi s cilji in smotrnostjo iz strateških načrtov, tveganja, povezana s temi operacijami, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistemov notranje kontrole. V poročilo se vključijo splošna ocena stroškov in koristi kontrol ter informacije o tem, v kakšni meri odobreni odhodki iz poslovanja prispevajo k doseganju strateških ciljev Unije in ustvarjajo dodano vrednost EU. Komisija pripravi povzetek letnih poročil o dejavnostih za predhodno leto.

Letna poročila o dejavnostih za proračunsko leto, ki jih za institucije Unije, organe Unije, evropske urade in agencije pripravijo odredbodajalci in, kadar je to ustrezno, odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil, se najpozneje 1. julija naslednjega proračunskega leta objavijo na spletnem mestu posamezne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali agencije na lahko dostopen način, pri čemer je treba upoštevati ustrezno utemeljena vprašanja glede zaupnosti in varnosti.

10.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil za vsako proračunsko leto pripravi poročilo o pogodbah, sklenjenih po postopkih s pogajanji v skladu s točkami (a) do (f) točke 11.1 in točke 39 Priloge I. Če se delež pogodb, sklenjenih po postopkih s pogajanji, glede na število naročil, ki jih odda isti odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno poveča ali če je ta delež bistveno višji od povprečja institucije Unije, odgovorni odredbodajalec poroča instituciji Unije in pri tem opiše ukrepe, ki jih je sprejel za spremembo tega trenda. Vsaka institucija Unije pošlje poročilo o postopkih s pogajanji Evropskemu parlamentu in Svetu. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz odstavka 9 tega člena.

Člen 75

Dokazila, ki jih hranijo odredbodajalci

Odredbodajalec vzpostavi papirne ali elektronske sisteme za hranjenje izvirnikov dokazil, ki se nanašajo na izvrševanje proračuna. Takšna dokazila se hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokazila nanašajo.

Brez poseganja v prvi odstavek se dokazila v zvezi s postopki v vsakem primeru hranijo do konca leta, ki sledi letu, v katerem se ti postopki končajo.

Osebni podatki, vsebovani v dokazilih, se, kadar je mogoče, izbrišejo, ko ti podatki niso potrebni za namene proračunske razrešnice, kontrole in revizije. Za shranjevanje podatkov o prometu se uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 76

Pooblastila in naloge vodij delegacij Unije

1.   Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2), so podrejeni Komisiji kot instituciji Unije, odgovorni za opredelitev, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje njihovih nalog in odgovornosti v vlogi odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter tesno sodelujejo s Komisijo glede pravilnega izvrševanja sredstev, da se zagotovijo zlasti zakonitost in pravilnost finančnih transakcij, spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja pri upravljanju sredstev in učinkovita zaščita finančnih interesov Unije. Zanje veljajo notranja pravila Komisije in listina Komisije za izvajanje nalog finančnega poslovodenja, za katere so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Pri opravljanju nalog jim lahko pomagajo uslužbenci Komisije v delegacijah Unije.

V ta namen vodje delegacij Unije sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev situacij, ki bi lahko ogrozile zmožnost Komisije izpolniti svoje odgovornosti v zvezi z izvrševanjem proračuna, za katerega so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter nasprotja prednostnih nalog, ki lahko vpliva na izvajanje nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Kadar nastane vrsta situacije ali nasprotja iz drugega pododstavka, vodje delegacij Unije o tem brez odlašanja obvestijo odgovorne generalne direktorje Komisije in ESZD. Ti generalni direktorji sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev situacije.

2.   Če se vodje delegacij Unije znajdejo v situaciji iz člena 74(8), zadevo predložijo posebni komisiji iz člena 143. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, o tem obvestijo organe in telesa, imenovane na podlagi zakonodaje, ki se uporablja.

3.   Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2), poročajo svojemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, tako da lahko ta vključi njihova poročila v svoje letno poročilo o dejavnostih iz člena 74(9). Poročila vodij delegacij Unije vključujejo informacije o učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter izjavo o zanesljivosti iz tretjega pododstavka člena 92(5). Ta poročila se priložijo letnemu poročilu o dejavnostih, ki ga pripravi odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, in se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno.

Vodje delegacij Unije polno sodelujejo z institucijami Unije, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije. V zvezi s tem se lahko od njih zahteva, da se udeležujejo sej ustreznih organov in pomagajo odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil.

Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2), odgovorijo na vsako zahtevo odredbodajalca Komisije na podlagi prenosa pooblastil na zahtevo Komisije ali, v zvezi z razrešnico, na zahtevo Evropskega parlamenta.

Komisija zagotovi, da zaradi nadaljnjega prenosa pooblastil na vodje delegacij Unije ni oviran postopek razrešnice na podlagi člena 319 PDEU.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za namestnike vodij enot delegacij Unije, kadar delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v odsotnosti vodij delegacij Unije.

Oddelek 3

Računovodja

Člen 77

Pooblastila in naloge računovodje

1.   Vsaka institucija Unije imenuje računovodjo, ki je v tej instituciji odgovoren za:

(a)

pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prihodkov in izterjavo ugotovljenih terjatev;

(b)

pripravo in predstavitev zaključnih računov v skladu z naslovom XIII;

(c)

vodenje zaključnih računov v skladu s členoma 82 in 84;

(d)

določitev računovodskih pravil, postopkov in kontnega okvira v skladu s členi 80 do 84;

(e)

določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij;

(f)

upravljanje zakladnice.

V zvezi z nalogami iz točke (e) prvega pododstavka je računovodja pooblaščen, da lahko kadar koli preveri skladnost z merili za potrjevanje.

2.   Odgovornosti računovodje ESZD se nanašajo le na oddelek proračuna v zvezi z ESZD, kot ga izvršuje ESZD. Računovodja Komisije ostaja odgovoren za celoten oddelek proračuna v zvezi s Komisijo, vključno z računovodskimi operacijami, ki se nanašajo na odobritve, za katere so pristojni vodje delegacij Unije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Računovodja Komisije deluje tudi kot računovodja ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna v zvezi z ESZD.

Člen 78

Imenovanje in razrešitev računovodje

1.   Vsaka institucija Unije imenuje računovodjo izmed uradnikov, za katere veljajo kadrovski predpisi.

Institucija Unije računovodjo izbere na podlagi njegove konkretne usposobljenosti, ki jo dokazuje z diplomami ali enakovrednimi strokovnimi izkušnjami.

2.   Dve ali več institucij ali organov Unije lahko za računovodjo imenuje isto osebo.

V takšnem primeru sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nasprotja interesov.

3.   V primeru razrešitve računovodje se nemudoma pripravi bruto bilanca.

4.   Računovodja, ki je razrešen, ali, če to ni mogoče, uradnik iz njegove službe novemu računovodji predloži bruto bilanco, ki ji priloži poročilo o prevzemu nalog.

Novi računovodja v enem mesecu od datuma predložitve pisno potrdi, da sprejema bruto bilanco, lahko pa izrazi pridržke.

Poročilo o prevzemu nalog mora vsebovati rezultat bruto bilance in morebitne pridržke.

Člen 79

Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja

Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog nekatere naloge prenese na podrejene in skrbnike računov izločenih sredstev, imenovane v skladu s členom 89(1).

Akt o prenosu pooblastil določa te naloge.

Člen 80

Računovodska pravila

1.   Računovodska pravila, ki jih morajo uporabljati institucije Unije, evropski uradi ter agencije in organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova, morajo temeljiti na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Ta pravila sprejme računovodja Komisije po posvetovanju z računovodji drugih institucij Unije, evropskih uradov in organov Unije.

2.   Računovodja lahko standarde iz odstavka 1 obide, če meni, da je to potrebno zaradi poštenega prikaza sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov ter denarnega toka. Kadar se računovodsko pravilo znatno razlikuje od teh standardov, se to dejstvo razkrije in utemelji v pojasnilih k računovodskim izkazom.

3.   Računovodska pravila iz odstavka 1 določajo strukturo in vsebino računovodskih izkazov ter računovodska načela, na katerih ti temeljijo.

4.   Poročila o izvrševanju proračuna iz člena 241 morajo upoštevati proračunska načela iz te uredbe. Zagotoviti morajo natančen zapis izvrševanja proračuna. Evidentirati morajo vse prihodke in odhodke iz tega naslova in jih prikazati pošteno.

Člen 81

Organizacija zaključnega računa

1.   Računovodja vsake institucije ali organa Unije pripravi in posodablja dokumente, ki opisujejo organizacijo zaključnega računa in računovodske postopke njegove institucije ali organa Unije.

2.   Prihodki in odhodki se evidentirajo v računalniškem sistemu glede na ekonomsko naravo posla kot tekoči prihodki ali odhodki ali kot kapital.

Člen 82

Vodenje zaključnega računa

1.   Računovodja Komisije je odgovoren za določitev usklajenega kontnega okvira, ki ga morajo uporabljati institucije Unije, evropski uradi ter agencije in organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova.

2.   Računovodje od odredbodajalcev pridobijo vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki je pošten prikaz finančnega stanja institucij Unije in izvrševanja proračuna. Odredbodajalci jamčijo za zanesljivost teh informacij.

3.   Preden institucija Unije ali organ Unije iz člena 70 sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima razumno zagotovilo, da je zaključni račun pošten prikaz finančnega stanja institucije Unije ali organa Unije iz člena 70.

V ta namen računovodja preveri, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili iz člena 80 in računovodskimi postopki iz točke (d) prvega pododstavka člena 77(1) ter da so v zaključnem računu knjiženi vsi prihodki in odhodki.

4.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil računovodji v skladu s pravili, ki jih sprejme računovodja, pošlje vse finančne in poslovodne informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog računovodje.

Odredbodajalec redno in vsaj pred pripravo zaključnega računa obvesti računovodjo o ustreznih finančnih podatkih o fiduciarnih računih, da se omogoči prikaz uporabe sredstev Unije v zaključnem računu Unije.

Odredbodajalci so še naprej v celoti odgovorni za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravljajo, zakonitost in pravilnost odhodkov pod njihovo kontrolo ter celovitost in natančnost informacij, poslanih računovodji.

5.   Odgovorni odredbodajalec uradno obvesti računovodjo o vseh dogodkih ali pomembnih spremembah sistema za finančno poslovodenje, sistema za vodenje evidence premoženja ali sistema za vrednotenje sredstev in obveznosti do virov sredstev, če zagotavlja podatke za računovodstvo institucije Unije ali se ti uporabijo za utemeljitev podatkov v tem računovodstvu, zato da računovodja lahko preveri skladnost z merili potrjevanja.

