(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 30. septembra 2020 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla (v nadaljnjem besedilu: SSCR ali izdelek v preiskavi) s poreklom iz Indije in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 17. avgusta 2020 vložilo Združenje evropskih jeklarjev (v nadaljnjem besedilu: združenje Eurofer ali pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji.

(3)

Komisija je 17. februarja 2021 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom istega izdelka s poreklom iz Indije in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: protisubvencijska preiskava) (3).

(4)

Komisija je na podlagi zahteve pritožnika, ki je bila podprta z zahtevanimi dokazi, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/370 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(5)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 30. aprila 2021 stranem predložila povzetek predlaganih začasnih dajatev ter podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 210 začasne uredbe, je Komisija upoštevala pripombe, ki so bile redakcijske narave, in po potrebi ustrezno popravila stopnje.

(6)

Komisija je 28. maja 2021 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/854 (5) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev.

(7)

Po razkritju bistvenih dejstev in preudarkov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožnik, konzorcij uvoznikov in distributerjev (v nadaljnjem besedilu: združenje Euranimi (6)), en nepovezani uvoznik, en uporabnik, vzorčeni proizvajalci izvozniki ter indijska in indonezijska vlada predložili pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami.

(8)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Zaslišanja so potekala s pritožnikom, konzorcijem uvoznikov in distributerjev, enim nepovezanim uvoznikom, enim uporabnikom in dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma.

(9)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(10)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Pripombe na končno razkritje so predložili Eurofer, proizvajalec Unije in uporabnik Arinox, konzorcij uvoznikov in distributerjev Euranimi, nepovezani uvoznik LSI ter sodelujoči proizvajalci izvozniki. Poleg tega je družba IRNC (sodelujoči proizvajalec izvoznik) predložila pripombe na pripombe združenja Eurofer v zvezi s pristopom Komisije glede nakupov družbe (glej uvodne izjave 71 do 74).

(11)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena tudi ta možnost. Zaslišanja so potekala s pritožnikom, združenjem Euranimi, enim nepovezanim uvoznikom, enim uporabnikom, ki se je prav tako izkazal za proizvajalca Unije, in enim od proizvajalcev izvoznikov. Glede na pripombe k dokončnemu razkritju je bilo proizvajalcu izvozniku IRNC opravljeno dodatno dokončno razkritje, omejeno na prilagoditve nekaterih njegovih izvoznih prodajnih cen. Komisija je IRNC omogočila, da predloži pripombe k navedenemu dodatnemu dokončnemu razkritju, vendar se IRNC ni odzval.

(12)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane v tej uredbi.

(13)

Ker ni bilo pripomb glede vzorčenja, so bile uvodne izjave 6 do 14 začasne uredbe potrjene.

(14)

Po dokončnem razkritju sta konzorcij uvoznikov in distributerjev ter en nepovezan uvoznik trdila, da je treba učinke pandemije COVID-19 temeljito preiskati, ker je obdobje preiskave (v nadaljnjem besedilu: OP) vključevalo izredno obdobje pandemije.

(15)

Komisija je upoštevala dejstvo, da je OP vključevalo nekaj mesecev, v katerih je bila prisotna pandemija COVID-19. Komisija je podrobno opredelila in analizirala učinke pandemije COVID-19 ter ugotovila, da na trgu Unije obstaja škodljiv damping, ki ni posledica učinkov pandemije.

(16)

Ker glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja ni bilo dodatnih pripomb, se uvodna izjava 21 začasne uredbe potrdi.

(17)

V začasni fazi je en uporabnik Unije (Arinox) zahteval izključitev izdelkov iz hladno valjanega nerjavnega jekla razredov 200 in 201 iz obsega izdelka. Komisija je začasno zavrnila zahtevek, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 25 do 27 začasne uredbe.

(18)

Po začasnem razkritju je stran svojo zahtevo za izključitev omejila na izdelke iz jekla razreda 200, ki ustreza Jindal J4 ali JSLU DD (razred 1-odstotnega niklja), debeline 0,90 +0/-0,060 mm za uporabo v proizvodnji preciznih trakov iz nerjavnega jekla. Navedla je, da je izdelek mogoče enostavno opredeliti, zato ni tveganja izogibanja, da ni zamenljivosti z drugimi vrstami izdelka in da izdelka ne proizvaja industrija Unije. Poleg tega je po navedbah družbe končna uporaba zlahka preverljiva.

(19)

Pritožnik je izpodbijal posodobljeno zahtevo za izključitev iz obsega izdelka. Združenje Eurofer je trdilo, da so razredi, ki jih navaja uporabnik Unije, komercialne oznake in niso opredeljeni v nobenem mednarodnem standardu. Zato carinski organi ne morejo določiti nobenih referenc in izvajati nadzora nad kemično sestavo izključenega izdelka. Poleg tega bi se z nadzorom nad končno uporabo carinskim organom naložilo nerazumno breme. Poleg tega bi izvzetje teh izdelkov, ki jih proizvaja samo družba Jindal, povzročilo tveganje navzkrižne kompenzacije, ki bi vplivala na popravljalni učinek ukrepov.

(20)

Preiskava je pokazala, da so taki izdelki zamenljivi, kar zadeva lastnosti. Komisija je tudi sklenila, da bi se z odobritvijo te zahteve za izključitev carinskim organom dejansko naložilo nerazumno breme, saj bi morali opraviti laboratorijski preskus in preveriti končno uporabo vsake pošiljke. Ker je izdelek povezan z določenim proizvajalcem izvoznikom, poleg tega ni mogoče izključiti tveganja navzkrižne kompenzacije.

(21)

Po dokončnem razkritju je družba Arinox ponovila svojo prvotno zahtevo za izključitev izdelka, tj. da se iz obsega izdelka izključijo izdelki z nizko vsebnostjo nikljevega jekla razreda 200 in izdelki jekla razreda 201. Družba Arinox je trdila, da izdelki iz jekla z nizko vsebnostjo niklja razreda 200 in izdelki iz jekla razreda 201 na trgu Unije v veliki meri niso na voljo in da proizvajalci Unije nimajo interesa za proizvodnjo teh izdelkov. Pojasnila je, da je nakup izdelkov iz jekla razreda 201 od industrije Unije po začasnem razkritju postal gospodarsko nevzdržen in da je lahko le en proizvajalec v Uniji proizvajal precizne trakove iz nerjavnega jekla z nizko vsebnostjo niklja razreda 200. Trdila je tudi, da je zaradi vključitve teh izdelkov v sedanjo preiskavo že utrpela gospodarsko škodo, saj zaradi cenovne občutljivosti izdelka protidampinške dajatve ni mogla prenesti na svoje stranke, in da je v nedavnem primeru Komisija v podobni situaciji odobrila izključitev izdelka.

(22)

Poleg tega je družba ponovila, da obstajajo znatne razlike v fizikalnih, kemijskih in tehničnih lastnostih med izdelki iz jekla razredov 200 in 201 ter drugimi vrstami jekla, ki spadajo v izdelek v preiskavi, zlasti izdelki iz jekla razreda 300, in da lahko carinski organi kemijsko sestavo izdelkov iz jekla razredov 200 in 201 preprosto preverijo z uporabo lahko dostopnih instrumentov in certifikatov preskusa. Družba je nadalje trdila, da je zahtevek za izključitev vezan na eno končno uporabo in da bi bila družba verjetno edini uporabnik zahtevka za izključitev.

