Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad (2021–2027)

KLJUČNE TOČKE

Naloge ESRR in Kohezijskega sklada

ESRR in Kohezijski sklad prispevata k splošnemu cilju krepitve gospodarske, socialne in teritorialne kohezije EU.

• ESRR prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij EU, vključno s spodbujanjem trajnostnega razvoja in reševanjem okoljskih izzivov.
• Kohezijski sklad prispeva k projektom na področju okolja in infrastrukturni projektom vseevropskega prometnega omrežja. Zagotavlja podporo državam članicam z bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca, ki je nižji od 90 % povprečja EU-27.

Cilji politike ESRR in Kohezijskega sklada:

• konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije;
• bolj zeleni, nizkoogljični prehod k ogljično nevtralnemu gospodarstvu in odporni Evropi s spodbujanjem:
  • čistega in poštenega energetskega prehoda,
  • zelenih in modrih naložb,
  • krožnega gospodarstva,
  • blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje,
  • preprečevanja in obvladovanja tveganj,
  • trajnostne mestne mobilnosti;
• bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti;
• bolj socialna in vključujoča Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic;
• Evropa, ki je bliže državljanom, s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij ter lokalnih pobud.

ESRR podpira naložbe v:

• infrastrukturo;
• uporabne raziskave in inovacije;
• dostop do storitev;
• poslovne dejavnosti malih in srednjih podjetij (MSP), zlasti zaradi ohranjanja in ustvarjanja delovnih mest;
• opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva;
• mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in inovacijske grozde;
• informiranje, komuniciranje in študije;
• tehnično pomoč.

Skupna sredstva iz ESRR, razen sredstev za tehnično pomoč, se v vsaki državi članici koncentrirajo na nacionalni ali regionalni ravni. Ravni tematske koncentracije temeljijo na državah članicah in treh kategorijah regij ter se osredotočajo na prva dva cilja politike.

Kohezijski sklad podpira naložbe v:

• okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s trajnostnim razvojem in energijo ter prinašajo okoljske koristi, zlasti obnovljivimi viri energije;
• vseevropsko prometno omrežje;
• tehnično pomoč;
• informiranje, komuniciranje in študije.

Uredba (EU) 2024/3236 o spremembi uvaja mehanizem regionalne nujne podpore za obnovo. Dodaja nov poseben cilj v okviru ESRR in Kohezijskega sklada za podporo regijam, ki jih prizadenejo naravne nesreče v obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025. Podpora lahko vključuje obnovo poškodovane infrastrukture, pomoč prizadetim podjetjem ter naložbe v obnovo, odporno na podnebne spremembe. Programira se v okviru posebnih prednostnih nalog in lahko koristi stopnjo sofinanciranja do 95 %. Cilj pobude je okrepiti pripravljenost na nesreče in dolgoročno odpornost prizadetih regij.

Uredba o spremembi (EU) 2024/795 vzpostavlja pobudo STEP, ki je zasnovana za podporo projektom, ki razvijajo ali proizvajajo kritične tehnologije in krepijo njihove vrednostne verige v strateških sektorjih, v katerih mora EU zagotoviti svojo suverenost in varnost. Ti sektorji vključujejo digitalne tehnologije in visokotehnološke inovacije, čiste in tehnologije, gospodarne z viri, ter biotehnologije, vključno z zdravili.

Uredba o spremembi dodaja tudi nove posebne cilje za ESRR in Kohezijski sklad ter ob ohranjanju poudarka na mala in srednje velika podjetja dovoljuje podporo za produktivne naložbe v podjetja, ki niso mala in srednje velika podjetja, ki bi lahko pomembno prispevala k razvoju manj razvitih regij in regij v prehodu, in v bolj razvitih regijah držav članic z bruto domačim proizvodom na prebivalca pod povprečjem EU-27.