Računovodja lahko kadar koli ponovno preuči sistem za finančno poslovodenje, ki je že bil potrjen, in lahko zahteva, da odgovorni odredbodajalec oblikuje akcijski načrt, zato da se pravočasno odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Odredbodajalec je odgovoren za popolnost informacij, poslanih računovodji.

6.   Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke ter natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

7.   Računovodski sistem institucije Unije omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko zneski knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

8.   Računovodski sistem se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

9.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko opravlja tudi podrobno poslovodno računovodstvo.

10.   Dokazila za računovodski sistem in za pripravo zaključnega računa iz člena 241 se hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokazila nanašajo.

Dokazila v zvezi s postopki, ki se še niso končali, pa se hranijo do konca leta, ki sledi letu, v katerem se postopki končajo. Za shranjevanje podatkov o prometu se uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Vsaka institucija Unije določi, katera služba hrani dokazila.

Člen 83

Vsebina proračunskega računovodstva in njegovo vodenje

1.   Proračunsko računovodstvo za vsako podpodročje proračuna prikazuje:

(a)

za odhodke:

(i)

odobritve odobrene v proračunu, vključno z odobritvami, knjiženimi v spremembe proračuna, prenesene odobritve, odobritve iz namenskih prejemkov, prerazporeditve odobritev in skupne odobritve, ki so tako na voljo;

(ii)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za zadevno proračunsko leto;

(b)

za prihodke:

(i)

ocene, knjižene v proračun, vključno z ocenami, knjiženimi v spremembe proračuna, prihodke od namenskih prejemkov in skupni znesek ocenjenih prihodkov;

(ii)

ugotovljene upravičene zneske in zneske, izterjane za proračunsko leto;

(c)

prevzete obveznosti, ki jih je še treba plačati, in prihodke, ki jih je treba izterjati, iz predhodnih proračunskih let.

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil iz točke (a) prvega pododstavka se knjižijo in prikazujejo posebej.

2.   Proračunsko računovodstvo ločeno prikazuje:

(a)

uporabo prenesenih odobritev in odobritev za tekoče proračunsko leto;

(b)

obračun neporavnanih prevzetih obveznosti.

Na prihodkovni strani se zneski iz predhodnih proračunskih let, ki jih je treba še izterjati, prikažejo ločeno.

Člen 84

Splošno računovodstvo

1.   Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse dogodke in operacije, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij Unije ter agencij in organov Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova.

2.   Bilance in gibanja v splošnem računovodstvu se knjižijo v računovodske knjige.

3.   Vse knjižbe, vključno s popravki na kontih, morajo temeljiti na dokazilih, na katere se knjižbe sklicujejo.

4.   Računovodski sistem mora biti takšen, da zagotavlja jasno revizijsko sledenje vseh knjižb.

Člen 85

Bančni računi

1.   Za potrebe upravljanja zakladnice lahko računovodja v imenu institucije Unije odpre račune pri finančnih institucijah ali nacionalnih centralnih bankah ali pa zaprosi, da se takšni računi odprejo. Računovodja je odgovoren tudi za zaprtje teh računov ali za zagotovitev, da se zaprejo.

2.   Pogoji, ki veljajo za odpiranje, vodenje in uporabo bančnih računov, odvisno od zahtev notranjega kontroliranja, določajo, da mora čeke, naloge za bančna nakazila ali izvedbo drugih bančnih poslov podpisati eden ali več ustrezno pooblaščenih uslužbencev. Ustrezno navodilo na papirju podpišeta vsaj dva ustrezno pooblaščena uslužbenca ali računovodja.

3.   V okviru izvajanja programa ali ukrepa se lahko v imenu Komisije odprejo fiduciarni računi, tako da jih lahko upravlja subjekt v skladu s točkami (c)(ii), (iii), (v) ali (vi) prvega pododstavka člena 62(1).

Takšni računi se odprejo na odgovornost odredbodajalca, ki je pristojen za izvajanje programa ali ukrepa, s soglasjem računovodje Komisije.

Takšni računi se upravljajo na odgovornost odredbodajalca.

4.   Računovodja Komisije določi pravila za odprtje, vodenje in zaprtje fiduciarnih računov ter njihovo uporabo.

Člen 86

Upravljanje zakladnice

1.   Razen če je v tej uredbi določeno drugače, je za upravljanje denarja in denarnih ustreznikov pooblaščen le računovodja. Računovodja je odgovoren tudi za njihovo hrambo.

2.   Računovodja zagotovi, da ima njegova institucija Unije na razpolago zadostna sredstva za pokrivanje potreb po denarju, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna v okviru veljavnega regulativnega okvira, in vzpostavi postopke, s katerimi se zagotovi, da nobeden od računov, odprtih v skladu s členoma 85(1) in 89(3), ne izkazuje negativnega stanja.

3.   Plačila se izvršujejo z bančnim nakazilom, s čekom ali – z računa izločenih sredstev oziroma če to izrecno dovoli računovodja – s plačilno kartico, direktno obremenitvijo ali drugimi plačilnimi sredstvi v skladu s pravili, ki jih določi računovodja.

Odredbodajalec pred sklenitvijo obveznosti s tretjo stranjo potrdi identiteto prejemnika plačila, pridobi podatke o pravnem subjektu prejemnika plačil in njegove bančne podatke ter jih vnese v skupen dokument institucije Unije, za katero je odgovoren računovodja, da se zagotovijo preglednost, odgovornost in pravilno izvrševanje plačil.

Računovodja lahko izvrši plačila šele, ko institucija Unije, za katero je računovodja odgovoren, v skupen dokument vnese podatke o pravnem subjektu prejemnika plačila in njegove bančne podatke.

Odredbodajalci obvestijo računovodjo o vseh spremembah pravnega subjekta in bančnih podatkov, ki jim jih je sporočil prejemnik plačila, ter pred odobritvijo kakršnega koli plačila preverijo, da so ti podatki veljavni.

Člen 87

Evidenca sredstev

1.   Institucije Unije ter agencije ali organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova vodijo evidenco sredstev, ki prikazuje količino in vrednost vseh njihovih opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Prav tako preverijo, da vknjižbe v njihovi evidenci sredstev ustrezajo dejanskemu stanju.

Vsa osnovna sredstva, ki se lahko uporabljajo več kot eno leto in niso potrošno blago, katerih nabavna cena ali proizvodni stroški so višji od navedenih v računovodskih postopkih iz člena 77, se vpišejo v evidenco sredstev in evidentirajo na kontih osnovnih sredstev.

2.   Prodaja opredmetenih sredstev Unije se ustrezno objavi.

3.   Institucije Unije ter agencije ali organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova sprejme določbe o varovanju sredstev, vključenih v njegovo evidenco sredstev, in določi, katera upravna služba je odgovorna za sistem vodenja evidence sredstev.

Oddelek 4

Skrbnik računa izločenih sredstev

Člen 88

Računi izločenih sredstev

1.   Računi izločenih sredstev se lahko vzpostavijo za plačilo odhodkov, kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki zaradi omejenih zneskov materialno nemogoče ali neučinkovito. Računi izločenih sredstev se lahko vzpostavijo tudi za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva.

Delegacije Unije lahko račune izločenih sredstev uporabljajo tudi za izvrševanje plačil v omejenih zneskih s proračunskimi postopki, če je taka uporaba učinkovita in uspešna ter jo narekujejo lokalne zahteve.

Najvišji znesek, ki ga lahko za posamezno odhodkovno postavko izplača skrbnik računa izločenih sredstev, kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki materialno nemogoče ali neučinkovito, določi računovodja in v nobenem primeru ne presega 60 000 EUR.

Toda na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči se lahko računi izločenih sredstev uporabijo brez vsakršnih omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višina odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za ustrezno proračunsko postavko za tekoče proračunsko leto in v skladu z notranjimi pravili Komisije.

2.   V delegacijah Unije se računi izločenih sredstev vzpostavijo za plačilo odhodkov oddelkov proračuna v zvezi s Komisijo in v zvezi z ESZD ter zagotavljajo popolno sledljivost odhodkov.

Člen 89

Vzpostavitev in vodenje računov izločenih sredstev

1.   Račun izločenih sredstev se vzpostavi in skrbnik računa izločenih sredstev imenuje s sklepom računovodje institucije Unije na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca. Navedeni sklep določa naloge in obveznosti skrbnika računa izločenih sredstev in odredbodajalca.

Skrbniki računa izločenih sredstev se izberejo med uradniki ali, če je potrebno in samo v ustrezno utemeljenih primerih, med drugimi uslužbenci ali v skladu s pogoji iz notranjih pravil Komisije med uslužbenci Komisije na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, pod pogojem, da njihova pogodba o zaposlitvi jamči enakovredno raven varstva v smislu odgovornosti, kakršna velja za uslužbence v skladu s členom 95. Skrbniki računa izločenih sredstev se izberejo na podlagi znanja, kompetenc in konkretnih kvalifikacij, ki jih dokazujejo z diplomami ali ustreznimi strokovnimi izkušnjami, ali po ustreznem programu usposabljanja.

2.   V predlogih za sklepe o vzpostavitvi računa izločenih sredstev odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a)

ima prednost uporaba proračunskih postopkov, kadar obstaja dostop do centralnega računalniškega računovodskega sistema;

(b)

se računi izločenih sredstev uporabljajo samo v ustrezno utemeljenih primerih.

V sklepih o vzpostavitvi računa izločenih sredstev računovodja določi pogoje vodenja in uporabe računov izločenih sredstev.

Tudi za spremembo pogojev vodenja računa izločenih sredstev je potreben sklep računovodje na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca.

3.   Bančne račune za izločena sredstva odpre in spremlja računovodja, ki tudi odobri podpise računov na podlagi prenosa pooblastila po ustrezno utemeljenem predlogu odgovornega odredbodajalca.

4.   Sredstva na računu izločenih sredstev zagotavlja računovodja institucije Unije, zanje pa so odgovorni skrbniki računov izločenih sredstev.

5.   Plačilom sledi sprejetje odločitev o formalni dokončni potrditvi ali izdaja nalogov za plačilo, ki jih podpiše odgovorni odredbodajalec.

Transakcije na računu izločenih sredstev odredbodajalec obračuna na koncu naslednjega meseca, da je mogoče uskladiti računovodsko in bančno stanje.

6.   Računovodja izvaja preverjanja ali pa zagotovi, da jih izvaja uslužbenec v njegovi službi ali službi za odobravanje, ki je posebej pooblaščen za ta namen. Ta preverjanja se praviloma izvajajo na kraju samem in po potrebi brez predhodne napovedi, da se preveri obstoj sredstev, ki so bila dodeljena skrbnikom računa izločenih sredstev, in knjigovodstvo ter se preveri, da so transakcije na računu izločenih sredstev obračunane v za to določenem roku. Računovodja ugotovitve teh preverjanj sporoči odgovornemu odredbodajalcu.

