Enotna pravila za sklade EU (2021–2027)

KLJUČNE TOČKE

Pet ciljev politike

ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPRA podpirajo naslednje cilje politike:

• bolj konkurenčno in pametnejšo Evropo, ki spodbuja:
  • inovativno in pametno gospodarsko preobrazbo,
  • povezljivost regionalne informacijske in komunikacijske tehnologije;
• bolj zeleno, nizkoogljično gospodarstvo, prehod na neto nič ogljika, spodbujanje:
  • čisti in pošteni energetski prehod,
  • zelene naložbe (povezane z ohranjanjem naravnih virov),
  • modre naložbe (povezane z oceani, morji in obalami),
  • krožnega gospodarstva,
  • blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje,
  • preprečevanja in obvladovanja tveganj,
  • trajnostne mestne mobilnosti;
• bolj povezane Evrope s krepitvijo mobilnosti;
• bolj socialna in vključujoča Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic; in
• Evropa, ki je bliže državljanom, kar se doseže s trajnostnim in celostnim razvojem vseh vrst ozemelj in z lokalnimi pobudami.

Podnebni cilji

Sredstva bi morala prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju splošnega cilja 30 % proračunskih odhodkov EU za podporo podnebnim ciljem. Zlasti države članice EU morajo zagotoviti informacije o tem, na kakšen način podpirajo okoljske in podnebne cilje, pri čemer je njihov prispevek k splošnemu cilju izražen kot odstotek njihovih skupnih dodeljenih sredstev v ESRR in Kohezijski sklad. Če ni zadostnega napredka pri doseganju teh ciljev, se država članica in Evropska komisija dogovorita o sanacijskih ukrepih na letni pregledovalni seji.

Ključna načela

Države članice in Komisija izvajajo dodeljena proračunska sredstva na podlagi naslednjih načel.

• Deljeno upravljanje. Ukrepe načrtujejo skupaj Komisija in države članice. Države članice so odgovorne za izvajanje ukrepov in povračilo izdatkov upravičencem, medtem ko Komisija spremlja izvajanje, povrne državam članicam stroške in je na koncu odgovorna za proračun.
• Partnerstvo in upravljanje na več ravneh. Države članice morajo organizirati in izvajati celovito partnerstvo, ki vključuje vsaj naslednje partnerje:
  • regionalne, lokalne, mestne in druge javne oblasti;
  • gospodarske in socialne partnerje;
  • ustrezne organe, ki zastopajo civilno družbo, kot so okoljski partnerji, nevladne organizacije in organi, ki spodbujajo socialno vključenost, temeljne pravice, pravice invalidov, enakost spolov in nediskriminacijo;
  • raziskovalne organizacije in univerze.
• Horizontalna načela. Ta zagotavljajo, da:
  • se spoštujejo temeljne pravice in upošteva Listina Evropske unije o temeljnih pravicah;
  • se upošteva enakost med moškimi in ženskami, integracija načela enakosti spolov in vključevanje vidika spola ter dostopnost za invalide;
  • se med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem programov sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje kakršne koli diskriminacije na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Sporazum o partnerstvu

Vsaka država članica pripravi Sporazum o partnerstvu, ki določa, kako namerava učinkovito in uspešno uporabljati sklade ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPR za obdobje 2021–2027.

Načrtovanje programov

Države članice v sodelovanju s partnerji pripravijo programe financiranja za obdobje 2021–2027, ki jih predložijo Komisiji najpozneje 3 mesece po predložitvi sporazuma o partnerstvu. Uredba določa pravila o naslednjih programskih vidikih:

• vsebina,
• odobritev,
• sprememba,
• skupna podpora ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP;
• prenos sredstev, vključno s posebnimi pravili za prenose iz ESRR in ESS+ na JTF.

