This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32008L0119
Council Directive 2008/119/EC of 18 December 2008 laying down minimum standards for the protection of calves (Codified version)
Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (Kodificirana različica)
Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (Kodificirana različica)
UL L 10, 15/01/2009, p. 7–13
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 14/12/2019
15.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 10/7 |
DIREKTIVA SVETA 2008/119/ES
z dne 18. decembra 2008
o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet
(Kodificirana različica)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva Sveta 91/629/EGS z dne 19. novembra 1991 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati. |
(2) |
Večina držav članic je ratificirala Evropsko konvencijo za zaščito živali v vzrejne namene. Skupnost je to konvencijo potrdila s Sklepom 78/923/EGS (5). |
(3) |
Teleta so kot žive živali vključena na seznam proizvodov iz Priloge I k Pogodbi. |
(4) |
Reja telet je sestavni del kmetijstva. Pomeni vir dohodka za del kmečke populacije. |
(5) |
Razlike, ki lahko izkrivijo pogoje konkurence, vplivajo na nemoteno delovanje skupne ureditve trga s teleti in telečjimi proizvodi. |
(6) |
Zato obstaja potreba po vzpostavitvi skupnih minimalnih pogojev za zaščito telet v reji, da bi zagotovili racionalni razvoj proizvodnje. |
(7) |
Znanost priznava, da bi morala teleta kot čredne živali živeti v takšnem okolju, ki ustreza njihovim potrebam. Zaradi tega se morajo rediti v skupinah. Tako teleta v skupni hlevski reji kakor teleta v individualnih boksih bi morali imeti na voljo dovolj prostora, ki jim omogoča gibanje, stike z drugim govedom in običajno premikanje v stoječem ali ležečem položaju. |
(8) |
Treba je, da so uradne službe, proizvajalci, potrošniki in drugi obveščeni o razvoju na tem področju. Komisija naj bi zato na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane dejavno izvajala znanstvene raziskave najučinkovitejših živinorejskih sistemov s stališča dobrega počutja telet. V skladu s tem naj bi se določilo vmesno obdobje, da bi Komisija lahko to nalogo uspešno izvedla. |
(9) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6). |
(10) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi II, Del B – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Ta direktiva določa minimalne pogoje za zaščito telet v reji.
Člen 2
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„tele“ pomeni govedo do šestih mesecev starosti; |
2. |
„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kakor je določen v šestem odstavku člena 2 Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (7). |
Člen 3
1. Od 1. januarja 1998 se uporabljajo za vsa na novo zgrajena ali obnovljena gospodarstva in za vsa tista, ki se bodo po tem datumu uporabljala prvič, naslednje določbe:
(a) |
teleta, starejša od osem tednov, ne smejo biti nastanjena v individualnih boksih, razen če veterinar potrdi, da je žival zaradi njenega zdravja ali vedenja potrebno izolirati, da bi se jo lahko zdravilo. Širina vsakega individualnega boksa, v katerem je nastanjeno tele, je enaka najmanj višini teleta pri vihru, merjeni v stoječem položaju, višina pa najmanj telesni dolžini teleta, merjeni od konice nosu do repnega roba tuber ischii (sednična grča), pomnoženo z 1,1. Individualni boksi za teleta (razen tistih, ki se uporabljajo za izolacijo bolnih živali) ne smejo imeti polnih sten, temveč perforirane, ki teletom omogočajo, da lahko drug drugega vidijo in se med seboj dotikajo; |
(b) |
za teleta, nastanjena v skupinah, meri neovirani prostor, ki je na voljo vsakemu teletu, najmanj 1,5 m2 za tele z živo maso pod 150 kilogrami, najmanj 1,7 m2 za tele z živo maso 150 kilogramov ali več in manj kakor 220 kilogramov ter najmanj 1,8 m2 za tele z živo maso 220 ali več kilogramov. |
Vendar pa se določbe iz prvega pododstavka ne uporabljajo za:
(a) |
gospodarstva z manj kot šestimi teleti; |
(b) |
sesna teleta, nastanjena skupaj z materjo. |
2. Od 31. decembra 2006 se določbe iz prvega odstavka uporabljajo za vsa gospodarstva.
Člen 4
Države članice zagotovijo, da pogoji za rejo telet izpolnjujejo splošne določbe iz Priloge I.
Člen 5
Splošne določbe iz Priloge I se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 10(2), tako da bodo upoštevale znanstveni napredek.
Člen 6
Do 1. januarja 2006 Komisija predloži Svetu poročilo, izdelano na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane o sistemih intenzivne reje, ki izpolnjujejo zahteve dobrega počutja telet s patološkega, zootehničnega, fiziološkega in vedenjskega vidika, ter družbenoekonomskih posledicah različnih sistemov, skupaj z ustreznimi predlogi, ki upoštevajo sklepe poročila.
Člen 7
1. Države članice zagotovijo, da se pregledi izvajajo v okviru odgovornosti pristojnega organa, s čimer se preverja skladnost z določbami te direktive.