POGLAVJE 5

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 90

Preklic prenosa pooblastil in začasni preklic nalog, prenesenih na finančne udeležence

1.   Odgovornim odredbodajalcem lahko organ, ki jih je imenoval, kadar koli dokončno ali začasno prekliče prenos ali nadaljnji prenos pooblastil.

2.   Računovodje ali skrbnike računov izločenih sredstev ali vse lahko kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki jih je imenoval.

3.   Odstavka 1 in 2 ne posegata v noben disciplinski ukrep zoper finančne udeležence iz navedenih odstavkov.

Člen 91

Odgovornost finančnih udeležencev za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo

1.   To poglavje ne posega v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 90 v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, in veljavnimi določbami glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.

2.   Brez poseganja v člene 92, 94 in 95 te uredbe je vsak odgovorni odredbodajalec, računovodja ali skrbnik računa izločenih sredstev disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, osebje, ki ga zaposli Komisija na področju pomoči za krizno upravljanje in za ukrepe v okviru humanitarne pomoči iz člena 89(1) te uredbe pa v skladu z njihovimi pogodbami o zaposlitvi. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, zlasti OLAF.

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odgovorne odredbodajalce

Člen 92

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce

1.   Odgovorni odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

2.   Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti, če odgovorni odredbodajalec bodisi namerno bodisi iz hude malomarnosti:

(a)

pri določanju, katere upravičene zneske je treba izterjati, izdajanju nalogov za izterjavo, prevzemanju obveznosti za odhodke ali podpisovanju nalogov za plačilo ne ravna v skladu s to uredbo;

(b)

ne pripravi dokumenta o ugotovitvi terjatve, ne izda naloga za izterjavo ali ga izda prepozno ali prepozno izda nalog za plačilo, zaradi česar lahko tretje strani vložijo civilno tožbo zoper institucijo Unije.

3.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil, ki prejme zavezujoče navodilo, za katerega meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, zlasti ker navodila ni mogoče izvesti z dodeljenimi viri, o tem dejstvu pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel ali nadalje prenesel pooblastila. Če se navodilo pisno potrdi, potrditev pa je prejeta pravočasno ter je iz potrditve tudi dovolj jasno razvidno, da se izrecno nanaša na točke, ki jim je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil oporekal, odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil za odločitev ne odgovarja. Navodilu sledi, razen če ni očitno nezakonito ali pomeni kršitev veljavnih varnostnih standardov.

Enak postopek se uporablja v primerih, kadar odredbodajalec meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ali kadar odredbodajalec med izvajanjem zavezujočega navodila ugotovi, da bi zaradi okoliščin zadeve lahko nastala takšna situacija.

Vsa navodila, potrjena na način iz tega odstavka, odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil evidentira in jih tudi navede v letnem poročilu o dejavnostih.

4.   V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil v okviru svoje službe odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

5.   V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil na vodje delegacij Unije in njihove namestnike je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil odgovoren za določanje vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov, pa tudi njihovo učinkovitost in uspešnost. Vodje delegacij Unije so odgovorni za ustrezno vzpostavitev in delovanje teh sistemov v skladu z navodili odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil ter za upravljanje sredstev in poslov, ki jih v okviru svoje odgovornosti izvajajo znotraj delegacije Unije. Preden prevzamejo svoje dolžnosti, opravijo posebne tečaje usposabljanja s področja nalog in pristojnosti odredbodajalcev ter izvrševanja proračuna.

Vodje delegacij Unije v skladu s členom 76(3) poročajo o svojih pristojnostih na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.

Vodje delegacij Unije vsako leto odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil Komisije predložijo izjavo o zanesljivosti o notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemih, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, in o njihovih rezultatih, da lahko odredbodajalec pripravi izjavo o zanesljivosti iz člena 74(9).

Ta odstavek se uporablja tudi za namestnike vodij delegacij Unije, kadar delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v odsotnosti vodij delegacij Unije.

Člen 93

Obravnavanje finančnih nepravilnosti, ki jih stori uslužbenec

1.   Brez poseganja v pristojnosti OLAF ter v upravno samostojnost institucij Unije, organov Unije, evropskih uradov ali organov ali oseb, pooblaščenih za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU, v zvezi z njihovimi uslužbenci in ob ustreznem upoštevanju zaščite prijaviteljev nepravilnosti se kakršna koli kršitev te uredbe ali določbe v zvezi s finančnim poslovodenjem ali preverjanjem operacij, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja uslužbenca, predloži posebni komisiji iz člena 143 za pridobitev njenega mnenja, s strani katerega koli izmed naslednjih:

(a)

organa za imenovanje, ki je odgovoren za disciplinske zadeve;

(b)

odgovornega odredbodajalca, vključno z vodji delegacij Unije in njihovimi namestniki v njihovi odsotnosti, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2).

Kadar posebno komisijo o zadevi neposredno obvesti uslužbenec, posebna komisija spis posreduje organu za imenovanje zadevne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali organu ali osebe in ustrezno obvesti uslužbenca. Organ za imenovanje lahko posebno komisijo zaprosi za mnenje o zadevi.

2.   Prošnji za mnenje posebne komisije v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 se priloži opis dejstev in dejanja ali opustitve dejanja, za katerega je posebna komisija pozvana, naj ga oceni, ter ustrezna dokazila, vključno s poročili o kakršni koli izvedeni preiskavi. Kadar je mogoče, se informacije objavijo v anonimizirani obliki.

Pred predložitvijo prošnje ali dodatnih informacij posebni komisiji organ za imenovanje ali odredbodajalec, kar je primerno, vpletenemu uslužbencu da možnost, da predloži svoje pripombe, potem ko ga je uradno obvestilo dokazilih iz prvega pododstavka, kolikor to uradno obvestilo ne ogrozi resno prizadevanj za nadaljnje preiskave.

3.   V primerih iz odstavka 1 tega člena je posebna komisija iz člena 143 pristojna, da oceni, ali je na podlagi elementov, ki so ji bili predloženi v skladu z odstavkom 2 tega člena, ter morebitnih dodatnih prejetih informacij prišlo do finančne nepravilnosti. Na podlagi mnenja posebne komisije zadevna institucija Unije, organ Unije, evropski urad ali organ ali oseba odloči o ustreznih nadaljnjih ukrepih v skladu s kadrovskimi predpisi. Če posebna komisija ugotovi sistemske probleme, poda priporočilo odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, razen če je slednji zadevni uslužbenec, ter notranjemu revizorju.

4.   Kadar posebna komisija pripravi mnenje iz odstavka 1 tega člena, jo sestavljajo člani iz člena 143(2) in naslednji trije dodatni člani, ki se imenujejo ob upoštevanju potrebe po izogibanju morebitnim nasprotjem interesov:

(a)

predstavnik organa za imenovanje, ki je v zadevni instituciji Unije, organu Unije, evropskemu uradu ali organu ali osebi odgovoren za disciplinske zadeve;

(b)

član, ki ga imenuje odbor uslužbencev zadevne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali organa ali osebe;

(c)

član pravne službe institucije Unije, v kateri je zaposlen zadevni uslužbenec.

Kadar posebna komisija pripravi mnenje iz odstavka 1, ga naslovi na organ za imenovanje zadevne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali organa ali osebe.

5.   Posebna komisija nima preiskovalnih pooblastil. Zadevna institucija Unije, organ Unije, evropski urad ali organ ali oseba sodelujejo s posebno komisijo, da bi zagotovili, da ima vse informacije, potrebne za pripravo svojega mnenja.

6.   Kadar posebna komisija meni, da zadeva spada v pristojnost OLAF, spis v skladu z odstavkom 1 brez odlašanja vrne zadevnemu organu za imenovanje in takoj obvesti OLAF.

7.   Države članice v celoti podpirajo Unijo pri uveljavljanju kakršne koli odgovornosti na podlagi člena 22 kadrovskih predpisov, ki jo imajo začasni uslužbenci, za katere se uporablja točka (e) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in skrbnike računov izločenih sredstev

Člen 94

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje

Računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Računovodja je zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

(a)

izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje ali dokumente, ki jih hrani;

(b)

nepravilno spremeni bančni račun ali poštni žiro račun;

(c)

izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z ustreznim nalogom za izterjavo ali nalogom za plačilo;

(d)

ne pobere zapadlih prihodkov.

Člen 95

Pravila, ki se uporabljajo za skrbnike računov izločenih sredstev

Skrbnik računa izločenih sredstev je zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

(a)

izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje ali dokumente, ki jih hrani;

(b)

ne predloži ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c)

izvrši plačila drugim osebam, kot so upravičene do njih;

(d)

ne pobere zapadlih prihodkov.

POGLAVJE 6

Prihodki

Oddelek 1

Dajanje lastnih sredstev na razpolago

Člen 96

Lastna sredstva

1.   Načrt prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa 2014/335/EU, Euratom se v proračun knjiži v eurih. Ustrezna lastna sredstva se dajo na razpolago v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.

2.   Odredbodajalec pripravi terminski načrt, ki prikazuje, kdaj bodo lastna sredstva, opredeljena v Sklepu 2014/335/EU, Euratom, dana na razpolago Komisiji.

Lastna sredstva se določijo in izterjajo v skladu s pravili, ki se sprejmejo na podlagi navedenega sklepa.

Za namene računovodstva odredbodajalec izda nalog za izterjavo v dobro ali v breme računa za lastna sredstva iz Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014.

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 97

Ocena terjatev

1.   Ko odgovorni odredbodajalec dobi zadostne in zanesljive informacije v zvezi z ukrepom ali stanjem, ki ima lahko za posledico znesek, ki se dolguje Uniji, pripravi oceno terjatev.

2.   Odgovorni odredbodajalec prilagodi oceno terjatev, takoj ko dobi informacije o dogodku, ki spreminja ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila ocena terjatev pripravljena.

Kadar odgovorni odredbodajalec za ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila prej pripravljena ocena terjatev, izda nalog za izterjavo, to oceno terjatev ustrezno prilagodi.

Če je znesek v nalogu za izterjavo enak znesku prvotne ocene terjatev, se ocena terjatev zmanjša na nič.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na razpolago zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu 2014/335/EU, Euratom, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 98

Ugotovitev terjatev

1.   Da se ugotovi terjatev, odgovorni odredbodajalec:

(a)

preveri, da dolg obstaja;

(b)

določi ali preveri nedvoumnost in znesek dolga ter

(c)

preveri pogoje, pod katerimi dolg zapade v plačilo.