Teritorialni razvoj

Pristop celostnega teritorialnega razvoja je okrepljen in ga je mogoče podpreti na enega od naslednjih načinov:

• integrirane teritorialne naložbe, ki državam članicam omogočajo združevanje financiranja iz več skladov, programov ali prednostnih nalog istega programa, da se zagotovi celostna strategija za določeno ozemlje;
• lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, orodje, ki se uporablja na podregionalni ravni in dopolnjuje podporo na lokalni ravni za mobilizacijo in vključevanje lokalnih skupnosti in organizacij, s poudarkom na:
  • krepitvi zmogljivosti,
  • izvajanju operacij in
  • upravljanjem strategij, spremljanju in ocenjevanju, vključno s komunikacijo med deležniki;
• drugih teritorialnih orodjih, ki jih je oblikovala država članica.

Tehnična pomoč

Na pobudo Komisije lahko sredstva podpirajo pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, vrednotenje, komunikacijo, prepoznavnost, upravno in tehnično pomoč za izvajanje uredbe, vključno, kjer je primerno, v državah, ki niso članice EU.

Na pobudo države članice lahko sredstva podpirajo ukrepe za učinkovito upravljanje in uporabo sredstev, vključno z gradnjo zmogljivosti partnerjev ter pripravo, usposabljanjem, upravljanjem, spremljanjem, vrednotenjem, prepoznavnostjo in komunikacijo.

Izvedba

Države članice so vzpostavile sistem, ki jim omogoča spremljanje, poročanje in ocenjevanje uspešnosti, ki ga sestavljajo:

• kazalniki učinka in rezultatov, povezani s posebnimi cilji;
• mejniki, ki jih je treba doseči do konca leta 2024 za kazalnike učinka; in
• cilji, ki jih je treba doseči do konca leta 2029 za kazalnike učinka in rezultatov.

Spremljanje

• Vsaka država članica v roku treh mesecev po odobritvi programa ustanovi nadzorni odbor. Odbori se sestajajo najmanj enkrat letno, da pregledajo napredek pri doseganju ciljev programa. Država članica določi sestavo odbora in mora zagotoviti uravnoteženo zastopanost ustreznih organov in predstavnikov partnerjev.
• Vsak član nadzornega odbora ima svoj glas. Poslovnik ureja glasovalno pravico in podrobnosti postopka v nadzorni komisiji.
• Vloga predstavnikov Komisije je spremljanje in svetovanje.
• Organizirane so letne pregledovalne seje med Komisijo in vsako državo članico, da se preuči uspešnost vsakega programa.

Ocenjevanje

Države članice ali njihovi organi upravljanja ocenjujejo programe z uporabo funkcionalno neodvisnih strokovnjakov z namenom izboljšanja kakovosti in izvajanja programov.

Komisija izvede lastno vmesno oceno vsakega sklada do konca leta 2024, retrospektivno oceno pa do 31. decembra 2031. Ocene temeljijo na naslednjih merilih:

• uspešnost,
• učinkovitost,
• relevantnost,
• skladnost,
• koristi za EU.

Pri ocenjevanju se lahko upoštevajo tudi vključenost, nediskriminacija in prepoznavnost.

Poleg tega morajo države članice do 30. junija 2029 izvesti vrednotenje za vsak program, da ocenijo njegov učinek.

Prepoznavnost

Vsaka država članica mora zagotoviti tako prepoznavnost podpore v vseh dejavnostih v zvezi z operacijami, ki jih podpirajo skladi, kot tudi obveščati državljane EU o vlogi in dosežkih skladov prek enotnega spletnega portala, ki omogoča dostop do vseh programov, ki vključujejo to državo članico.

Zlasti upravičenci in organi, ki izvajajo finančne instrumente, morajo priznati podporo iz skladov v skladu s pravili, določenimi z uredbo; če tega ne storijo, ima upravljalni organ pravico uporabiti ukrepe in preklicati do 3 % podpore iz skladov za zadevno operacijo.

Finančna podpora

Finančni prispevek EU je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

• financiranje, ki ni povezano s stroški, ki temelji bodisi na izpolnjevanju pogojev bodisi na doseganju rezultatov;
• povračilo nepovratnih sredstev, ki jih države članice zagotovijo upravičencem;
• povračilo programskih prispevkov s strani organov upravljanja za finančne instrumente;
• upravičeni stroški na enoto;
• vnaprej jasno opredeljeni pavšalni zneski;
• vnaprej določeno pavšalno financiranje;
• kombinacija zgoraj naštetega.