Ti pregledi, ki se lahko izvajajo skupaj s pregledi v druge namene, vsako leto zajamejo statistično reprezentativen vzorec različnih sistemov kmetovanja, uporabljenih v vsaki državi članici.
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 10(2), sestavi kodeks pravil, ki se uporabljajo pri izvajanju pregledov, predvidenih v odstavku 1 tega člena.
3. Vsaki dve leti do zadnjega delovnega dne v aprilu in prvič do 30. aprila 1996 države članice Komisijo obvestijo o rezultatih pregledov, izvedenih v preteklih dveh letih v skladu s tem členom, vključno s številom izvedenih pregledov glede na število gospodarstev na njihovem ozemlju.
Člen 8
Za uvoz v Skupnost mora živali, ki prihajajo iz tretje države, spremljati spričevalo, ki ga izda pristojni organ te države in potrjuje, da so bile živali deležne najmanj enakovredne obravnave kakor živali z izvorom v Skupnosti, kakor predvideva ta direktiva.
Člen 9
Veterinarski izvedenci Komisije lahko za zagotavljanje enotnega izvajanja te direktive po potrebi opravljajo preglede na kraju samem v sodelovanju s pristojnimi organi. Osebe, ki izvajajo te preglede, izvajajo posebne ukrepe za osebno higieno, potrebne za preprečitev vsakršnega tveganja prenosa bolezni.
Država članica, na ozemlju katere se izvaja pregled, izvedencem pri opravljanju njihovih dolžnosti zagotovi vso potrebno pomoč. Komisija pristojni organ zadevne države članice obvesti o rezultatih pregledov.
Zadevni pristojni organ države članice sprejme vse ukrepe, ki bi lahko bili nujni pri upoštevanju rezultatov pregledov.
Glede odnosov s tretjimi državami se uporabljajo določbe poglavja III Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (8).
Splošna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 10(2) te direktive.
Člen 10
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (9), v nadaljnjem besedilu „odbor“.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.
Člen 11
Države članice lahko skladno s splošnimi pravili Pogodbe na svojem ozemlju ohranjajo ali uporabljajo strožje predpise za zaščito telet od tistih, ki so določeni s to direktivo. O vseh takšnih ukrepih obvestijo Komisijo.
Člen 12
Direktiva 91/629/EGS, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v Prilogi II, Del A, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi II, Del B.
Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.
Člen 13
Ta Direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 14
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 18. decembra 2008
Za Svet
Predsednik
M. BARNIER
(1) Mnenje z dne 11. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) UL C 324, 30.12.2006, str. 26.
(3) UL L 340, 11.12.1991, str. 28.
(4) Glej Prilogo II, Del A.
(5) UL L 323, 17.11.1978, str. 12.
(6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(7) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.
(8) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.
(9) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
PRILOGA I
1. |
Materiali, ki se uporabljajo za gradnjo prostorov za teleta ter zlasti boksov in opreme, s katero lahko teleta pridejo v stik, ne smejo biti škodljivi za teleta in mogoče jih mora biti povsem očistiti in razkužiti. |
2. |
Do določitve pravil Skupnosti o tej zadevi morajo biti električna vezja in oprema nameščeni v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, da se preprečijo elektrošoki. |
3. |
Izolacija, ogrevanje in zračenje poslopja morajo zagotavljati, da se kroženje zraka, raven prahu, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracije plinov ohranjajo v mejah, ki ne škodijo teletom. |
4. |
Vsa avtomatska ali mehanska oprema, nujna za zdravje in dobro počutje telet, mora biti pregledana vsaj enkrat dnevno. Kjer se ugotovijo nepravilnosti, jih je treba nemudoma odpraviti ali, če je to nemogoče, sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje zdravja in dobrega počutja telet, dokler se nepravilnost ne odpravi, zlasti z uporabo alternativnih metod hranjenja in vzdrževanjem zadovoljivega okolja. Če se uporablja sistem umetnega prezračevanja, je treba zagotoviti ustrezen rezervni sistem za zagotavljanje zadostnega kroženja zraka, da se ohrani zdravje in dobro počutje živali, tudi če se sistem pokvari, in alarmni sistem za opozarjanje skrbnika na okvaro. Alarmni sistem je treba redno preskušati. |
5. |