Ugotovitev terjatve pomeni priznanje pravice Unije do dolžnika in ugotovitev upravičenosti do zahteve, da dolžnik dolg plača.

2.   Vsaka terjatev v fiksnem znesku in zapadla, ki se potrdi kot nedvoumna, se ugotovi z nalogom za izterjavo, s katerim odgovorni odredbodajalec naroči računovodji, naj izterja znesek. Nalogu sledi zaznamek o nastanku terjatve, ki se pošlje dolžniku, razen v primerih, ko se v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4 nemudoma izvede postopek odpovedi izterjave. Nalog za izterjavo in zaznamek o nastanku terjatve sestavi odgovorni odredbodajalec.

Odredbodajalec pošlje zaznamek o nastanku terjatve takoj po ugotovitvi terjatve in najpozneje v petih letih od trenutka, ko bi lahko institucija Unije v običajnih razmerah uveljavila svojo terjatev. Takšno obdobje ne velja, če odgovorni odredbodajalec ugotovi, da je zamudo pri ukrepanju kljub prizadevanjem institucije Unije povzročilo ravnanje dolžnika.

3.   Da se terjatev lahko ugotovi, odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a)

je terjatev nedvoumna, kar pomeni, da ni z ničimer pogojen;

(b)

je terjatev fiksna, natančno izražen v denarju;

(c)

je terjatev zapadla in zanjo ni določen noben plačilni rok;

(d)

so podatki o dolžniku točni;

(e)

je znesek, ki ga je treba izterjati, knjižen na pravilno proračunsko postavko;

(f)

so dokazila pravilna ter

(g)

je upoštevano načelo dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede meril iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka člena 101(2).

4.   Z zaznamkom o nastanku terjatve se dolžnika obvesti, da:

(a)

je Unija ugotovila terjatev;

(b)

se zamudne obresti ne bodo zaračunale, če se dolg plača v roku, kot je določen v zaznamku o nastanku terjatve;

(c)

se za dolg zaračunajo obresti po obrestni meri iz člena 99, če se plačilo dolga ne izvede do roka iz točke (b) tega pododstavka, brez poseganja v kakršne koli posebne predpise, ki se uporabljajo;

(d)

bo institucija Unije izvršila izterjavo s pobotom ali z unovčenjem kakršnega koli jamstva, ki je bilo predloženo vnaprej, če se plačilo dolga ne izvede do roka iz točke (b);

(e)

lahko računovodja v izjemnih okoliščinah izvrši izterjavo s pobotom pred rokom iz točke (b), kadar je treba zaščititi finančne interese Unije, ker lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Uniji, izgubljen, dolžnik pa se pred tem obvesti o razlogih in datumu izterjave s pobotom;

(f)

bo institucija Unije izvršila izterjavo z izvršitvijo sklepa, izdanega bodisi v skladu s členom 100(2) bodisi v sodnem postopku, če po sprejetju vseh ukrepov iz točk (a) do (e) tega pododstavka znesek ni izterjan v celoti.

Kadar je po preverjanju podatkov o dolžniku ali na podlagi drugih relevantnih informacij v danem trenutku jasno, da dolg spada v primere iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka člena 101(2), ali da zaznamek o nastanku terjatve ni bil poslan v skladu z odstavkom 2 tega člena, se odredbodajalec po ugotovitvi terjatve odloči, da bo v soglasju z računovodjo takoj odpovedal izterjavo v skladu s členom 101, ne da bi poslal zaznamek o nastanku terjatve.

Odredbodajalec v vseh drugih primerih zaznamek o nastanku terjatve natisne in ga pošlje dolžniku. Računovodja se obvesti o odpošiljanju zaznamka o nastanku terjatve prek finančnega informacijskega sistema.

5.   Nepravilno izplačani zneski se izterjajo.

Člen 99

Zamudne obresti

1.   Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe posameznih predpisov, se za vsako terjatev, ki ni poplačana v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), zaračunajo obresti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.   Razen v primeru iz odstavka 4 tega člena je obrestna mera za terjatve, ki niso poplačane v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem terjatev zapade v plačilo, povečana za:

(a)

osem odstotnih točk, kadar je dogodek, ki je podlaga obveznosti, naročilo blaga ali naročilo storitev;

(b)

tri odstotne točke in pol v vseh drugih primerih.

3.   Obresti se zaračunavajo od koledarskega dne po roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4) do koledarskega dne, ko je dolg v celoti poplačan.

Nalog za izterjavo za znesek zamudnih obresti se izda, kadar se te obresti dejansko prejmejo.

4.   V primeru glob ali drugih kazni je obrestna mera za terjatve, ki niso poplačane v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem je bila sprejeta odločitev o naložitvi globe ali druge kazni, povečana za:

(a)

eno odstotno točko in pol, kadar dolžnik predloži finančno jamstvo, ki ga računovodja sprejme namesto plačila;

(b)

tri odstotne točke in pol v vseh drugih primerih.

Kadar Sodišče Evropske unije pri izvajanju svojih pristojnosti na podlagi člena 261 PDEU poviša znesek globe ali druge kazni, se obresti na znesek povišanja zaračunavajo od dne sodbe Sodišča.

5.   V primerih, ko bi bila splošna obrestna mera negativna, se ta določi na nič odstotkov.

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 100

Odobritev izterjave

1.   Odgovorni odredbodajalec z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja terjatev, ki jo je ugotovil ta odgovorni odredbodajalec (v nadaljnjem besedilu: odobritev izterjave).

2.   Institucija Unije lahko s sklepom, ki je izvršljiv v smislu člena 299 PDEU, formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države članice.

Druge institucije Unije lahko v izjemnih okoliščinah, če je to potrebno zaradi učinkovite in pravočasne zaščite finančnih interesov Unije, od Komisije zahtevajo, da sprejme takšen izvršljiv sklep v njihovem imenu za zahtevke, povezane z uslužbenci ali zahtevke, povezane s člani ali nekdanjimi člani institucij Unije, pod pogojem, da so se te institucije s Komisijo dogovorile o praktičnih načinih za uporabo tega člena.

Šteje se, da takšne izjemne okoliščine obstajajo, ko ni upanja za izterjavo dolga s strani zadevne institucije Unije preko prostovoljnega plačila ali preko pobota iz člena 101(1) ter pogoji za odpoved izterjave dolga na podlagi člena 101(2) in (3) niso izpolnjeni. Izvršljivi sklep v vsakem primeru določa, da se zahtevani zneski knjižijo v oddelek proračuna v zvezi z zadevno institucijo Unije, ki deluje kot odredbodajalec. Prihodki se knjižijo kot splošni prihodki, razen če pomenijo namenske prejemke, kot je določeno v členu 21(3).

Institucija Unije, ki zahteva sprejetje izvršljivega sklepa, Komisijo seznani z vsemi dogodki, ki bi lahko vplivali na izterjavo, hkrati pa intervenira v podporo Komisiji v primeru pritožbe zoper izvršljivi sklep.

Oddelek 5

Izterjava

Člen 101

Pravila o izterjavi

1.   Računovodja ukrepa na podlagi nalogov za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Odredbodajalec pri tem ravna s potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da Unija prejme svoje prihodke in da so pravice Unije varovane.

Delno vračilo s strani dolžnika, za katerega obstaja več nalogov za izterjavo, se najprej knjiži na najstarejšo terjatev, razen če dolžnik določi drugače. Pri vseh delnih plačilih se najprej pokrijejo obresti.

Računovodja izterja zneske, dolgovane v proračun, s pobotom terjatve v skladu s členom 102.

2.   Odgovorni odredbodajalec lahko odpove izterjavo celotne ali dela ugotovljene terjatve samo v naslednjih primerih:

(a)

kadar bi bili stroški izterjave predvidoma višji od zneska, ki ga je treba izterjati, in odpoved ne bi škodila podobi Unije;

(b)

kadar terjatve ni mogoče izterjati zaradi starosti terjatve, zamude pri pošiljanju zaznamka o nastanku terjatve na način, kot je opredeljen v členu 98(2), zaradi insolventnosti dolžnika ali katerega koli drugega postopka zaradi insolventnosti;

(c)

kadar izterjava ni skladna z načelom sorazmernosti.

Kadar namerava odgovorni odredbodajalec odpovedati ali delno odpovedati izterjavo ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o odpovedi terjatve se utemelji. Odredbodajalec lahko pooblastilo za odločitev o odpovedi prenese.

3.   V primeru iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 2 odgovorni odredbodajalec ukrepa v skladu z vnaprej določenimi postopki v njegovi instituciji Unije in uporablja naslednji merili, ki sta obvezni in se uporabljata v vseh primerih:

(a)

dejstva, ob upoštevanju resnosti nepravilnosti, zaradi katere je bila ugotovljena terjatev (goljufija, ponovitev kršitve, namen, skrbnost, dobra vera, očitna napaka);

(b)

učinek, ki bi ga odpoved terjatvi imela na delovanje Unije in njene finančne interese (znesek terjatve, tveganje, da bi odpoved predstavljala precedens, zmanjševanje pomena pravnih norm).

4.   Glede na okoliščine zadeve odgovorni odredbodajalec, kadar je to primerno, upošteva naslednji dodatni merili:

(a)

morebitno izkrivljanje konkurence, ki bi ga povzročila odpoved izterjave;

(b)

gospodarsko in socialno škodo, ki bi lahko nastala, če bi se dolg izterjal v celoti.

5.   Vsaka institucija Unije vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o odpovedih izterjavam, ki jih je odobrila v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena. Informacije o odpovedih izterjavam pod zneskom 60 000 EUR se zagotovijo v obliki skupnega zneska. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 74(9).

6.   Odgovorni odredbodajalec lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev. Delna razveljavitev ugotovljene terjatve ne pomeni, da se Unija odpoveduje preostalemu ugotovljenemu upravičenemu znesku.

V primeru napake odgovorni odredbodajalec v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev ter navede ustrezne razloge.

Vsaka institucija Unije v svojih notranjih pravilih določi pogoje in postopek za prenos pooblastila za razveljavitev ugotovljene terjatve.

7.   Države članice so primarno odgovorne za izvajanje kontrol in revizij ter izterjavo neupravičeno porabljenih zneskov, kot določajo pravila za posamezni sektor. Nepravilnosti, ki jih države članice odkrijejo in odpravijo same, Komisija izvzame pri finančnih popravkih glede teh nepravilnosti.

8.   Komisija uporabi finančne popravke za države članice, da bi iz financiranja Unije izključila odhodke, ki niso v skladu z veljavnim pravom. Komisija finančne popravke utemelji na odkritih neupravičeno porabljenih zneskih in finančnih posledicah za proračun. Kadar takih zneskov ni mogoče natančno opredeliti, lahko Komisija uporabi ekstrapolirane ali pavšalne popravke v skladu s pravili za posamezni sektor.