(23)

Družba je trdila, da je tveganje navzkrižne kompenzacije omejeno, saj v glavnem kupuje jeklo razredov 200 in 201 od zadevnih držav, svojo dobavo pa nabavlja od različnih proizvajalcev v teh državah.

(24)

Družba Arinox ni predložila dodatnih dokazov o tem, da ni mogoče zamenjati izdelkov iz jekla razredov 200 in 201 za druge vrste jekla, trdila je le, da je to ekonomsko nerazumno. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 20, je za preverjanje kemijske sestave, ki ga izvajajo carinski organi, potreben laboratorijski preskus, kar bi pomenilo veliko breme za carinske organe, zlasti ker bi bilo to potrebno za vsako pošiljko zahtevanega izključenega izdelka. Tveganje navzkrižne kompenzacije je objektivna ocena, podatki, ki jih je družba predložila v zvezi s svojimi nakupi izdelkov iz jekla razredov 200 in 201 ter drugih izdelkov iz zadevnih držav, pa so pokazali, da je od teh držav kupovala druge izdelke, ki spadajo v obseg izdelka sedanje preiskave, kar samo po sebi zajema tveganje navzkrižne kompenzacije. Poleg tega, čeprav družba trdi, da imajo ti razredi jekla le eno končno uporabo, ni mogoče izključiti, da se lahko ti razredi jekla uporabljajo tudi za druge namene.

(25)

Zato je Komisija sklenila, da odobritev tega zahtevka za izključitev iz obsega izdelka ne bi bila primerna, tako da je bila zavrnjena.

(26)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede obsega izdelka, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 22 do 27 začasne uredbe.

(27)

V uvodnih izjavah 29 do 57 začasne uredbe se indijski subjekti Jindal, vključeni v proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, imenujejo „skupina Jindal“. V tej uredbi se ti subjekti imenujejo „Jindal Indija“, medtem ko se „skupina Jindal“ nanaša na družbo Jindal India, družbo Jindal Indonesia in ustrezne subjekte Jindal v tretjih državah.

(28)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 32 do 35 začasne uredbe, se je Komisija odločila, da bo v začasni fazi uporabila člen 18 osnovne uredbe in uporabila dostopna dejstva v zvezi z informacijami, ki niso bile razkrite v zvezi z vlogo povezane družbe iz skupine Jindal.

(29)

Po začasnem razkritju je skupina Jindal izpodbijala uporabo člena 18. Zanikala je zavrnitev dostopa do pomembnih informacij ali njihovo nepredložitev in trdila, da je ravnala po svojih najboljših močeh. Zato naj bi morala Komisija uporabiti informacije, ki jih je predložila družba. Komisija je te pripombe ustrezno ocenila. Kot je navedeno v uvodni izjavi 33 začasne uredbe, je bilo 16. aprila 2021 skupini Jindal že odobreno zaslišanje v zvezi s tem vprašanjem pred pooblaščencem za zaslišanje. Komisija je v skladu s priporočili pooblaščenca za zaslišanje po navedenem zaslišanju v celoti ocenila tudi informacije, ki jih je 29. marca 2021 od skupine Jindal prejela v odgovor na dopis iz člena 18.

(30)

Zato je Komisija uporabila informacije, ki jih je predložil ta proizvajalec izvoznik, in delno sprejela trditev. Poleg tega se je glede na nadaljnjo analizo informacij, predloženih 29. marca 2021, nadaljnja prilagoditev štela za ustrezno. Ker so bile pripombe skupine Jindal označene kot zaupne, je bila podrobna ocena trditve razkrita le zadevni strani.

(31)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 36 do 47 začasne uredbe.

(32)

Po začasnem razkritju sta družbi Jindal India in Jindal Indonesia ponovili svoje trditve v zvezi s členom 2(5), tretji in četrti pododstavek, ter členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe, da bi morala Komisija prilagoditi normalno vrednost za stroške v zvezi z omejitvami gibanja zaradi COVID-19, ki so v Indiji in Indoneziji veljale v delu obdobja preiskave.

(33)

Te trditve je bilo treba zavrniti.

(34)

V zvezi s trditvami na podlagi člena 2(5), tretji pododstavek, Komisija ugotavlja, prvič, da sta v tretjem pododstavku obravnavani ustrezna razporeditev stroškov in pretekla uporaba take razporeditve, pri čemer se daje prednost razporeditvi stroškov na osnovi prihodka od prodaje. Dodaja, da „[č]e že ni upoštevano pri razporeditvi stroškov v okviru tega pododstavka, se stroški primerno prilagodijo za tiste neperiodične stroškovne postavke, ki koristijo bodoči in/ali sedanji proizvodnji“. V zadevnem primeru pa zatrjevani „stroški zaradi COVID-19“ ne predstavljajo ločene stroškovne postavke, ki bi jo bilo mogoče prilagoditi glede na obdobje preiskave. Zatrjevani stroški so običajni fiksni stroški, ki nastanejo družbi Jindal in se redno ponavljajo. Le da se uporabljajo za manjšo količino proizvodnje zaradi COVID-19. Vendar ta scenarij ni zajet v navedenem zadnjem stavku tretjega pododstavka. Zato v skladu s členom 2(5), tretji pododstavek, ni mogoče odobriti nobene prilagoditve.

(35)

Drugič, v zvezi s trditvami na podlagi člena 2(5), četrti pododstavek, Komisija ugotavlja, da se, kot je določeno v členu 2(5), četrti pododstavek, odstopanje od stroškov na enoto, ki jih običajno ima družba, lahko odobri le, če uporaba novih proizvodnih zmogljivosti zahteva znatno dodatno investiranje in če so poznejše nizke stopnje izkoriščanja zmogljivosti posledica zagonskih dejavnosti v teku ali le delu obdobja preiskave. V zadevnem primeru so nizke stopnje izkoriščanja zmogljivosti, če obstajajo, posledica začasne ustavitve proizvodnje zaradi COVID-19. Zato se člen 2(5), četrti pododstavek, ne uporablja.

(36)

Tretjič, v zvezi s trditvami iz člena 2(10), točka (k), Komisija ugotavlja, da se lahko v skladu s členom 2(10) izvede prilagoditev „zaradi razlike v […] dejavnikih, […], če se pokaže, da ti dejavniki vplivajo na primerljivost cen, kakor se zahteva v skladu s tem odstavkom, ter zlasti, če se pokaže, da stranke dosledno plačujejo različne cene na domačem trgu zaradi razlike v takih dejavnikih“. Družbi Jindal India in Jindal Indonesia sta trdili, da bi bilo treba izvesti prilagoditev zaradi vpliva omejitev gibanja zaradi COVID-19 na stroške proizvodnje, vendar nista dokazali nobenega vpliva na primerljivost cen. Zato trditve v zvezi s členom 2(10), točka (k), ni mogoče sprejeti.

(37)

Po dokončnem razkritju je skupina Jindal ponovila trditve o prilagoditvi za stroške, povezane s COVID-19. V zvezi z morebitno prilagoditvijo na podlagi pododstavkov 3 in 4 člena 2(5) je skupina Jindal opozorila na „neobičajno visoke“ (7) stroške, ki jih ne bi smeli v celoti pripisati proizvodnji in prodaji izdelka v preiskavi v obdobju preiskave, temveč bi morala Komisija namesto tega izračunati reprezentativne proizvodne stroške v obdobju preiskave.