Države članice sredstva uporabljajo za zagotavljanje podpore upravičencem v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali nagrad (ali njihove kombinacije).

Upravičenost

Upravičenost izdatkov je določena z nacionalnimi pravili, razen če v tej uredbi ali uredbah za posamezne sklade obstajajo posebna pravila.

Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz sredstev:

• obresti na dolg, z manjšimi izjemami;
• nakup zemljišča, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov ali 15 % za zapuščena območja in nekdanja industrijska območja, ki vključujejo zgradbe (se ne uporablja, če projekt vključuje ohranjanje okolja);
• davek na dodano vrednost (DDV), razen:
  • poslovanje pod 5.000.000 € (z DDV),
  • poslovanje nad 5.000.000 € (vključno z DDV), kjer je DDV nepovraten po nacionalni zakonodaji, ali za
  • nekaj manjših projektnih sredstev in naložb v okviru cilja Evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg).

Predpisi za posamezne sklade lahko opredelijo dodatne stroške, ki niso upravičeni do prispevka iz posameznega sklada.

Upravljanje in nadzor

Države članice morajo imeti učinkovito delujoče sisteme upravljanja in nadzora za svoje programe in so med drugim odgovorne za:

• zagotavljanje delovanja programov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in podrobnimi ključnimi zahtevami;
• zagotavljanje zakonitosti izdatkov v računovodskih izkazih, predloženih Komisiji;
• preprečevanje, odkrivanje, popravljanje in poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami;
• zagotavljanje kakovosti, točnosti in zanesljivosti sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih;
• zagotavljanje, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi programa izvajajo s pomočjo elektronskih sistemov za izmenjavo podatkov;
• zagotavljanje objave informacij;
• sisteme in postopke za zagotavljanje, da se hranijo vsi dokumenti, ki so potrebni za revizijsko sled.

Komisija mora med drugim:

• ugotoviti, da imajo države članice uspešne, učinkovite in skladne sisteme upravljanja in nadzora;
• opraviti revizije do 3 leta po sprejetju računovodskih izkazov, razen v primeru suma goljufije.

Organi upravljanja so med drugim odgovorni za:

• izbiro operacij;
• izvajanje programskega poslovodenja;
• podpiranje dela nadzornega odbora;
• nadzor posredniških teles;
• varno beleženje podatkov o vsaki operaciji za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanje in revizijo.

Uredba določa podrobna pravila za revizije, ki jih izvajajo nacionalni revizijski organi, vključno z:

• revizijo poslovanja;
• ureditvijo enotne revizije;
• zanašanjem na nacionalne sisteme upravljanja z okrepljenimi sorazmernimi ureditvami.

Finančno upravljanje

Uredba določa podrobna pravila, vključno za:

• proračunske obveznosti;
• odplačilo;
• pravila za plačila državam članicam;
• vrste plačil in veljavna skupna pravila;
• prispevek EU na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj ter financiranja, ki ni povezano s stroški;
• prekinitve in začasne ustavitve;
• vsebino, predložitev in pregled računov;
• izračun bilance;
• finančne popravke;
• načela, pravila, postopki in izjeme razveljavitve (umika).

Finančni okvir

ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo cilj „naložbe za delovna mesta in rast“, ki je dodeljen vsem klasifikacijam statističnih teritorialnih enot statistične ravni 2, kot je določeno v Uredbi 1059/2003 (glej povzetek).

Predvsem sredstva iz ESRR in ESS+ so dodeljena naslednjim trem kategorijam regij:

• manj razvite regije, v katerih je bruto domači proizvod (BDP) na osebo manjši od 75 % povprečja EU-27 (vseh 27 držav članic);
• regije v prehodu, v katerih BDP na osebo znaša med 75 % in 100 % povprečja EU-27;
• bolj razvite regije, v katerih BDP na prebivalca presega 100 % povprečja EU-27.