Komisija pri določanju zneska finančnega popravka upošteva naravo in resnost kršitve veljavnega prava in finančnih posledic za proračun, tudi pomanjkljivosti upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Merila za določanje finančnih popravkov in postopek, ki se uporabi, se lahko opredelijo v pravilih za posamezni sektor.

9.   Metodologija za uporabo ekstrapoliranih ali pavšalnih popravkov se določi v skladu s pravili za posamezni sektor, da se Komisiji omogoči zaščita finančnih interesov Unije.

Člen 102

Izterjava s pobotom

1.   Kadar ima dolžnik terjatev do Unije ali do izvedbene agencije, kadar ta izvršuje proračun, ki je nedvoumna v smislu točke (a) člena 98(3), v fiksnem znesku in zapadla, ter se nanaša na vsoto v višini naloga za plačilo, računovodja po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4) izterja ugotovljene terjatve s pobotom.

V izjemnih okoliščinah lahko računovodja izvrši izterjavo s pobotom pred iztekom roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), kadar je treba zaščititi finančne interese Unije in kadar računovodja lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Uniji, izgubljen.

Prav tako lahko računovodja izterjavo s pobotom izvrši pred iztekom roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), ko se s tem strinja dolžnik.

2.   Pred vsako izterjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena se računovodja posvetuje z odgovornim odredbodajalcem in obvesti zadevne dolžnike, tudi o pravnih sredstvih v skladu s členom 133.

Kadar je dolžnik nacionalni organ ali eden od njegovih upravnih organov, računovodja o svojem namenu izterjave s pobotom obvesti tudi zadevno državo članico, in sicer najmanj 10 delovnih dni vnaprej. Vendar lahko računovodja v dogovoru z zadevno državo članico ali zadevnim upravnim organom izvrši izterjavo s pobotom pred iztekom roka.

3.   Pobot iz odstavka 1 ima enak učinek kot plačilo ter razreši Unijo zneska dolga in, kadar je to ustrezno, zapadlih obresti.

Člen 103

Postopek izterjave, če dolg ni plačan prostovoljno

1.   Brez poseganja v člen 102, če do roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4) celoten znesek ni vrnjen, računovodja obvesti odgovornega odredbodajalca in brez odlašanja začne postopek za izterjavo s pomočjo pravnih sredstev, ki so mu na voljo, vključno, kadar je to ustrezno, z unovčenjem jamstva, ki je bilo predloženo vnaprej.

2.   Brez poseganja v člen 102, kadar ni mogoče uporabiti načina izterjave iz odstavka 1 tega člena in dolžnik ne plača dolga na podlagi uradnega opomina, ki mu ga je poslal računovodja, računovodja izvrši izterjavo z izvršitvijo sklepa, izdanega bodisi v skladu s členom 100(2) bodisi v sodnem postopku.

Člen 104

Podaljšanje plačilnega roka

Računovodja lahko v sodelovanju z odgovornim odredbodajalcem plačilni rok podaljša samo na pisno prošnjo dolžnika, ki je ustrezno utemeljena, in če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

dolžnik se zaveže, da bo plačal obresti po obrestni meri iz člena 99 za celotno obdobje podaljšanja, ki se začne po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4);

(b)

za zavarovanje pravic Unije dolžnik predloži finančno jamstvo, ki pokriva neporavnani dolg tako za znesek glavnice kot obresti in ki ga računovodja institucije Unije sprejme.

Jamstvo iz točke (b) prvega odstavka se lahko nadomesti s solidarnim poroštvom, ki ga da tretja stran in ga računovodja institucije Unije sprejme.

V izjemnih okoliščinah lahko računovodja na prošnjo dolžnika odstopi od zahteve po predložitvi jamstva iz točke (b) prvega odstavka, kadar je dolžnik po oceni računovodje pripravljen in zmožen izvršiti plačilo v dodatnem časovnem obdobju, vendar ne more predložiti takšnega jamstva in ima finančne težave.

Člen 105

Zastaralni rok

1.   Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa 2014/335/EU, Euratom velja za upravičene zneske Unije do tretjih strani in upravičene zneske tretjih strani do Unije zastaralni rok petih let.

2.   Zastaralni rok za upravičene zneske Unije do tretjih strani začne teči po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4).

Zastaralni rok za upravičene zneske tretjih strani do Unije začne teči na dan, na katerega je treba izplačati upravičeni znesek tretje strani v skladu z ustrezno pravno obveznostjo.

3.   Zastaralni rok za upravičene zneske Unije do tretjih strani se prekine s kakršnim koli aktom institucije Unije ali države članice na zahtevo institucije Unije, s katerim naj bi se izterjala terjatev in o katerem se tretjo stran uradno obvesti.

Zastaralni rok za upravičene zneske tretjih strani do Unije se prekine s kakršnim koli aktom, s katerim naj bi se izterjala terjatev in o katerem Unijo uradno obvestijo upniki ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu.

4.   Dan po prekinitvah iz odstavka 3 začne teči nov zastaralni rok petih let.

5.   Vsak sodni postopek, povezan z upravičenim zneskom iz odstavka 2, vključno s postopki, predloženimi sodišču, ki pozneje izjavi, da ni pristojno, prekine zastaralni rok. Nov zastaralni rok petih let ne začne teči, dokler ni izdana pravnomočna sodba ali dokler ni prišlo do zunajsodne poravnave med istimi strankami o istem postopku.

6.   Kadar računovodja dolžniku v skladu s členom 104 odobri podaljšanje plačilnega roka, se to šteje kot prekinitev zastaralnega roka. Nov zastaralni rok petih let začne teči na dan po izteku podaljšanega plačilnega roka.

7.   Upravičeni zneski Unije se po izteku zastaralnega roka, kot je določen v odstavkih 2 do 6, ne izterjajo.

Člen 106

Obravnava upravičenih zneskov Unije v državah članicah

V primeru postopkov zaradi insolventnosti se upravičeni zneski Unije obravnavajo z enako prednostjo kot upravičeni zneski enake narave javnih organov v državah članicah, v katerih potekajo postopki izterjave.

Člen 107

Globe, druge kazni, sankcije in ustrezne obresti, ki jih naložijo institucije Unije

1.   Zneski iz glob, drugih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih se ne knjižijo v proračun, dokler so pred Sodiščem Evropske unije vložene pritožbe zoper sklepe, s katerimi so bili naloženi ali se takšne pritožbe lahko še vložijo.

2.   Zneski iz odstavka 1 se knjižijo v proračun takoj, ko je mogoče, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva. V ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah ali če so bila vsa pravna sredstva izčrpana po 1. septembru tekočega proračunskega leta, se zneski lahko knjižijo v proračun naslednjega proračunskega leta.

Zneski, ki jih je treba na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije vrniti subjektu, ki jih je vplačal, se ne knjižijo v proračun.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za odločitve o potrditvi zaključnega računa ali finančne popravke.

Člen 108

Izterjava glob, drugih kazni ali sankcij, ki jih naložijo institucije Unije

1.   Kadar se vloži tožba pri sodišču Evropske unije zoper sklep institucije Unije o naložitvi globe, druge kazni ali sankcije v skladu s PDEU ali Pogodbo Euratom in dokler niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, dolžnik bodisi začasno plača zadevne zneske na bančni račun, ki ga določi računovodja Komisije, bodisi predloži finančno jamstvo, ki je sprejemljivo za računovodjo Komisije. Jamstvo je neodvisno od obveznosti plačila globe, druge kazni ali sankcije in je plačljivo na zahtevo. Pokriva zahtevek v višini glavnice in zapadlih obresti, kot je določeno v členu 99(4).

2.   Komisija zavaruje začasno pobrane zneske tako, da jih naloži v finančna sredstva in na ta način zagotovi varnost in likvidnost denarnih sredstev, hkrati pa si prizadeva tudi za pozitiven donos.

3.   Ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva in kadar je globo, drugo kazen ali sankcijo potrdilo Sodišče Evropske unije ali kadar se sklepa, s katerim se naloži takšna globa, kazen ali sankcija, ne more več izpodbijati pred Sodiščem Evropske unije, se izvede en izmed naslednjih ukrepov:

(a)

začasno pobrani zneski in donos, ki je bil z njimi ustvarjen, se knjižijo v proračun v skladu s členom 107(2);

(b)

kadar je bilo predloženo finančno jamstvo, se to unovči, ustrezni zneski pa se knjižijo v proračun.

Kadar je Sodišče Evropske unije znesek globe, druge kazni ali sankcije povečalo, se točki (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka uporabljata do zneskov iz prvotnega sklepa institucije Unije ali, če je to ustrezno, do zneska, določenega v prejšnji sodbi Sodišča Evropske unije v istem postopku. Računovodja Komisije pobere znesek povečanja in zapadle obresti, kot je določeno v členu 99(4), ki se knjižijo v proračun.

4.   Ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva, globa, druga kazen ali sankcija pa umaknjena ali je bil znesek zmanjšan, se izvede en izmed naslednjih ukrepov:

(a)

vsi začasno pobrani zneski, ali v primeru zmanjšanja njihov zadevni del, vključno s kakršnim koli donosom, ki je bil z njimi ustvarjen, se vrnejo zadevni tretji strani;

(b)

kadar je bilo predloženo finančno jamstvo, se to ustrezno sprosti.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka se, kadar je skupni donos na začasno pobrani znesek negativen, nastala izguba odšteje od zneska, ki ga je treba povrniti.

Člen 109

Kompenzacijske obresti

Brez poseganja v člena 99(2) in 116(5) ter za primere, ki niso globe, druge kazni in sankcije iz členov 107 in 108, je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije ali kot posledica sporazumne poravnave, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. Obrestna mera ne sme biti negativna. Obresti tečejo od dneva plačila zneska, ki ga je treba povrniti, do dneva zapadlosti povračila.

V primerih, ko bi bila splošna obrestna mera negativna, se ta določi na nič odstotkov.

POGLAVJE 7

Odhodki

Člen 110

Sklepi o financiranju

1.   Institucije ali organi Unije, na katere je institucija Unije prenesla pooblastila, pred prevzemom proračunske obveznosti sprejmejo sklep o financiranju. Sklepi o financiranju so letni ali večletni.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja v primeru odobritev za delovanje vsake institucije Unije v okviru njene upravne samostojnosti, ki jih je mogoče izvršiti brez temeljnega akta v skladu s točko (e) člena 58(2), odhodkov za upravno podporo in prispevkov organov Unije iz členov 70 in 71.