(38)

Trditev je bilo treba zavrniti. Zadevni stroški so nastali v obdobju preiskave in zadevajo proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Glede na poročilo odbora v zvezi z lososom, ki ga je navedla skupina Jindal, in v skladu s tretjim stavkom pododstavka 3 člena 2(5) osnovne uredbe se stroški ustrezno prilagodijo za tiste neponavljajoče se stroškovne postavke, ki koristijo prihodnji in/ali tekoči proizvodnji. Komisija je priznala, da se domnevni stroški, povezani z omejitvijo gibanja zaradi COVID-19, ne ponavljajo. Vendar so posebni stroški, do katerih je prišlo med omejitvijo gibanja zaradi COVID-19, samo fiksni stroški in so preprosto posledica premajhne izkoriščenosti razpoložljivih in drugače uporabljenih zmogljivosti. Po definiciji ne morejo koristiti prihodnji proizvodnji, kot bi to na primer lahko stroški naložb. Prav tako ne morejo koristiti sedanji proizvodnji, saj so posledica enkratne višje sile, tj. omejitve gibanja zaradi COVID-19.

(39)

V zvezi s trditvijo iz člena 2(10)(k) osnovne uredbe se je skupina Jindal sklicevala na izjavo Komisije iz uvodne izjave 36 in dodala, da je iz uvodnega stavka člena 2(10) razvidno, da sklicevanje na primerljivost cen zajema primerljivost med normalno vrednostjo (ne glede na to, kako je določena) in izvozno ceno.

(40)

Komisija je priznala, da se uvodni stavek člena 2(10) nanaša na primerljivost cen. Prav tako drži, da se lahko nekatere prilagoditve iz člena 2(10)(a) do (k) enako uporabijo za normalno vrednost, ki temelji na domačih cenah, in za konstruirano normalno vrednost. Vendar člen 2(10)(k) vsebuje izrecen pogoj, ki se nanaša na razlike v cenah, plačanih na domačem trgu, ki mora biti izpolnjen pred izvedbo prilagoditve. Skupina Jindal takih razlik ni mogla utemeljiti, temveč je lahko le dokazala učinek na stroške. Vsako zvišanje stroškov bi v vsakem primeru enako vplivalo na domače in izvozne cene. Zato je bilo treba novo trditev v zvezi s členom 2(10)(k) zavrniti.

(41)

Po začasnem razkritju je družba Chromeni izpodbijala prilagoditve stroškov surovin, ki jih je izvedla Komisija. V začasni ugotovitvi je Komisija v preglednici posameznih transakcij za nakupe vroče valjanih kolobarjev iz nerjavnega jekla (v nadaljnjem besedilu: SSHR) ugotovila, da so bile nakupne cene SSHR povezanih strank znatno nižje od cen istega materiala nepovezanih strank. Zato jih ni bilo mogoče šteti za primerljive tržne cene, tako da je Komisija te cene prilagodila. Družba Chromeni je v svojih pripombah na začasno razkritje trdila, da kakovost kolobarjev, uporabljenih za primerjavo, ni bila vedno enaka in da bi bilo treba to upoštevati pri primerjavi. Trditev je bila podkrepljena s pogodbami o nakupu, pogodbo o količinskem popustu, dobropisi, poročilom o pregledu kakovosti in računovodskimi vknjižbami reklamacij. Komisija je trditev ustrezno ocenila in menila, da je utemeljena. Zato je povprečno nakupno ceno SSHR povezanih strank iz evidenc družbe nadomestila s tehtano povprečno nakupno ceno nepovezanih dobaviteljev, pomnoženo z uporabljenimi količinami.

(42)

V začasni fazi je Komisija ponovno izračunala stroške amortizacije v normalni vrednosti družbe Chromeni, saj je bilo ugotovljeno, da amortizacija določene proizvodne opreme ni bila sporočena, ko se je že uporabljala za komercialno proizvodnjo. Po začasnem razkritju je družba Chromeni izpodbijala to prilagoditev sporočenih stroškov amortizacije in trdila, da so bili ti stroški knjiženi popolnoma v skladu z indijskimi splošno sprejetimi računovodskimi praksami in da bi jih bilo zato treba sprejeti. Komisija je trdila, da je primerno in razumno, da se začetek amortizacijske dobe stroja prestavi na zgodnejši datum, tako da se uskladi z začetkom dejanske proizvodnje in prodaje izdelka v preiskavi. V zvezi s tem evidence družbe Chromeni niso ustrezno odražale stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, zato jih je bilo treba prilagoditi.

(43)

Po začasnem razkritju je družba Chromeni nasprotovala temu, kako je Komisija obravnavala zatrjevane prilagoditve zagonskih stroškov, ki so se nanašale na stroške amortizacije ter prodajne, splošne in upravne stroške. Komisija je obdobje, v katerem je bilo mogoče izvesti prilagoditev za stroške amortizacije, omejila na tri mesece in zavrnila začetno prilagoditev prodajnih, splošnih in upravnih stroškov. Družba Chromeni je trdila, da je zagonska faza proizvodne linije jekla veliko daljša od treh mesecev, pri čemer je pokazala na datum izdaje potrdila o končnem prevzemu. Vendar je Komisija ugotovila, da se je komercialna proizvodnja začela že precej pred tem datumom. Poleg tega je v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe, v katerem je med drugim določeno, da trajanje zagonske faze ne presega ustreznega začetnega dela obdobja, predvidenega za pokritje stroškov, ustaljena praksa Komisije, da trajanje zagonske faze omeji na tri mesece. Glede na okoliščine obravnavanega primera je Komisija torej ugotovila, da so trije meseci ustrezen rok. Kar zadeva prodajne, splošne in upravne stroške, družba Chromeni ni predložila dokazov, da so ti stroški povezani s proizvodnjo, zato nanje ne vplivajo uporaba novih proizvodnih zmogljivosti, ki zahtevajo znatno dodatno investiranje, in nizke stopnje izkoriščanja zmogljivosti, ki so posledica zagonskih dejavnosti, kot se zahteva s členom 2(5), četrti pododstavek, osnovne uredbe.

(44)

Po dokončnem razkritju je družba Chromeni zgolj ponovila iste trditve in argumente, ne da bi predložila nove dokaze ali argumente. Glede na navedeno so bile trditve družbe Chromeni v zvezi s prilagoditvijo amortizacijskih in zagonskih stroškov zavrnjene.

(45)

Komisija je v uvodni izjavi 175 začasne uredbe potrdila izkrivljanja na trgu surovin v Indiji in Indoneziji, zatrjevana v pritožbi. Po začasnem razkritju je združenje Eurofer trdilo, da bi bilo treba stroške družb prilagoditi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe, ker je vlada povzročila izkrivljanja na trgu surovin v Indiji in Indoneziji. Združenje Eurofer je trdilo, da glede na izkrivljanja stroški v evidencah proizvajalcev izvoznikov ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, poleg tega pa je izkrivljanje na trgu surovin povzročilo neobičajno stanje.

(46)

Komisija je to trditev zavrnila, saj je ugotovila, da združenje Eurofer ni predložilo zadostnih dokazov za popolno uporabo prilagoditve v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe v tem primeru. Po dokončnem razkritju se združenje Eurofer ni strinjalo in je vztrajalo, da je v pritožbi in v več vlogah pred začasnim razkritjem in po njem predložilo zadostne dokaze v podporo trditvi iz pritožbe. Komisiji se ni zdelo primerno nadalje preučiti morebitne prilagoditve v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Ne glede na to, ali so bili dokazi, predloženi med tem postopkom, zadostni dokazi za vsebinsko analizo trditve, je Komisija ugotovila, da se podobna trditev o učinku izkrivljanj na trgu surovin pri zagotavljanju blaga preučuje v okviru protisubvencijske preiskave.