Izvzetja

ESRR in Kohezijski sklad ne podpirata:

• razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn;
• naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, kot so rafiniranje nafte, pridobivanje jekla, proizvodnja stekla in drugi industrijski procesi;
• tobačnih izdelkov;
• podjetij v težavah, razen v izjemnih okoliščinah;
• letališke infrastrukture, razen zaradi ublažitve vplivov na okolje ali sistemov varnosti, zaščite in upravljanja zračnega prometa v izjemnih okoliščinah;
• odstranjevanja odpadkov na odlagališča odpadkov, razen:
  • v najbolj oddaljenih regijah, če je to utemeljeno,
  • za razgradnjo, pretvorbo ali zavarovanje obstoječih odlagališč odpadkov;
• povečanja zmogljivosti za obdelavo ostankov odpadkov, razen:
  • v najbolj oddaljenih regijah,
  • za tehnologije za predelavo materialov iz ostankov odpadkov za namene krožnega gospodarstva;
• fosilna goriva.

Vendar pa podpirajo:

• naložbe v zamenjavo ogrevalnih sistemov na trda fosilna goriva s plinskimi ogrevalnimi sistemi zaradi nadgradnje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja ali obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije,
• naložbe v ogrevalne sisteme na zemeljski plin v stanovanjskih objektih in stavbah, ki nadomestijo naprave na premog ali podobne naprave,
• naložbe v razširitev in spremembo namena, pretvorbo ali naknadno opremljanje omrežij za prenos in distribucijo plina (pod pogojem, da se ta pripravljajo za obnovljive pline in nizkoogljične pline, kot so vodik, biometan in sintezni plin), da se jim omogoči nadomestitev naprav na trdna fosilna goriva,
• naložbe v čista vozila za javne namene ter vozila, zrakoplove in plovila za uporabo v civilni zaščiti in gasilskih službah.

Podpora iz ESSR za teritorialne in medregionalne naložbe v inovacije

To vključuje:

• celostni teritorialni razvoj;
• podporo območjem z omejenimi možnostmi, zlasti:
  • podeželskim območjem,
  • območjem, ki so zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer močno prizadeta;
• vsaj 8 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja naložbe za delovna mesta in rast, razen za tehnično pomoč, se dodeli za trajnostni razvoj mest, pri čemer je posebna pozornost namenjena:
  • reševanju okoljskih in podnebnih izzivov,
  • prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050,
  • izkoriščanju potenciala digitalnih tehnologij za inovacije,
  • podpori razvoju funkcionalnih mestnih območij;
• evropski pobudi za mesta, ki jo izvaja Evropska komisija, in podpori trajnostnemu razvoju mest z:
  • inovativnimi ukrepi,
  • krepitvijo zmogljivosti in znanja,
  • ocenami teritorialnega učinka,
  • razvojem politike in komuniciranjem;
• instrumentom za medregionalne naložbe v inovacije, ki ga sestavljata finančna in svetovalna podpora za:
  • naložbe v medregionalne inovacijske projekte na skupnih področjih pametne specializacije,
  • krepitev zmogljivosti za razvoj vrednostnih verig v manj razvitih regijah;
• podporo za najbolj oddaljene regije, da se nadomestijo dodatni stroški, ki so posledica:
  • oddaljenosti, otoške lege in majhnosti,
  • težavne topografije in podnebja,
  • ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov.

Izvedbeni akti

Komisija je julija 2021 sprejela dva izvedbena sklepa.

• Izvedbeni sklep (EU) 2021/1130 o določitvi seznama regij, upravičenih do financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus, ter držav članic, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, za obdobje 2021–2027.
• Izvedbeni sklep (EU) 2021/1131 o letni razdelitvi:
  • skupnih virov po državah članicah za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus in Kohezijski sklad v okviru cilja naložbe za delovna mesta in rast ter cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“,
  • po državah članicah po kategorijah regij,
  • po državah članicah, dodeljenih za dodatno financiranje najbolj oddaljenih regij,
  • o zneskih, ki se prenesejo iz dodelitve Kohezijskemu skladu za vsako državo članico na instrument za povezovanje Evrope,
  • skupnih virov za evropsko pobudo za mesta,
  • skupnih virov za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam,
  • skupnih virov za instrument medregionalne naložbe v inovacije,
  • skupnih virov za sklop čezmejnega sodelovanja v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje,
  • skupnih virov za sklop transnacionalnega sodelovanja v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje,
  • skupnih virov za sklop medregionalnega sodelovanja v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje,
  • skupnih virov za sklop sodelovanja med najbolj oddaljenimi regijami v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje za obdobje 2021–2027.