2.   Sklep o financiranju je hkrati letni ali večletni program dela in se sprejme, kot je ustrezno, kakor hitro je mogoče po sprejetju predloga proračuna ter načeloma ne pozneje kot 31. marca v letu izvrševanja. Kadar ustrezni temeljni akt določa posebne pogoje za sprejetje sklepa o financiranju ali programa dela ali oboje, se ti pogoji uporabijo za del sklepa o financiranju, ki predstavlja program dela, ob spoštovanju zahtev navedenega temeljnega akta. Del, ki predstavlja program dela, se objavi na spletnem mestu zadevne institucije Unije takoj po sprejetju in pred njegovo izvršitvijo. V sklepu o financiranju se navede skupni znesek, ki ga pokriva, in opišejo ukrepi, ki naj bi se z njim financirali. V sklepu se navedejo:

(a)

temeljni akt in proračunska postavka;

(b)

zastavljeni cilji in pričakovani rezultati;

(c)

načini izvrševanja;

(d)

vse dodatne informacije, ki jih za program dela zahteva temeljni akt.

3.   Poleg elementov iz odstavka 2 se v sklepu o financiranju določi naslednje:

(a)

za nepovratna sredstva: vrsta vložnikov, ki se želi doseči z razpisom za zbiranje predlogov ali postopkom neposredne dodelitve in globalna proračunska sredstva, namenjena za nepovratna sredstva;

(b)

za javno naročanje: globalna proračunska sredstva, namenjena za javno naročanje;

(c)

za prispevke v skrbniške sklade Unije iz člena 234: odobritve, namenjene za skrbniški sklad za zadevno leto, skupaj z zneski, načrtovanimi za čas njegovega trajanja, iz proračuna, pa tudi od drugih donatorjev;

(d)

za nagrade: vrsta udeležencev, ki se želi doseči z natečajem, globalna proračunska sredstva, namenjena za natečaj, in specifična navedba nagrad v vrednosti 1 000 000 EUR ali več;

(e)

za finančne instrumente: znesek, namenjen za finančne instrumente;

(f)

v primeru posrednega upravljanja: oseba ali subjekt, ki izvršuje sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1) ali merila za izbor osebe ali subjekta;

(g)

za prispevke v mehanizme mešanega financiranja ali platforme: znesek, namenjen mehanizmu mešanega financiranja ali platformi, in seznam subjektov, ki so udeleženi v mehanizmu mešanega financiranja ali platformi;

(h)

za proračunska jamstva: znesek zagotovljenih letnih sredstev in, če je ustrezno, znesek proračunskega jamstva, ki se sprosti.

4.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko doda katere koli dodatne informacije, ki se mu zdijo ustrezne, bodisi v zadevni sklep o financiranju, ki je program dela, bodisi v kateri koli drug dokument, objavljen na spletnem mestu institucije Unije.

Večletni sklep o financiranju je skladen s finančnim načrtom iz člena 41(2) in določa, da je izvajanje sklepa odvisno od razpoložljivosti proračunskih odobritev za posamezna proračunska leta po sprejetju proračuna ali kakor je določeno v sistemu začasnih dvanajstin.

5.   Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe temeljnega akta za vsako večjo spremembo v že sprejetem sklepu o financiranju velja isti postopek kot za prvotni sklep.

Člen 111

Odhodki

1.   Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

Ob koncu obdobij iz člena 114 se neporabljene proračunske obveznosti sprostijo.

Odgovorni odredbodajalec pri izvrševanju odhodkov zagotovi, da so odhodki skladni s Pogodbama, proračunom, to uredbo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi Pogodb, in spoštujejo načelo dobrega finančnega poslovodenja.

2.   Proračunske obveznosti prevzame in pravne obveznosti sklene isti odredbodajalec, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Zlasti na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči lahko pravne obveznosti sklenejo vodje delegacij unije ali njihovi namestniki v njihovi odsotnosti po navodilu odgovornega odredbodajalca Komisije, ki pa ostaja popolnoma odgovoren za osnovno transakcijo. Osebje, ki ga Komisija zaposluje na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, lahko podpiše pravne obveznosti, povezane s plačili, izvršenimi iz računov izločenih sredstev, ki ne presegajo vrednosti 2 500 EUR.

Odgovorni odredbodajalec prevzame proračunsko obveznost, preden sklene pravno obveznost s tretjimi stranmi ali prerazporedi sredstva v skrbniški sklad Unije iz člena 234.

Drugi pododstavek tega odstavka se ne uporablja:

(a)

za pravne obveznosti, sklenjene po razglasitvi kriznih razmer v okviru načrta neprekinjenega poslovanja, v skladu s postopki, ki jih Komisija ali katera koli druga institucija Unije sprejme v okviru svoje upravne avtonomije;

(b)

v primeru humanitarne pomoči, civilne zaščite in pomoči za krizno upravljanje, če je za učinkovito posredovanje Unije potrebno, da Unija takoj sklene pravno obveznost s tretjimi stranmi, in predhoden prevzem posamezne proračunske obveznosti ni mogoč.

V primerih iz točke (b) tretjega pododstavka se proračunska obveznost prevzame brez odlašanja po sklenitvi pravne obveznosti s tretjimi stranmi.

3.   Odgovorni odredbodajalec potrdi odhodke, s tem da sprejme, da se odhodkovna postavka knjiži v proračun, potem ko je preveril dokazila, ki potrjujejo upnikovo upravičenost pod pogoji, določenimi v pravni obveznosti, če pravna obveznost obstaja. Za ta namen odgovorni odredbodajalec:

(a)

preveri, da je upnik upravičen do zneska;

(b)

določi ali preveri resničnost in znesek terjatve ter jo opremi z zaznamkom „potrjujem pravilnost“;

(c)

preveri pogoje, v skladu s katerimi plačilo zapade.

Ne glede na prvi pododstavek se potrditev odhodkov uporablja tudi za vmesna ali končna poročila, ki niso povezana z zahtevkom za plačilo, in v tem primeru je učinek na računovodski sistem omejen na splošno računovodstvo.

4.   Odločitev o potrditvi se izrazi s pomočjo elektronsko zaščitenega podpisa v skladu s členom 146 odgovornega odredbodajalca ali strokovno usposobljenega uslužbenca, ki ga je odgovorni odredbodajalec za to ustrezno pooblastil s formalnim sklepom, izjemoma pa se v papirni obliki izrazi z žigom, ki vsebuje ta podpis.

Z zaznamkom „potrjujem pravilnost“ odgovorni odredbodajalec ali strokovno usposobljen uslužbenec, ki ga je odgovorni odredbodajalec za to ustrezno pooblastil, potrjuje:

(a)

za predhodno financiranje: da so izpolnjeni pogoji iz pravne obveznosti za plačilo predhodnega financiranja;

(b)

za vmesna plačila in plačila razlike v pogodbah: da so predvidene storitve pravilno opravljene, blago pravilno dobavljeno ali gradnje pravilno izvedene;

(c)

za vmesna plačila in plačila razlike v zvezi z nepovratnimi sredstvi: da je ukrep ali program dela, ki ga izvaja upravičenec, v vseh vidikih skladen s sporazumom o nepovratnih sredstvih, vključno s tem, kadar je ustrezno, da so stroški, ki jih je prijavil upravičenec, upravičeni.

V primeru iz točke (c) drugega pododstavka, se šteje, da ocene stroškov ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost iz člena 186(3). Isto načelo se uporablja tudi za vmesna in končna poročila, ki niso povezana z zahtevkom za plačilo.

5.   Da se odobrijo odhodki, odgovorni odredbodajalec, potem ko je preveril, da so odobritve na voljo, izda nalog za plačilo in s tem da navodilo računovodji, da plača znesek odhodka, ki je bil pred tem potrjen.

Kadar se za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago izvršujejo periodična plačila, lahko odredbodajalec ob upoštevanju svoje analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika iz računa izločenih sredstev. Uporaba tega sistema se lahko odredi tudi, če to izrecno odobri računovodja v skladu s členom 86(3).

Člen 112

Vrste proračunskih obveznosti

1.   Proračunske obveznosti spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(a)

posamezne: kadar sta prejemnik in znesek odhodka znana;

(b)

celotne: kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni znan;

(c)

začasne: kadar so namenjene pokrivanju odhodkov za EKJS iz člena 11(2) in rutinskih upravnih odhodkov, kadar bodisi znesek bodisi končni prejemniki plačil še niso dokončno znani.

Ne glede na točko (c) prvega pododstavka, se rutinski upravni odhodki, povezani z delegacijami Unije in predstavništvi Unije, lahko krijejo z začasnimi proračunskimi obveznostmi, tudi kadar so znesek in končni prejemniki znani.

2.   Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke, samo kadar tako določa temeljni akt ali kadar se nanašajo na upravne odhodke.

3.   Celotna proračunska obveznost se prevzame na podlagi sklepa o financiranju.

Celotna proračunska obveznost se prevzame najpozneje pred sprejetjem sklepa o prejemnikih in zneskih ter, kadar je za izvrševanje zadevnih odobritev potrebno sprejetje programa dela, po tem, ko je bil tak program sprejet.

4.   Celotne proračunske obveznosti se izvršujejo bodisi s sklenitvijo sporazuma o financiranju, ki sam predvideva poznejšo sklenitev ene ali več pravnih obveznosti, bodisi s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti.

Sporazumi o financiranju na področju neposredne finančne pomoči tretjim državam, vključno s proračunsko podporo, ki pomenijo pravno obveznost, so lahko podlaga za plačilo brez sklenitve drugih pravnih obveznosti.

Kadar se celotna proračunska obveznost izvršuje s sklenitvijo sporazuma o financiranju, se drugi pododstavek odstavka 3 ne uporablja.

5.   Vsako posamezno pravno obveznost, sklenjeno na podlagi celotne proračunske obveznosti, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v osrednjem proračunskem računovodstvu in knjiži v celotno proračunsko obveznost.

6.   Začasne proračunske obveznosti se izvršujejo s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti, na podlagi katerih nastane upravičenost do poznejših plačil. Vendar se v primerih, ki se nanašajo na odhodke za upravljanje kadrov, odhodke za člane oziroma nekdanje člane institucij Unije ali odhodke za komuniciranje, ki jih imajo institucije za obveščanje javnosti o dogodkih Unije, ali v primerih iz točke 14.5 Priloge I, lahko izvršujejo neposredno s plačili brez sklenitve predhodne pravne obveznosti.

Člen 113

Obveznosti za odobritve EKJS

1.   Za vsako proračunsko leto odobritve EKJS vključujejo nediferencirana sredstva za odhodke v zvezi z ukrepi iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Odhodki, povezani z ukrepi iz člena 4(2) in člena 6 navedene uredbe, z izjemo ukrepov, ki se financirajo iz neoperativne tehnične pomoči, in prispevkov izvedbenim agencijam, se pokrijejo iz diferenciranih sredstev.