(47)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodnih izjavah 48 do 50 začasne uredbe.

(48)

Tako po začasnem kot po dokončnem razkritju sta družbi Jindal India in Jindal Indonesia nasprotovali pristopu, ki ga je Komisija uporabila za določitev izvozne cene dela njune prodaje prek družbe Iberjindal S.L. (v nadaljnjem besedilu: družba IBJ), tj. povezanega trgovca s sedežem v Španiji. Zadevna trditev je bila večinoma zavrnjena. Ker so bile te pripombe označene kot zaupne, so bili razlogi, na katerih temeljijo ugotovitve Komisije v zvezi s trditvijo, razkriti le zadevni strani.

(49)

Skupina Jindal je po dokončnem razkritju trdila, da je pri izračunu izvozne cene prišlo do napake v formuli v zvezi s stroški prevoza, ki je vplivala na cene določene prodaje Unije. Komisija je preverila trditev in dejansko ugotovila administrativno napako v formuli, ki jo je popravila.

(50)

V zvezi z izračunom izvozne cene niso bile prejete nadaljnje trditve. Zato se uvodne izjave 48 do 50 začasne uredbe potrdijo.

(51)

Podrobnosti o primerjavi normalne vrednosti z izvozno ceno so navedene v uvodnih izjavah 51 do 54 začasne uredbe.

(52)

Po začasnem razkritju sta družbi Jindal India in Jindal Indonesia trdili, da Komisija ne bi smela odšteti prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobička (v nadaljnjem besedilu: fiktivna provizija) od izvozne cene prodaje v EU prek povezanega trgovca v tretji državi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 52 in 81 začasne uredbe. Trditev je bila zavrnjena. Ker so bile te pripombe označene kot zaupne, so bili razlogi za zavrnitev trditve razkriti le zadevni strani.

(53)

Skupina Jindal je po dokončnem razkritju predložila dodatne trditve glede ocene izvozne cene v zvezi z navedenim povezanim trgovcem. Te pripombe so bile ponovno označene kot zaupne, zato je bila družba Jindal individualno obveščena o stališču Komisije v zvezi z navedenimi trditvami.

(54)

Skupina Jindal je po dokončnem razkritju trdila, da prilagoditev izvozne cene za prodajo v EU prek družbe JSL Global Commodities Pte. Ltd. (v nadaljevanju: JGC) ne bi smela preseči PSA-stroškov, saj bi bilo v skladu s preteklo prakso institucije in kot je sankcioniralo Sodišče prve stopnje, razumno odšteti samo PSA-stroške (8). Če Komisija vztraja pri vključitvi dobička (kar ne bi smela), bi moral ta dobiček temeljiti na podatkih JGC. Po mnenju skupine Jindal bi bilo to v skladu z nedavno prakso Komisije in mnenjem Sodišča prve stopnje, da je uporaba „resničnih podatkov“„razumna“ (9).

(55)

Trditve je bilo treba zavrniti. Prvič, če bi se odšteli samo PSA-stroški, se ne bi upoštevala celotna vrednost pribitka, ki običajno sestoji iz PSA-stroškov in dobička. Kar zadeva oceno takega dobička, Komisija vztraja, da je treba tak dobiček doseči pod običajnimi tržnimi pogoji in se zato ne more zanašati na dobiček, ki izhaja iz nadomestila, dogovorjenega med povezanimi stranmi. V zvezi s sodbo Sodišča prve stopnje je bil z njo odobren odbitek PSA-stroškov, vendar vsekakor ni bil zavrnjen hkratni odbitek dobička, ki v navedeni zadevi ni bil sporen. Poleg tega so bili v skladu z navedeno zadevo v sedanji preiskavi PSA-stroški odšteti na podlagi dejanskih podatkov povezanega trgovca, saj razmerje med obema subjektoma ni vplivalo na sporočene PSA-stroške. Kar zadeva prakso Komisije v primerih, v katerih se zdi, da na stopnjo dobička vpliva razmerje med trgovcem in proizvajalcem izvoznikom, je praksa, da se na podlagi podatkov nepovezanih uvoznikov, ki sodelujejo v isti preiskavi, kot razumen približek odšteje nominalna stopnja dobička. Vendar se je v nedavnem primeru, na katerega se sklicuje skupina Jindal, dejanska stopnja dobička štela za razumno glede na dejstva v navedenem primeru in naloge povezanega trgovca. Zato je bila dejanska stopnja dobička odšteta.

(56)

Po začasnem razkritju je družba Jindal India ponovila svojo trditev, da bi bilo treba normalno vrednost prilagoditi za povračila dajatev. Zlasti je trdila, da člen 2(10), točka (k), osnovne uredbe določa, da je treba upoštevati vse razlike, ki vplivajo na primerljivost cen, in da je zato treba trditev sprejeti.

(57)

Ta trditev je bila zavrnjena. Družba Jindal India ni dokazala, da je domnevno povračilo dajatev vplivalo na primerljivost cen. Zlasti ni mogla dokazati, da je povračilo dajatev povzročilo dosledno višje domače cene.

(58)

Po dokončnem razkritju je družba Jindal India trdila, da bi morala Komisija zagotoviti, da se povračila dajatev ne štejejo dvakrat in da se z uvedbo sočasnih protidampinških in protisubvencijskih dajatev (zlasti v primeru izvoznih subvencij) dvakrat izravnava iste subvencije, s čimer se krši pravo Svetovne trgovinske organizacije (10). Ker se povračila dajatev nekaterim subjektom skupine Jindal preiskujejo v protisubvencijski preiskavi kot morebitne subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, bi morala Komisija zagotoviti, da se povračila dajatev v tem primeru prilagodijo ali da se v protisubvencijski zadevi ne uvedejo izravnalni ukrepi.

(59)

V zvezi s to trditvijo je Komisija pojasnila, da iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 53 začasne uredbe in uvodni izjavi 57 te uredbe, shema, ki jo je družba Jindal India uporabila v zvezi s svojim izvozom v Unijo, ne izpolnjuje pogojev za kakršno koli prilagoditev v skladu s členom 2(10)(b) ali (k) osnovne uredbe. Zlasti družba Jindal India ni dokazala, da so stranke na domačem trgu dosledno plačevale različne cene glede na osnovno shemo. Komisija je zato menila, da zahtevki za prilagoditev niso utemeljeni, in jih je zato zavrnila.

(60)

V zvezi s primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno niso bile prejete nadaljnje trditve. Zato se uvodne izjave 51 do 54 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Skupina Jindal je po dokončnem razkritju trdila, da je Komisija pri izračunu dampinga uporabila nepravilne vrednosti CIF za nekatere njene prodaje v Uniji. Vendar je Komisija ugotovila, da je domnevno administrativno napako storila skupina Jindal sama v izpolnjenem vprašalniku in da Komisija o njej ni bila obveščena pred ali med navzkrižnim preverjanjem na daljavo. Prav tako v pripombah na predhodno razkritje in pripombah k začasnemu razkritju skupina Jindal ni izpostavila tega vprašanja. Komisija je zato menila, da v času vložitve trditve navzkrižno preverjanje na daljavo ni bilo več možno, zato je bila trditev o domnevni napaki zavrnjena.

