Prilagajanje podnebnim spremembam

Podnebne spremembe, znatne razlike v povprečnih vremenskih razmerah v zadnjih desetletjih, pomenijo velik človeški in svetovni izziv. Za blaženje podnebnih sprememb je mogoče sprejeti nekatere ukrepe (izogibanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje), za prilagajanje na podnebne spremembe pa je treba sprejeti še druge ukrepe.

Prilagajanje na podnebne spremembe vključuje spreminjanje našega vedenja in načinov, kako se pripraviti na neizogibno, da bomo lahko zaščitili sebe, okolje in gospodarstvo pred vplivi podnebnih sprememb.

Februarja 2021 je Evropska komisija objavila strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Njen namen je dopolniti različne ukrepe EU za blaženje podnebnih sprememb z opredelitvijo strategije za prilagajanje učinkom podnebnih sprememb. Prav tako si prizadeva, da bi EU do leta 2050 postala ne le podnebno nevtralna (z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov), temveč tudi odporna na podnebne spremembe.

Strategija ima naslednje štiri glavne cilje.

• Pametnejše prilagajanje. Ukrepi morajo biti utemeljeni z zanesljivimi podatki in orodji za oceno tveganja, ki so na voljo vsem.
• Hitrejše prilagajanje. Prilagajati se moramo hitreje in celoviteje ter se osredotočiti na razvoj in uvajanje rešitev za zmanjšanje tveganja, povezanega s podnebjem, povečanje zaščite podnebja in zaščito razpoložljivosti sveže vode.
• Več sistemskega prilagajanja. Ker bodo podnebne spremembe vplivale na vse družbene ravni in vse gospodarske sektorje, morajo tudi prilagoditveni ukrepi biti sistemski. Strategija bo podpirala nadaljnji razvoj in izvajanje prilagoditvenih strategij in načrtov na vseh ravneh upravljanja, pri čemer bo poudarek na vključevanju prilagajanja v makrofiskalno politiko, rešitvah za prilagajanje, ki temeljijo na naravi, in lokalnih prilagoditvenih ukrepih.
• Okrepitev mednarodnega ukrepanja pri prilagajanju na podnebne spremembe. Izvaja se s povečevanjem mednarodnih financ ter z močnejšim globalnim sodelovanjem in izmenjavami na področju prilagajanja.

Glosar Medvladnega odbora za podnebne spremembe iz leta 2018 vključuje naslednje opredelitve.

• Prilagajanje. V človeških sistemih proces prilagajanja dejanskim ali pričakovanim podnebnim razmeram in njihovim učinkom, da se omeji škoda ali izkoristijo ugodne priložnosti. V naravnih sistemih proces prilagajanja dejanskim podnebnim razmeram in njihovim učinkom; človekov poseg lahko olajša prilagajanje pričakovanim podnebnim razmeram in njihovim učinkom.
• Odpornost. Zmožnost socialnih, ekonomskih in okoljskih sistemov za obvladovanje nevarnih dogodkov, trendov ali motenj z odzivanjem ali reorganizacijo na načine, ki ohranjajo njihovo bistveno funkcijo, identiteto in strukturo, hkrati pa ohranjajo sposobnost prilagajanja, učenja in preobrazbe.

GLEJ TUDI:

• Podnebni ukrepi
• Okoljska politika EU
• Evropska komisija
• Ublažitev podnebnih sprememb
• Pariški sporazum
• Evropski zeleni dogovor (povzetek)
• Sprememba podnebja – Pariški sporazum, ki ga je ratificirala EU (povzetek)
• Pogajanja Združenih narodov (ZN) o podnebnih spremembah – pregled (povzetek)
• Prilagoditvena strategija EU (Evropska komisija)
• Podnebni ukrepi EU in evropski zeleni dogovor (Evropska komisija)
• Prilagajanje podnebnim spremembam (Evropska agencija za okolje)
• Prilagajanje podnebnim razmeram (Program za okolje Združenih narodov)
• Medvladni odbor za podnebne spremembe (spletno mesto Medvladnega odbora za podnebne spremembe)