Kohezijski sklad podpira tiste države članice, v katerih bruto nacionalni dohodek na osebo, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov EU za obdobje 2015–2017, znaša manj kot 90 % povprečnega bruto nacionalnega dohodka na osebo v EU-27 za isto referenčno obdobje.

Uredba določa tudi naslednje:

• sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;
• sredstva za naložbe v delovna mesta in cilj rasti ter za Interreg;
• prenosljivost sredstev; in
• določitev stopenj sofinanciranja.

Pregled

Evropski parlament in Svet Evropske unije morata uredbo pregledati do 31. decembra 2027.

Dodatna prožnost za reševanje posledic ruske neizzvane in neupravičene invazije na Ukrajino

Uredba (EU) 2022/2039 o spremembi želi razbremeniti proračune držav članic in olajšati izvajanje operacij, ki obravnavajo izzive, ki izhajajo iz ruske agresije.

• Zvišuje stopnjo predfinanciranja programov iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada v okviru cilja Naložbe za delovna mesta in rast za 0,5 % v letu 2022 in 0,5 % v letu 2023 celotne podpore iz sredstev, določenih v sklepu o odobritvi programa v vseh državah članicah.
• Omogoča stopnjo sofinanciranja EU do 100 % do 30. junija 2024 za ločene prednostne naloge, določene znotraj programov, ki podpirajo dejavnosti, ki spodbujajo socialno-ekonomsko vključevanje državljanov tretjih držav. Vsaj 30 % podpore v okviru prioritete mora biti dodeljenih upravičencem, ki so lokalne oblasti in organizacije civilne družbe, ki delujejo v lokalnih skupnostih. Skupni znesek, načrtovan v okviru takih prednostnih nalog v državi članici, ne sme preseči 5 % prvotne nacionalne dodelitve te države članice iz ESRR in ESS+ skupaj. Stopnja sofinanciranja do 100 % bo revidirana do 30. junija 2024.
• Operacije s skupnimi stroški nad 1 milijon EUR, ki so bile izbrane za podporo v skladu z Uredbo (EU) 1303/2013 in so se začele izvajati pred 29. junijem 2022, so upravičene do podpore v programskem obdobju 2021–2027, upravljalni organ pa lahko neposredno dodeli podporo, če so izpolnjeni nekateri pomembni pogoji.

Podpiranje cenovno dostopne energije (SAFE)

Sprememba Uredbe (EU) 2023/435 je del večje spremembe politike za reševanje energetske odvisnosti EU od Rusije.

Državam članicam posebej dovoljuje, da uporabijo do 7,5 % dodeljenih sredstev kohezijske politike za obdobje 2021–2027 za prispevek k ciljem repowerEU. Takšni ukrepi bi morali ostati v skladu s pravili za posamezne sklade, vključno z načelom, da „ne povzroči pomembne škode“.

Platforma strateških tehnologij za Evropo (STEP)

Uredba (EU) 2024/795 o spremembi, ki vzpostavlja pobudo platforme strateških tehnologij za Evropo, ki si prizadeva okrepiti suverenost in varnost EU, pospešiti njene zelene in digitalne prehode, povečati njeno konkurenčnost in zmanjšati njeno strateško odvisnost na treh strateških industrijskih področjih: digitalne in globoke tehnološke inovacije, čiste in z viri učinkovite tehnologije ter biotehnologije. Omogoča črpanje sredstev iz obstoječih programov EU, ne da bi bilo treba ustvarjati nove sklade, in določa posebna pravila za projekte na teh področjih. Projektom, ki so prejeli pečat suverenosti (oznaka kakovosti EU, podeljena visokokakovostnim projektom, ki prispevajo k ciljem platforme, da se jim omogoči prepoznavnost in pomaga pritegniti alternativne ali dodatne javne in zasebne naložbe), se omogoči boljši dostop do EU financiranja, zlasti z omogočanjem kumulativnega ali kombiniranega financiranja iz več instrumentov.