(62)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 27 do 60 zgoraj, je Komisija upoštevala pripombe zainteresiranih strani, predložene po začasnem in dokončnem razkritju. Posodobljen je bil tudi izračun za družbo Jindal India, da se je popravila administrativna napaka v zvezi z izvozno ceno (glej uvodno izjavo 49).

(63)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroški, zavarovanje in prevoznina (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so:

(64)

V uvodnih izjavah 58 do 86 začasne uredbe se indonezijski subjekti Jindal, vključeni v proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, imenujejo „skupina Jindal Indonesia“ ali „skupina Jindal“. V tej uredbi se ti subjekti imenujejo „Jindal Indonesia“, medtem ko se „skupina Jindal“ nanaša na družbo Jindal India, družbo Jindal Indonesia in ustrezne subjekte Jindal v tretjih državah.

(65)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 65 do 76 začasne uredbe.

(66)

Indonezijska vlada je v dopisu z dne 11. junija 2021 opozorila, da so vzorčeni indonezijski proizvajalci izvozniki polno sodelovali in da mora Komisija pri izračunu normalne vrednosti uporabiti njihove dejanske podatke.

(67)

Po začasnem razkritju je družba Jindal Indonesia skupaj z družbo Jindal India ponovila svojo trditev, da bi morala Komisija prilagoditi normalno vrednost za stroške, povezane z omejitvijo gibanja zaradi COVID-19. Ta trditev je bila zavrnjena. Obravnavana je v uvodnih izjavah 32 do 36 zgoraj.

(68)

Po začasnem razkritju je družba IRNC nasprotovala pristopu Komisije, da nakupno ceno belih kolobarjev iz SSHR nadomesti s konstruirano tržno ceno, če je bil ta pomemben vmesni izdelek kupljen od povezanih dobaviteljev. Komisija je na podlagi izpolnjenega vprašalnika družbe in med navzkrižnim preverjanjem na daljavo ugotovila, da so bili ti izdelki pridobljeni od povezanih dobaviteljev po transferni ceni, ki je bila nižja od proizvodnih stroškov. Zato je Komisija v začasnem izračunu te cene nadomestila s konstruirano tržno ceno, sestavljeno iz proizvodnih stroškov izdelkov, prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobička. Družba je trdila, da so bile transferne cene primerljive tržne cene, in grajala neobstoj analize v zvezi s tem.

(69)

Komisija je analizirala predložena pojasnila in dokazila ter ugotovila, da je treba prilagoditi prvotni pristop v zvezi z nakupi belih kolobarjev iz SSHR pri povezanih dobaviteljih. Dejansko so bile prodajne cene povezanih dobaviteljev belih kolobarjev iz SSHR družbi IRNC primerljive z njihovimi prodajnimi cenami SSHR nepovezanim strankam. Zato se ji je zdelo primerno sprejeti nakupno ceno teh izdelkov družbe IRNC, če je bila ta cena enaka ali višja od stroškov proizvodnje teh dobaviteljev, in jo nadomestiti s stroški proizvodnje, če je bila ugotovljena nižja transferna nakupna cena.

(70)

Združenje Eurofer je v svojih pripombah na dokončno razkritje izpodbijalo spremenjeni pristop Komisije v zvezi s stroški belih kolobarjev iz SSHR družbe IRNC, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 69. Prvič, združenje Eurofer je trdilo, da Komisija ne bi smela uporabiti nakupnih cen SSHR družbe IRNC od povezanih strani, saj te cene ne bi bile tržno naravnane cene. Drugič, združenje Eurofer je ugotovilo, da je bil pristop Komisije v nasprotju z ugotovitvami iz nedavno zaključene preiskave, ki je vključevala isto skupino družb (11). V navedeni preiskavi je Komisija zavrnila stroške proizvodnje ključne komponente za proizvodnjo zadevnega izdelka. Tretjič, trdilo je, da bi morala Komisija, če bi vztrajala pri svojem pristopu, nakupni ceni SSHR dodati razumen dobiček pri prilagoditvi vrednosti transakcije med povezanimi stranmi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe ali povečati dobiček družbe IRNC iz SSHR, ki se uporablja za izračun normalne vrednosti, da bi izravnala transakcije po stroških ali neobičajno nizke dobičke v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe.

(71)

Komisija je trditve proučila. V zvezi s prvo trditvijo je Komisija ugotovila, da so bile informacije, ki so jih predložili povezani dobavitelji SSHR družbe IRNC, popolne in zadostne za oceno, ali je razmerje med družbo IRNC in temi dobavitelji vplivalo na nakupne cene SSHR. Komisija je ugotovila, da povezani dobavitelji SSHR v obdobju preiskave niso prodajali le svoji povezani stranki družbi IRNC, ampak tudi številnim nepovezanim domačim strankam, ter da so bile prodajne cene za družbo IRNC in cene za nepovezane stranke pod običajnimi tržnimi pogoji. Zato se je štelo, da na te cene ne vpliva razmerje med družbo IRNC in njenim povezanim dobaviteljem v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe in da ni podlage, da bi jih na splošno prezrli. Drugič, Komisija je, ne da bi zavzela stališče o dejstvih in sklepih iz preiskave v zvezi s SSHR, na katere se sklicuje združenje Eurofer, opozorila, da je vsak primer ocenjen in analiziran ločeno ter, če se dejstva, ugotovljena v eni preiskavi, razlikujejo od dejstev, ugotovljenih v prejšnji preiskavi, tudi če gre za nedavno preiskavo, ki zadeva isto skupino družb, da lahko pride do drugačnega zaključka.

(72)

Trditev, da se kupni ceni SSHR doda razumen dobiček, je bila zavrnjena, saj člen 2(5) dejansko dovoljuje takšno prilagoditev, če stroški, povezani s proizvodnjo izdelka v preiskavi, niso ustrezno prikazani v evidencah zadevne strani. Vendar Komisija v sedanji preiskavi ni ugotovila, da je tako. V zvezi z drugim delom tretje trditve je Komisija opozorila, da se izdelek v preiskavi proizvaja samo z uporabo SSHR, ki izvira od povezanih dobaviteljev v istem industrijskem območju, zaključno fazo proizvodnje pa opravi družba IRNC. Člen 2(6) osnovne uredbe jasno določa, da dobički „temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo pri običajnem poteku trgovanja podobnega izdelka s strani obravnavanega izvoznika ali proizvajalca“. Zato ta določba zajema le določitev stopnje dobička za prodajo podobnega izdelka in se ne uporablja za določitev tržne cene pri prodaji surovin.

(73)

Glede na navedeno so bile trditve združenja Eurofer zavrnjene.

(74)

Po začasnem razkritju je združenje Eurofer trdilo, da bi bilo treba normalno vrednost prilagoditi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe zaradi izkrivljanj na trgu surovin, ugotovljenih v Indoneziji. To vprašanje je obravnavano v uvodnih izjavah 45 in 46 zgoraj.

(75)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodnih izjavah 77 do 79 začasne uredbe.

(76)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79 začasne uredbe, je bila za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 64 začasne uredbe, je družba Jindal Indonesia določeno prodajo izvedla prek družbe IBJ v Španiji.

(77)

Po začasnem razkritju je družba Jindal Indonesia v zvezi z navedeno prodajo predložila enake pripombe, kot jih je predložila družba Jindal India in ki so navedene v uvodni izjavi 48 zgoraj. Trditev je bila zavrnjena. Razlogi za zavrnitev trditve so bili iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 48, razkriti le zadevni strani.

