Temeljne pravice

Izraz „temeljne pravice“ se uporablja za označevanje pojma „človekovih pravic“ v Evropski uniji (EU). Te pravice, ki so temeljne za posameznike, ki živijo v EU, so določene v Listini EU o temeljnih pravicah. Listina je postala pravno zavezujoča po vsej EU z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra 2009.

Izraz „človekove pravice“ se uporablja v mednarodnem pravu na splošno in se nanaša na pravice, ki se nanašajo na vse ljudi, ne glede na njihovo državljanstvo, raso, kasto, veroizpoved, spol itd. EU izraz „človekove pravice“ navadno uporablja v okviru svojih zunanjih odnosov in politik razvojnega sodelovanja.

Listina se uporablja za institucije EU ob spoštovanju načela subsidiarnosti, te pa ne smejo razširiti pooblastil in nalog, ki jih imajo v skladu s Pogodbama. Uporablja se prav tako za države članice pri izvajanju zakonodaje EU.

Številne pravice in svoboščine, ki jih vsebuje Listina EU, odražajo tiste pravice in svoboščine, ki so že zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah (1950) in Socialni listini (1965 in spremenjena leta 1996), ki ju je sprejel Svet Evrope.

Agencija EU za temeljne pravice s sedežem na Dunaju v Avstriji, ki je nadomestila Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije, je bila ustanovljena leta 2007 za zaščito pravic, vrednot in svoboščin, zapisanih v Listini EU.

Člen 7 Pogodbe o Evropski uniji dopušča možnost začasnega odvzema pravic članstva EU (na primer glasovalnih pravic v Svetu), če država resno in vztrajno krši načela, na katerih temelji EU (svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načelo pravne države).

GLEJ TUDI:

• Listina o temeljnih pravicah
• Evropska konvencija o človekovih pravicah
• Evropska unija
• Človekove pravice
• Države članice
• Načelo pravne države
• Subsidiarnost
• Klavzula o mirovanju
• Pogodbe
• Listina o temeljnih pravicah (povzetek)
• Agencija EU za temeljne pravice (povzetek)
• Agencija Evropske unije za temeljne pravice (spletno mesto)