2.   Odločitve Komisije, s katerimi se določi znesek povračil odhodkov v zvezi z EKJS, ki jih imajo države članice, predstavljajo celotne začasne proračunske obveznosti, ki pa ne presegajo skupnih proračunskih odobritev, knjiženih za EKJS.

3.   Celotne začasne proračunske obveznosti za EKJS za določeno proračunsko leto, za katere niso bile prevzete obveznosti na specifičnih proračunskih postavkah do 1. februarja naslednjega proračunskega leta, se sprostijo za zadevno proračunsko leto, za katero so bile odobrene.

4.   Za odhodke organov in teles iz pravil v zvezi z EKJS se prevzamejo obveznosti po poglavjih, členih in postavkah v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Takšne obveznosti se lahko prevzamejo po poteku tega obdobja dveh mesecev, pri čemer je treba uporabiti postopek za prerazporeditev odobritev glede zadevnih proračunskih postavk. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.

Obveznosti iz prvega pododstavka tega odstavka se odštejejo od celotne začasne proračunske obveznosti iz odstavka 1.

5.   Uporaba odstavkov 2 in 3 je odvisna od preučitve in sprejetja zaključnega računa.

Člen 114

Roki za obveznosti

1.   Brez poseganja v člena 111(2) in 264(3) se pravne obveznosti, ki se nanašajo na posamezne ali začasne proračunske obveznosti, sklenejo do 31. decembra leta n, pri čemer je leto n tisto, v katerem je bila prevzeta proračunska obveznost.

2.   Celotne proračunske obveznosti zajemajo skupne stroške ustreznih pravnih obveznosti, sklenjenih do 31. decembra leta n+1.

Kadar se na podlagi celotne proračunske obveznosti podeli nagrada iz naslova IX, se pravna obveznost iz člena 207(4) sklene do 31. decembra leta n+3.

Kar zadeva zunanje delovanje, kadar se na podlagi celotne proračunske obveznosti sklene sporazum o financiranju s tretjo državo, se tovrstni sporazumi sklenejo do 31. decembra leta n+1. V tem primeru celotna proračunska obveznost krije skupne stroške pravnih obveznosti, s katerimi se izvršuje sporazum o financiranju, sklenjen v obdobju treh let po datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Vendar pa v naslednjih primerih celotna proračunska obveznost krije skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih do konca obdobja izvrševanja sporazuma o financiranju:

(a)

ukrepi z več donatorji;

(b)

operacije mešanega financiranja;

(c)

pravne obveznosti v zvezi z revizijo in vrednotenjem;

(d)

v naslednjih izjemnih okoliščinah:

(i)

spremembe pravnih obveznosti, ki so že bile sklenjene;

(ii)

pravne obveznosti, ki se sklenejo po predčasnem preklicu obstoječe pravne obveznosti;

(iii)

spremembe subjekta, ki mu je bila zaupana izvedba projekta.

3.   Tretji in četrti pododstavek odstavka 2 se ne uporabljata za naslednje večletne programe, ki se izvajajo z razdeljenimi obveznostmi:

(a)

instrument za predpristopno pomoč, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (41);

(b)

evropski instrument sosedstva, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (42).

V primerih iz prvega pododstavka, Komisija samodejno sprosti odobritve v skladu s pravili za posamezni sektor.

4.   Za posamezne in začasne proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, razen v primeru odhodkov za zaposlene, se končni datum za izvršitev določi v skladu s pogoji v pravni obveznosti, na katero se nanašajo, pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

5.   Kateri koli deli proračunskih obveznosti, ki niso bili izvršeni s plačili v šestih mesecih po končnem datumu za izvršitev, se sprostijo.

6.   Znesek proračunske obveznosti, za katero v obdobju dveh let od sklenitve pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 115, se sprosti, razen kadar se ta znesek nanaša na sporne zadeve, ki jih obravnavajo sodišča ali arbitražni organi, kadar je pravna obveznost v obliki sporazuma o financiranju s tretjo državo ali kadar obstajajo posebne določbe v pravilih za posamezni sektor.

Člen 115

Vrste plačil

1.   Plačilo odhodkov izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

2.   Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z naročilom, sporazumom ali temeljnim aktom, in zajema enega ali več naslednjih dejanj:

(a)

plačilo celotnega zapadlega zneska;

(b)

plačilo zapadlega zneska na katerega koli od naslednjih načinov:

(i)

predhodno financiranje, ki zagotavlja likvidnostna sredstva in ki se lahko razdeli na več plačil v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem; takšen predhodno financirani znesek se plača bodisi na podlagi naročila, sporazuma ali temeljnega akta bodisi na podlagi dokazil, ki omogočajo, da se preveri, ali se upoštevajo pogoji iz zadevnega naročila ali sporazuma;

(ii)

v obliki enega ali več vmesnih plačil, ko je naročilo ali sporazum delno izveden, in s katerim se lahko v celoti ali deloma obračuna predhodno financiranje, brez poseganja v temeljni akt;

(iii)

v obliki enega plačila razlike, ki se dolguje, ko je naročilo ali sporazum v celoti izveden;

(c)

plačilo rezervacije v skupni sklad za rezervacije, ustanovljen na podlagi člena 212.

S plačilom razlike se obračunajo vsi predhodni odhodki. Za izterjavo neporabljenih zneskov se izda nalog za izterjavo.

3.   V proračunskem računovodstvu se pri vsakem plačilu razlikuje med različnimi vrstami plačil iz odstavka 2.

4.   Računovodska pravila iz člena 80 vključujejo pravila za obračun predhodnega financiranja v zaključnem računu in za potrditev upravičenosti stroškov.

5.   Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja v skladu z ekonomsko naravo projekta in najpozneje ob koncu projekta. Obračun se izvede na podlagi informacij o nastalih stroških ali potrditve izpolnitve pogojev za plačilo v skladu s členom 125, kot jih je potrdil odredbodajalec v skladu s členom 111(3).

Za sporazume o nepovratnih sredstvih, naročila ali sporazume o prispevkih v vrednosti več kot 5 000 000 EUR odredbodajalec ob koncu vsakega leta pridobi vsaj informacije, potrebne za izračun razumne ocene stroškov. Te informacije se ne uporabijo pri obračunu predhodnega financiranja, lahko pa jih uporabita odredbodajalec in računovodja za zagotovitev skladnosti s členom 82(2).

Za namene drugega pododstavka se v sklenjene pravne obveznosti vključijo ustrezne določbe.

Člen 116

Roki za plačila

1.   Plačila se izvedejo v:

(a)

90 koledarskih dneh za sporazume o prispevkih, naročila in sporazume o nepovratnih sredstvih, ki zajemajo tehnične storitve ali ukrepe, katerih ocena je posebej kompleksna in katerih plačila so odvisna od odobritve poročila ali potrdila;

(b)

60 koledarskih dneh za vse druge sporazume o prispevkih, naročila in sporazume o nepovratnih sredstvih, katerih plačila so odvisna od odobritve poročila ali potrdila;

(c)

30 koledarskih dneh za vse druge sporazume o prispevkih, naročila in sporazume o nepovratnih sredstvih.

2.   Rok za izvršitev plačil vključuje potrditev, odobritev in plačilo odhodkov.

Teči začne od dne prejema zahtevka za plačilo.

3.   Služba, ki jo je pooblastil odgovorni odredbodajalec, zahtevek za plačilo čim prej evidentira in šteje se, da je bil zahtevek za plačilo prejet na datum evidentiranja.

Za datum plačila šteje datum, na katerega je bremenjen račun institucije Unije.

Zahtevek za plačilo vključuje naslednje bistvene elemente:

(a)

identifikacijo upnika;

(b)

znesek;

(c)

valuto;

(d)

datum.

Kadar manjka eden ali več bistvenih elementov, se zahtevek za plačilo zavrne.

Upnik se o zavrnitvi in razlogih zanjo čim prej pisno obvesti, najpozneje pa v 30 koledarskih dneh od datuma, ko je bil prejet zahtevek za plačilo.

4.   Odgovorni odredbodajalec lahko začasno prekine rok za plačilo, kadar:

(a)

znesek iz zahtevka za plačilo še ni zapadel ali

(b)

niso bila predložena ustrezna dokazila.

Če odgovorni odredbodajalec prejme informacije, zaradi katerih nastane sum o upravičenosti odhodkov iz zahtevka za plačilo, lahko odgovorni odredbodajalec začasno prekine rok za plačilo, da bi preveril, tudi s pregledi na kraju samem, ali so odhodki upravičeni. Preostali rok za plačilo začne teči od dne prejema zahtevanih informacij ali popravljenih dokumentov ali izvedbe potrebnega nadaljnjega preverjanja, vključno s pregledi na kraju samem.

Zadevni upniki se pisno obvestijo o razlogu za začasno prekinitev.

5.   Razen v primeru držav članic, EIB in EIS je upnik po izteku rokov iz odstavka 1 upravičen do obresti v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

uporabljajo se obrestne mere iz člena 99(2);

(b)

obresti se plačajo za obdobje, ki preteče od koledarskega dne po izteku roka za plačilo, kot je določen v odstavku 1, do dneva plačila.

Vendar, v primeru, da obresti, izračunane v skladu s prvim pododstavkom, znašajo 200 EUR ali manj, se upniku plačajo samo na zahtevo, predloženo v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila.

6.   Vsaka institucija Unije Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o upoštevanju in začasni prekinitvi rokov iz odstavkov 1 do 4 tega člena. Poročilo Komisije se priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 74(9).

POGLAVJE 8

Notranji revizor

Člen 117

Imenovanje notranjega revizorja

1.   Vsaka institucija Unije vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje zadevna institucija Unije, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti odredbodajalec ali računovodja.

2.   Za namene notranjega revidiranja ESZD ima notranji revizor Komisije preveritvena pooblastila za vodje delegacij Unije, ki v skladu s členom 60(2) delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, v zvezi s finančnim upravljanjem, za katero so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Notranji revizor Komisije deluje tudi kot notranji revizor ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna v zvezi z ESZD.

3.   Vsaka institucija Unije imenuje svojega notranjega revizorja v skladu z ureditvijo, ki jo prilagodi svojim posebnostim in potrebam. Vsaka institucija Unije o imenovanju svojega notranjega revizorja obvesti Evropski parlament in Svet.

4.   Vsaka institucija Unije v skladu s svojimi posebnostmi in potrebami določi obseg nalog svojega notranjega revizorja ter podrobno določi cilje in postopke za izvajanje notranjerevizijske funkcije, pri čemer ustrezno upošteva mednarodne standarde notranjega revidiranja.