(78)

Podrobnosti o primerjavi normalne vrednosti z izvozno ceno so navedene v uvodnih izjavah 80 do 83 začasne uredbe.

(79)

Po začasnem razkritju je družba Jindal Indonesia v zvezi s prilagoditvijo za fiktivno provizijo predložila enake pripombe, kot jih je predložila družba Jindal India in ki so navedene v uvodni izjavi 52 zgoraj. Trditev je bila zavrnjena. Razlogi za zavrnitev trditve so bili iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 52, razkriti le zadevni strani.

(80)

Družba Jindal Indonesia je trdila, da bi morala Komisija za izračun stroškov kredita namesto medbančnih kratkoročnih obrestnih mer, ki jih je objavil CEIC, uporabiti objavljene kratkoročne obrestne mere centralne banke Indonezije za posojila v ameriških dolarjih in indonezijskih rupijah.

(81)

Komisija je analizirala predložena pojasnila in dokazila ter menila, da je upravičeno spremeniti vir podatkov, kot je trdila družba Jindal Indonesia. Vendar v zvezi z uporabo različnih obrestnih mer za domačo in izvozno prodajo člen 2(10), točka (g), osnovne uredbe predvideva možnost prilagoditve zaradi razlik v stroških katerega koli kredita, ki se daje za obravnavano prodajo, pod pogojem, da je ta dejavnik upoštevan pri določanju zaračunanih cen. Komisija je med navzkrižnim preverjanjem na daljavo ugotovila, da družba financira svoje domače in tudi izvozne dejavnosti s kratkoročnimi posojili in omnibus sistemi trgovanja predvsem v ameriških dolarjih. Komisija v evidencah družbe ni našla dokazov, ki bi upravičevali uporabo drugačne obrestne mere za zadolževanje v indonezijskih rupijah za domačo prodajo. Zato je zavrnila trditev, naj se za financiranje domače prodaje uporabi obrestna mera za posojila v indonezijskih rupijah.

(82)

Skupina IRNC je ponovno trdila, da Komisija ni bila dosledna, ko je prilagodila izvozno ceno v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe za nekatere stroške prevoza, medtem ko so bile trditve, naj se prilagodijo domače prodajne cene za nekatere stroške prevoza in druge povezane stroške, zlasti stroške prevoza zadevnega izdelka iz tovarne v domače skladišče, zavrnjene.

(83)

Komisija je opozorila, da se člen 2(10)(e) osnovne uredbe uporablja za stroške prevoza, nastale po opravljeni prodaji, za prevoz blaga iz prostorov izvoznika do prvega neodvisnega kupca. Domače skladišče družbe IRNC je del njenih prostorov, stroški, nastali zaradi premika blaga iz tovarne v domače skladišče, pa so nastali pred prodajo.

(84)

Skupina IRNC je trdila tudi, da Komisija ni pojasnila, zakaj se podobni povezani stroški za prevoz in pristaniške pristojbine, ki so nastali za blago, pretovorjeno prek kitajskega območja pod carinskim nadzorom, prav tako ne bi smeli zavrniti. Komisija je preučila pripombe in dokaze v dokumentaciji, zlasti prodajno pogodbo med proizvajalcem in njegovimi povezanimi trgovci, vključenimi v izvoz. Komisija je ugotovila, da je v prodajni pogodbi pristanišče raztovarjanja jasno opredeljeno kot pristanišče v Uniji in da je pretovarjanje blaga dovoljeno. Poleg tega pri izvozu stroški prevoza nastanejo neposredno pri trgovcu in zato vplivajo na primerljivost cen, medtem ko pri stroških skladiščenja na domačem trgu stroške prenosa blaga v skladišče plača proizvajalec in nastanejo pred prodajo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(85)

Po dokončnem razkritju je družba IRNC tudi trdila, da je Komisija uporabila neskladen pristop, saj v skladu s členom 2(10)(i) normalne vrednosti ni prilagodila, kar odraža prilagoditve, ki jih je izvedla v skladu s členom 2(10)(i) za izvoz prek povezanih trgovcev.

(86)

Komisija je opozorila, da sodna praksa Sodišča (12) jasno določa, da mora „(…) stranka, ki na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe predlaga prilagoditve, da bi bili normalna vrednost in izvozna cena primerljivi zaradi določanja stopnje dampinga, predložiti dokaz, da je njen predlog upravičen (…)“. Predložitev, ki jo je v zvezi s tem opravila družba IRNC, je zgolj izjava, ki zahteva prilagoditev normalne vrednosti, vendar ne vsebuje nobene vsebinske utemeljitve ali podrobne razlage. Komisija je nadalje opozorila, da prilagoditev izvozne cene ne pomeni samodejno prilagoditve normalne vrednosti in da mora stranka, ki je zahtevala prilagoditev normalne vrednosti, to prilagoditev ustrezno utemeljiti na podlagi dejstev in dokazov.

(87)

Zato je Komisija ugotovila, da zgolj izjava, s katero se zahteva prilagoditev, ne da bi bila podana kakršna koli utemeljena zahteva v podporo, očitno ne ustreza pravnemu standardu, ki ga je določilo Sodišče. Ta trditev je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.

(88)

Družba IRNC je tudi trdila, da mora Komisija svojo odločitev o prilagoditvi izvozne cene v skladu s členom 2(10)(i) utemeljiti z dokazi in da v svojih dokumentih o začasnem in dokončnem razkritju ni navedla zadostnih razlogov.

(89)

Po pripombah, ki jih je družba predložila po dokončnem razkritju, je Komisija 16. septembra 2021 predložila dodatno razkritje za posamezno družbo, v katerem je podrobneje pojasnila razloge in dokaze, na katerih temelji taka prilagoditev izvozne cene. Družba v odgovor na to posebno razkritje ni predložila nobenih pripomb.

(90)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 65 do 89 zgoraj, je Komisija upoštevala pripombe zainteresiranih strani, predložene po začasnem razkritju, in tako ponovno izračunala stopnje dampinga.

(91)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroški, zavarovanje in prevoznina (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so:

(92)

Po dokončnem razkritju je družba Arinox, zainteresirana stran, ki je bila začasno opredeljena kot uporabnik, trdila, da bi jo bilo treba šteti za proizvajalca Unije. Opozoriti je treba, da so bili podatki družbe vključeni v makroekonomske kazalnike, kot jih je predložilo združenje Eurofer in navzkrižno preverila Komisija, zato je Komisija to družbo štela za del industrije Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 87 začasne uredbe. Vendar je Komisija ugotovila, da se je družba Arinox v svojem prvotnem zahtevku za izključitev izdelka opredelila kot končni uporabnik in uvoznik, trditve družbe v začasni fazi pa so bile povezane z dejavnostmi, ki jih je družba izvajala kot uporabnik na trgu Unije.

(93)

Družbi Arinox in Euranimi ter en nepovezan uvoznik so zahtevali razkritje identitete 13 proizvajalcev Unije, ki so sestavljali industrijo Unije v OP. Poleg treh vzorčenih proizvajalcev in družb, ki podpirajo pritožbo (tj. Acerinox, Outokumpu Nirosta GmbH in Outokumpu Stainless AB), so to družbe Marcegaglia, Acroni, Arinox, Otelinox in tri družbe, ki se ukvarjajo s ponovnim valjanjem, s sedežem v Nemčiji (tj. SAP Precision Metal, BWS in Waelzholz).