Teleta ne smejo biti nenehno v temi. Za zadovoljevanje njihovih vedenjskih in fizioloških potreb je treba poskrbeti, ob upoštevanju različnih podnebnih sprememb v državah članicah, za primerno naravno ali umetno osvetlitev; slednja mora delovati najmanj toliko, kolikor traja obdobje naravne svetlobe, ki je navadno na voljo med 9. in 17. uro. Poleg tega mora biti na voljo dovolj močna primerna osvetlitev (pritrjena ali prenosna), ki omogoča preverjanje telet kadar koli. |
6. |
Lastnik ali oseba, ki je odgovorna za živali, vsa teleta v hlevski reji pregleda najmanj dvakrat na dan, teleta v pašni reji pa najmanj enkrat na dan. Teleta, ki kažejo znake bolezni ali poškodbe, se takoj ustrezno zdravijo, pri čemer se za vsako tele, ki se na oskrbo skrbnika ne odziva, čim prej pokliče veterinarja. Kadar je to potrebno, se bolna ali poškodovana teleta izolirajo v primernih prostorih s suhim in udobnim nastiljem. |
7. |
Prostori za teleta morajo biti zgrajeni tako, da se lahko v njih vsako tele uleže, leži, vstane in se očisti brez težav. |
8. |
Telet se ne sme privezovati, razen telet v skupni hlevski reji, ki so lahko med pitjem mleka ali mlečnih nadomestkov privezana za največ eno uro. Priprave za privez na teletih ne smejo povzročati poškodb in se morajo redno pregledovati in po potrebi naravnati, tako da se udobno prilegajo telesu. Vsaka priprava za privez mora biti narejena tako, da se tele ne more zadušiti ali poškodovati in da teletu omogoča gibanje v skladu s točko 7. |
9. |
Namestitveni objekti, boksi, oprema in pripomočki za teleta morajo biti ustrezno čiščeni in razkuženi, da se prepreči okužba prek njih in kopičenje organizmov, ki prenašajo bolezni. Iztrebke, urin ter nepojedeno ali raztreseno krmo je treba čim pogosteje odstranjevati, da se čim bolj zmanjša smrad in prepreči zbiranje muh ali glodalcev. |
10. |
Tla morajo biti gladka, toda ne spolzka, da se teleta ne poškodujejo, in zasnovana tako, da ne morejo povzročiti poškodb ali bolečin teletom, ki na njih stojijo ali ležijo. Ustrezati morajo velikosti in masi telet ter imeti trdno, ravno in stabilno površino. Ležišče mora biti udobno, čisto in imeti primerne odtoke ter ne sme škodljivo vplivati na teleta. Vsem teletom, mlajšim od dveh tednov, je treba zagotoviti primerno steljo. |
11. |
Z namenom spodbujanja zdravja in dobrega počutja se vsem teletom zagotovi ustrezna prehrana, prilagojena njihovi starosti, telesni masi ter vedenjskim in fiziološkim potrebam. V ta namen krma za teleta vsebuje zadostne količine železa, ki zagotavlja, da znaša povprečna vrednost krvnega hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l, vsakemu teletu, starejšemu od dveh tednov, pa se zagotovi najmanjši dnevni obrok vlakninaste krme, ki se za teleta, stara od osem do dvajset tednov, poveča za 50 g do 250 g na dan. Teletom se ne sme natikati nagobčnikov. |
12. |
Vsa teleta se morajo krmiti najmanj dvakrat na dan. Če so teleta nastanjena v skupinah in se ne krmijo po želji ali prek avtomatskega sistema za krmljenje, mora imeti vsako tele dostop do krme sočasno kot druga v skupini. |
13. |
Vsa teleta, starejša od dveh tednov, morajo imeti dostop do zadostne količine sveže vode ali pa potrebe po napajanju zadostiti s pitjem drugih tekočin. Vendar pa se teletom, ki so izpostavljena visokim temperaturam ali ki so bolna, zagotovi stalen dostop do sveže pitne vode. |
14. |
Oprema za krmljenje in napajanje mora biti načrtovana, konstruirana, nameščena in vzdrževana tako, da se čim bolj zmanjša kontaminacija krme in vode za teleta. |
15. |
Vsako tele prejme kolostrum čim prej po rojstvu in v vsakem primeru v prvih šestih urah življenja. |
PRILOGA II
DEL A
Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami
(iz člena 12)
Direktiva Sveta 91/629/EGS |
|
Direktiva Sveta 97/2/ES |
|
Odločba Komisije 97/182/ES |
|
Uredba Sveta (ES) št. 806/2003 |
Samo Priloga III, točka 25 |
DEL B
Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 12)
Direktiva |
Roki za prenos |
91/629/EGS |
1. januar 1994 |
97/2/ES |
31. december 1997 |
PRILOGA III
PRIMERJALNA TABELA
Direktiva 91/629/EGS |
Ta direktiva |
Člena 1 in 2 |
Člena 1 in 2 |
Člen 3(1) |
— |
Člen 3(2) |
— |
Člen 3(3), prvi pododstavek |
Člen 3(1), prvi pododstavek |
Člen 3(3), drugi pododstavek, uvodne besede |
Člen 3(1), drugi pododstavek, uvodne besede |
Člen 3(3), drugi pododstavek, prva alinea |
Člen 3(1), drugi pododstavek, točka (a) |
Člen 3(3), drugi pododstavek, druga alinea |
Člen 3(1), drugi pododstavek, točka (b) |
Člen 3(3), tretji pododstavek |
Člen 3(2) |
Člen 3(4) |
— |
Člen 4(1) |
Člen 4 |
Členi 5 do 10 |
Členi 5 do 10 |
Člen 11(1) |
— |
Člen 11(2) |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
Člen 12 |
Člen 14 |
Priloga |
Priloga I |
— |
Priloga II |
— |
Priloga III |