5.   Vsaka institucija Unije lahko na podlagi svojih posebnih pristojnosti za notranjega revizorja imenuje uradnika ali drugega uslužbenca, za katerega veljajo kadrovski predpisi in ga izbere med državljani držav članic.

6.   Če dve ali več institucij Unije imenuje istega notranjega revizorja, se dogovorita oziroma dogovorijo o potrebni ureditvi, da notranji revizor odgovarja za svoja dejanja v skladu s členom 121.

7.   Vsaka institucija Unije o razrešitvi svojega notranjega revizorja obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 118

Pooblastila in naloge notranjega revizorja

1.   Notranji revizor svetuje svoji instituciji Unije glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti upravljavskih in kontrolnih sistemov ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja operacij in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Notranji revizor je odgovoren zlasti za:

(a)

ocenjevanje ustreznosti in uspešnosti notranjih sistemov za poslovodenje ter poslovanje služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

(b)

ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole in revizije, ki se uporabljajo za posamezno operacijo izvrševanja proračuna.

2.   Notranji revizor opravlja svoje naloge v zvezi z vsemi dejavnostmi in službami zadevne institucije Unije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi dostop na kraju samem, tudi v državah članicah in tretjih državah.

Notranji revizor se seznani z letnim poročilom odredbodajalcev in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

3.   Notranji revizor poroča zadevni instituciji Unije o svojih ugotovitvah in priporočilih. Zadevna institucija Unije zagotovi, da se sprejmejo ukrepi ob upoštevanju priporočil, izdanih pri revizijah.

Vsaka institucija Unije preuči, ali so priporočila, dana v poročilih njenega notranjega revizorja, ustrezna za izmenjavo dobrih praks z drugimi institucijami Unije.

4.   Notranji revizor zadevni instituciji Unije predloži letno notranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, glavna dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

V tem letnem notranjem revizijskem poročilu navede kakršne koli sistemske težave, ki jih je odkrila posebna komisija, ustanovljena na podlagi člena 143, v primerih, ko poda mnenje iz člena 93.

5.   Notranji revizor se pri pripravi poročila osredotoči zlasti na splošno spoštovanje načel dobrega finančnega poslovodenja in smotrnosti ter zagotovi, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za stalno izboljševanje in krepitev njune uporabe.

6.   Komisija vsako leto v okviru postopka razrešnice in v skladu s členom 319 PDEU na zahtevo posreduje svoje letno notranje revizijsko poročilo ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti.

7.   Vsaka institucija Unije da kontaktne podatke svojega notranjega revizorja na razpolago vsaki fizični ali pravni osebi, ki sodeluje pri odhodkih, da lahko na zaupen način stopi v stik z notranjim revizorjem.

8.   Vsaka institucija Unije v skladu s členom 247 Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje poročilo s povzetkom, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, zbiren pregled danih priporočil ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

9.   Poročila in ugotovitve notranjega revizorja, pa tudi poročilo zadevne institucije Unije, postanejo dostopni javnosti šele po tem, ko notranji revizor potrdi ukrep, uveden za njihovo izvajanje.

10.   Vsaka institucija Unije svojemu notranjemu revizorju zagotovi potrebna sredstva, da lahko ustrezno izvaja notranjo revizijsko funkcijo, in listino o delu, ki podrobno določa naloge, pravice in obveznosti njenega notranjega revizorja.

Člen 119

Program dela notranjega revizorja

1.   Notranji revizor sprejme program dela in ga predloži zadevni instituciji Unije.

2.   Vsaka institucija Unije lahko svojega notranjega revizorja zaprosi, da izvaja tudi revizije, ki niso vključene v program dela iz odstavka 1.

Člen 120

Neodvisnost notranjega revizorja

1.   Notranji revizor je pri izvajanju revizij popolnoma neodvisen. Zadevna institucija Unije določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki so taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in določajo odgovornost notranjega revizorja.

2.   Notranjemu revizorju se ne sme dajati navodil niti se ga ne sme na kakršen koli način omejevati pri izvajanju funkcij, ki so mu na podlagi njegovega imenovanja dodeljene v skladu s to uredbo.

3.   Če je notranji revizor uslužbenec, popolnoma neodvisno izvaja izključne revizijske funkcije in prevzame odgovornost, kakor je določeno v kadrovskih predpisih.

Člen 121

Odgovornost notranjega revizorja

Vsaka institucija Unije sama lahko v skladu s postopkom iz tega člena ukrepa tako, da njen notranji revizor kot uslužbenec odgovarja za svoja dejanja.

Vsaka institucija Unije sprejme obrazložen sklep za začetek preiskave. Ta sklep se pošlje zadevni osebi. Zadevna institucija Unije lahko na svojo neposredno odgovornost za izvajanje preiskave zadolži enega ali več uradnikov iz razreda, ki je enak ali višji od razreda zadevnega uslužbenca. Med preiskavo ima zadevna oseba pravico izraziti svoja stališča.

Poročilo o preiskavi se pošlje zadevni osebi, ki jo nato zadevna institucija Unije zasliši o predmetu tega poročila.

Na podlagi poročila in zaslišanja zadevna institucija Unije sprejme obrazložen sklep, s katerim konča postopek, ali pa obrazložen sklep v skladu s členoma 22 in 86 kadrovskih predpisov ter Priloge IX h kadrovskim predpisom. Sklepi, s katerimi se izrečejo disciplinski ukrepi ali denarne kazni, se uradno pošljejo zadevni osebi ter v vednost drugim institucijam Unije in Računskemu sodišču.

V zvezi s takšnimi sklepi lahko zadevna oseba v skladu z določbami kadrovskih predpisov začne postopek pred Sodiščem Evropske unije.

Člen 122

Vložitev tožbe pri Sodišču Evropske unije

Brez poseganja v pravna sredstva, ki so predvidena v kadrovskih predpisih, lahko notranji revizor neposredno vloži tožbo pri Sodišču Evropske unije glede vsakega dejanja, ki se nanaša na opravljanje njegovih nalog notranjega revizorja. Takšno tožbo vloži v treh mesecih od koledarskega dne, ko je zvedel za zadevno dejanje.

Takšne tožbe se raziščejo in obravnavajo v skladu s členom 91(5) kadrovskih predpisov.

Člen 123

Odbori za spremljanje poteka notranjih revizij

1.   Vsaka institucija Unije vzpostavi odbor za spremljanje poteka notranjih revizij, katerega naloga je zagotavljanje neodvisnosti notranjega revizorja, spremljanje kakovosti notranjega revizijskega dela ter zagotavljanje, da njene službe ustrezno upoštevajo in spremljajo priporočila notranjih in zunanjih revizij.

2.   O sestavi odbora za spremljanje poteka notranjih revizij odloči vsaka institucija Unije, pri čemer upošteva svojo organizacijsko samostojnost in pomen neodvisnega strokovnega svetovanja.

NASLOV V

SKUPNA PRAVILA

POGLAVJE 1

Pravila, ki se uporabljajo za neposredno, posredno in deljeno upravljanje

Člen 124

Področje uporabe

Z izjemo člena 138 se sklicevanja v tem naslovu na pravne obveznosti štejejo kot sklicevanja na pravne obveznosti, okvirne pogodbe in sporazume o okvirnem finančnem partnerstvu.

Člen 125

Oblike prispevkov Unije

1.   Prispevki Unije v okviru neposrednega, deljenega in posrednega upravljanja pomagajo dosegati cilj politike Unije in zastavljene rezultate ter so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)

financiranja, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij in temelji na:

(i)

izpolnjevanju pogojev iz pravil za posamezni sektor ali iz sklepov Komisije ali

(ii)

doseganju rezultatov, ki se merijo glede na predhodno določene mejnike ali s pomočjo kazalnikov smotrnosti;

(b)

povračil dejansko nastalih upravičenih stroškov;

(c)

stroškov na enoto, ki vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni z navedbo zneska na enoto;

(d)

pavšalnih zneskov, ki na splošno vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni;

(e)

financiranja po pavšalni stopnji, ki vključuje posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno določeni z uporabo odstotnega deleža;

(f)

so lahko kombinacija oblik iz točk (a) do (e).

Prispevki Unije iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se pri neposrednem in posrednem upravljanju določijo v skladu s členom 181, pravili za posamezni sektor ali sklepom Komisije, pri deljenem upravljanju pa v skladu s pravili za posamezni sektor. Prispevki Unije iz točk (c), (d) in (e) prvega pododstavka tega odstavka se pri neposrednem in posrednem upravljanju določijo v skladu s členom 181 ali pravili za posamezni sektor, pri deljenem upravljanju pa v skladu s pravili za posamezni sektor.

2.   Pri določanju ustrezne oblike prispevka se v največji možni meri upoštevajo interesi in računovodske metode morebitnih prejemnikov.

3.   Odgovorni odredbodajalec v letnem poročilu o dejavnostih iz člena 74(9) poroča o financiranju, ki ni povezano s stroški v skladu s točkama (a) in (f) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Člen 126

Navzkrižno opiranje na ocene

Komisija se lahko v celoti ali delno opira na ocene, ki jih je pripravila sama ali so jih pripravili drugi subjekti, vključno z donatorji, kolikor so bile takšne ocene pripravljene ob upoštevanju pogojev, ki ustrezajo pogojem, ki so v tej uredbi določeni za zadevni način izvrševanja. Komisija v ta namen spodbuja priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih najboljših praks.

Člen 127

Navzkrižno opiranje na revizije

Brez poseganja v obstoječe možnosti za opravljanje revizij je revizija, ki temelji na mednarodno sprejetih revizijskih standardih, ki zagotavljajo razumno zagotovilo, in jo v zvezi z računovodskimi izkazi in poročili, v katerih je opredeljena uporaba prispevka Unije, izvede neodvisen revizor, osnova za splošno zagotovilo, ki je po potrebi podrobneje določeno v pravilih za posamezni sektor, pod pogojem, da sta neodvisnost in kompetentnost revizorja zadostno dokazani. V ta namen se poročilo neodvisnega revizorja in relevantna revizijska dokumentacija da na zahtevo na voljo Evropskemu parlamentu, Komisiji, Računskemu sodišču in revizijskim organom držav članic.

Člen 128

Uporaba že razpoložljivih informacij

Da oseb in subjektov, ki prejemajo sredstva Unije, ne bi več kot enkrat prosili za iste informacije, se informacije, s katerimi institucije Unije, organi upravljanja ali drugi organi in subjekti, ki izvršujejo proračun, že razpolagajo, uporabijo v največji možni meri.

Člen 129

Sodelovanje pri zaščiti finančnih interesov Unije