(94)

Ker drugih pripomb glede opredelitve industrije Unije in proizvodnje v Uniji ni bilo, je Komisija sklepe iz uvodnih izjav 87 do 89 začasne uredbe potrdila.

(95)

Ker glede potrošnje Unije ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 90 do 92 začasne uredbe.

(96)

Konzorcij uvoznikov in distributerjev ter en nepovezani uvoznik so izpodbijali kumulativno oceno učinkov uvoza iz Indije in Indonezije na položaj industrije Unije. Zainteresirane strani so trdile, da je obseg uvoza iz obeh držav majhen, da je trend uvoza iz Indije (nekoliko upada) in Indonezije (hitro narašča) v zadevnem obdobju različen ter da ni bila opravljena ustrezna ocena konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in med uvoženimi izdelki na eni strani in podobnimi izdelki Unije na drugi strani, kot se zahteva v členu 3(4) osnovne uredbe.

(97)

Pritožnik je v svojih pripombah, predloženih po začasnem razkritju, nasprotoval trditvi konzorcija in nepovezanega uvoznika, ki navajata, da uvozni trendi niso pomembni za uporabo člena 3(4) osnovne uredbe, da so bili pogoji konkurence ustrezno ocenjeni in da kumulativna ocena zagotavlja nediskriminatorno uporabo dajatev.

(98)

Komisija je ugotovila, da so bile zahteve za kumulativno oceno uvoza izpolnjene. Obseg uvoza iz vsake od obeh zadevnih držav ni bil zanemarljiv, tj. vsak več kot 1 % tržnega deleža, pogoji konkurence pa so upravičevali kumulativno oceno, saj imajo uvoženi izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot izdelki, ki jih prodajajo proizvajalci Unije, ter imajo enako osnovno uporabo. To se kaže v visoki stopnji ujemanja med vrstami izdelka, uvoženimi iz Indije in Indonezije, ter vrstami izdelka, ki jih prodajajo proizvajalci Unije.

(99)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so si vrste izdelka, uvožene iz Indije in Indonezije, med seboj v veliki meri podobne in da je raven njunih zadevnih cen primerljiva.

(100)

Poleg tega, kot je navedel pritožnik, se s členom 3(4) osnovne uredbe ne zahteva primerjava uvoznih trendov med zadevnimi državami.

(101)

Po dokončnem razkritju sta konzorcij in en nepovezan uvoznik zahtevala razkritje teoretičnih modelov, uporabljenih za oceno pogojev konkurence na trgu Unije za izdelek v preiskavi in zadevne države, ter potrditev, da so bila o teh pogojih konkurence opravljena posvetovanja s službami Komisije za konkurenco in ekonomsko analizo.

(102)

Trdila sta tudi, da ni bila predložena nobena statistična analiza v podporo ugotovitvam iz uvodnih izjav 99 in 100 ter da je bil obseg tržnega deleža uvoza iz Indije in Indonezije majhen v primerjavi s tržnim deležem industrije Unije. Kar zadeva Indijo, je bil obseg uvoza v OP manjši kot v letih 2017 in 2018 ter podoben uvozu v letu 2019. Poleg tega je obseg uvoza zadevnega izdelka iz Indije omejen s kvoto države, določeno z zaščitnimi ukrepi za jeklo. Zato sta konzorcij in nepovezani uvoznik menila, da uporaba člena 3(4) osnovne uredbe ni primerna.

(103)

Komisija je opravila teoretično analizo, v kateri je primerjala vrste izdelka, ki jih proizvajalci izvozniki prodajajo na trgu Unije, z izdelkom, ki ga prodajajo proizvajalci Unije, in sicer na podlagi kontrolnih številk izdelka, ki so jih navedle vzorčene družbe. Ta analiza je pokazala visoko stopnjo ujemanja. Raven ujemanja med vsakim proizvajalcem izvoznikom in prodajo industrije Unije se vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovi v njihovem posebnem razkritju. Poleg tega je Komisija ugotovila tudi znatno podobnost vrst izdelka, ki jih prodajajo proizvajalci izvozniki iz Indonezije, v primerjavi z vrstami izdelka, ki jih prodajajo proizvajalci izvozniki iz Indije. Zato je Komisija sklenila, da so bili uvoženi izdelki iz zadevnih držav in izdelki Unije v jasni konkurenci in da je bila kumulativna ocena učinkov uvoza ustrezno ocenjena. Konzorcij in nepovezani uvoznik nista predložila nobenih utemeljenih dokazov, zakaj bi bila analiza, ki jo je opravila Komisija, napačna ali nezadostna. Dejstvo, da za Indijo v okviru zaščitnih ukrepov velja posebna kvota za posamezno državo, ne vpliva na to analizo glede na pogoje iz člena 3(4). Trditev je bila zato zavrnjena.

(104)

Ker glede kumulativne ocene učinkov uvoza iz zadevnih držav ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila vse druge sklepe iz uvodnih izjav 93 do 98 začasne uredbe.

(105)

Konzorcij uvoznikov in distributerjev ter en nepovezan uvoznik sta trdila, da se je uvoz iz Indonezije povečal, ker je ta država novi izvoznik izdelka v preiskavi v Unijo in da se uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju ni povečal, zato morebitno povečanje tržnega deleža zadevnih držav ni vplivalo na tržni delež industrije Unije, ampak je nadomestilo uvoz iz drugih tretjih držav.

(106)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 97 do 105, je Komisija kumulativno analizirala uvoz, uvoz iz zadevnih držav pa je v obravnavanem obdobju kazal naraščajoč trend. Dejstvo, da se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju nekoliko povečal in da je Indonezija začela izvažati v Unijo šele na začetku obravnavanega obdobja, ni spremenilo dejstva, da je uvoz iz zadevnih držav potekal po dampinških cenah, kar je povzročilo znatno škodo industriji Unije. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

(107)

Ker glede uvoza iz zadevnih držav ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila vse druge sklepe iz uvodnih izjav 99 do 101 začasne uredbe.

(108)

Komisija je v uvodni izjavi 105 začasne uredbe navedla, da je ugotovila stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 4,8 % in 13,4 % za indijska proizvajalca izvoznika.

(109)

Vendar sta ti stopnji vsebovali redakcijsko napako in bi ju bilo treba popraviti na stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 5,8 % in 13,4 %.

(110)

Po dokončnem razkritju sta konzorcij Euranimi in en nepovezan uvoznik trdila, da ne moreta rekonstruirati, kako so bile določene uvozne cene zadevnega izdelka in kako je bila izračunana stopnja nelojalnega nižanja cen, vključno z njihovimi prilagoditvami.

(111)

Cene uvoza iz zadevnih držav, kakor so navedene v preglednici 3 začasne uredbe, temeljijo na podatkih Eurostata. Ti podatki so javno dostopni. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 104 začasne uredbe, je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen temeljila na primerjavi prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunanih nepovezanim strankam na trgu Unije, in ustreznih cen vzorčenih proizvajalcev izvoznikov pri prodaji prvi neodvisni stranki na trgu Unije, in sicer glede na vrsto izdelka in prilagojene za enake prodajne pogoje. Ker so podrobne prodajne cene za posamezno družbo po definiciji zaupne poslovne skrivnosti, so bile zadevnim družbam predložene le v njihovih posebnih razkritjih.

(112)

Ker glede cen uvoza iz zadevnih držav in nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila vse sklepe iz uvodnih izjav 102 do 105 začasne uredbe, pri čemer je bil narejen popravek, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 71 zgoraj.

(113)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 106 do 110 začasne uredbe.

(114)

Po začasnem razkritju je združenje Eurofer trdilo, da se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal in ne povečal, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 116 začasne uredbe.

(115)

Vendar bi bila ta izjava pravilna le, če bi bila ugotovitev združenja Eurofer v zvezi z domnevno napihnjenim obsegom uvoza iz tretjih držav dejansko pravilna. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 135 spodaj, začasna uredba vsebuje pravilne podatke v zvezi z obsegom uvoza. Zato je bil pravilen tudi tržni delež industrije Unije.

(116)

Po začasnem razkritju so konzorcij uvoznikov in distributerjev ter en nepovezani uvoznik poudarili, da začasna uredba kaže neskladje med podatki o proizvodnji industrije Unije v obravnavanem obdobju, navedenimi v uvodni izjavi 111 začasne uredbe, in ustreznimi podatki o prodaji, zalogah in izvozu iz uvodnih izjav 114, 126 in 152 začasne uredbe, in sicer za približno 300 000 do 400 000 ton. Po dokončnem razkritju so izpodbijali raven zmogljivosti industrije Unije in zahtevali dokaze o nominalni, dejanski in dejansko uporabljeni proizvodni zmogljivosti ter količini, ki jo je dejansko proizvedel vsak posamezni proizvajalec, podatkih o obsegu prodaje in cenah posameznih evropskih proizvajalcev ter obsegu uvoza vsakega proizvajalca Unije iz zadevnih držav.

(117)

Vendar zgoraj navedenih podatkov ni mogoče v celoti uskladiti, saj se obseg proizvodnje, prodaje in izvoza nanašajo na celotno industrijo Unije, medtem ko so podatki o zalogah iz uvodne izjave 126 začasne uredbe mikroekonomski kazalnik, ki se nanaša samo na vzorčene proizvajalce Unije. Komisija je navzkrižno preverila vse podatke in ugotovila, da so zanesljivi. Ker so posamezni podatki za posameznega proizvajalca zaupni, je Komisija v začasni uredbi predložila le zbirne informacije.

(118)

Poleg tega je skoraj polovica domnevnega neskladja povezana z lastno prodajo industrije Unije povezanim uporabnikom. Navedeni obseg je bil vključen v podatke o proizvodnji, navedene v uvodni izjavi 111 začasne uredbe, ni pa bil vključen v obseg prodaje industrije Unije, naveden v uvodni izjavi 114 začasne uredbe. Lastna prodaja industrije Unije je predstavljala približno 5 % celotne prodaje industrije Unije, ta delež pa je bil v celotnem obravnavanem obdobju stabilen.

(119)

Po dokončnem razkritju so konzorcij uvoznikov in distributerjev ter en nepovezan uvoznik trdili, da povečanje tržnega deleža industrije Unije kaže na odsotnost škode in da povečanje tržnega deleža zadevnih držav ni negativno vplivalo na tržni delež industrije Unije.

(120)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 107, majhno povečanje tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju ni spremenilo dejstva, da se je uvoz iz zadevnih držav povečal za 86 % in je potekal po dampinških cenah, kar je povzročilo znatno škodo industriji Unije. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

(121)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 111 do 121 začasne uredbe.

(122)

Po dokončnem razkritju so konzorcij uvoznikov in distributerjev ter en nepovezan uvoznik trdili, da negativnega trenda dobičkonosnosti industrije Unije ni mogoče povezati z uvozom iz zadevnih držav, saj je njihov obseg majhen in na trg ni mogel vplivati tako izrazito. Konzorcij uvoznikov in distributerjev ter nepovezan uvoznik so trdili, da se je dobiček industrije Unije od OP povečal.

(123)

Obseg uvoza iz držav je bil nad stopnjo de minimis, njihove nizke cene, za katere je bilo ugotovljeno, da so bile dampinške, pa so povzročile cenovni pritisk na trg Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 141 začasne uredbe. Zato je Komisija sklenila, da bi bilo povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav mogoče povezati z negativnim trendom dobičkonosnosti industrije Unije. Morebitno povečanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije po OP te ugotovitve ne spremeni, saj je preiskava omejena na OP.

(124)

Ker glede tega oddelka ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav (122) in (133) začasne uredbe.

(125)

Po začasnem razkritju so konzorcij uvoznikov, en nepovezani uvoznik in indonezijska vlada trdili, da so se nekateri kazalniki škode v obravnavanem obdobju razvijali pozitivno, pri čemer so poudarili povečanje tržnega deleža industrije Unije, povečanje zaposlenosti in zmanjšanje zalog.

(126)

Raven zalog je kot delež obsega prodaje ostala nespremenjena in zato ni pomenila jasnega kazalnika škode. Druga zadevna kazalnika sta se v obravnavanem obdobju dejansko razvijala pozitivno. Vendar se je tržni delež povečal na račun dobičkonosnosti proizvajalcev Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 134 začasne uredbe. Zaposlenost se je nekoliko povečala, čeprav so se stroški dela kljub temu znižali. Vendar te ugotovitve niso ovrgle glavnih ugotovitev o škodi, tj. negativnega gibanja dobičkonosnosti in vseh finančnih kazalnikov industrije Unije.

(127)

Konzorcij uvoznikov in distributerjev ter nepovezani uvoznik sta nadalje trdila, da se glede na razpoložljive podatke za prvo četrtletje leta 2021 finančni položaj vzorčenih proizvajalcev Unije izboljšuje, zato industrija ne potrebuje dodatne zaščite.

(128)

Analiza gospodarskega položaja industrije Unije je temeljila na obravnavanem obdobju, ki se je končalo junija 2020. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 128 do 133 začasne uredbe, so se vsi finančni kazalniki proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju poslabšali. Sklepa v zvezi s tem ni mogoče ovreči z domnevnim kratkoročnim izboljšanjem položaja proizvajalcev Unije po obravnavanem obdobju, podprtim z nerevidiranimi poročili, ki se nanašajo na prvo četrtletje leta 2021.

(129)

Komisija je na podlagi navedenega dokončno sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(130)

Po začasnem razkritju je indonezijska vlada trdila, da škode ni mogel povzročiti uvoz iz Indonezije, in sicer zaradi njenega majhnega tržnega deleža in dejstva, da so se njene cene v obravnavanem obdobju zviševale.

(131)

Komisija je najprej opozorila, da sta bila uvoz iz Indonezije in njegov tržni delež ocenjena kumulativno z indijskim uvozom. Poleg tega je Komisija ugotovila, da se je tržni delež Indonezije v obravnavanem obdobju vsekakor hitro povečeval, in sicer z 0,4 % leta 2017 na 2,8 % v obdobju preiskave. Kar zadeva cene, so bile indonezijske cene, čeprav so se v obravnavanem obdobju zviševale, vedno nižje od cen industrije Unije.

(132)

Ker ni bilo drugih pripomb glede vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Indije in Indonezije ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 141 do 143 začasne uredbe.

(133)

Po začasnem razkritju je združenje Eurofer navedlo neskladje med podatki o obsegu uvoza iz tretjih držav iz preglednice 11 začasne uredbe in podatki Eurostata.

(134)

Vendar podatki, na katere se sklicuje združenje Eurofer, ne vključujejo uvoza, ki ga je Eurostat sporočil v okviru carinskih režimov aktivnega in pasivnega oplemenitenja ter je bil upoštevan v preglednici 11 začasne uredbe.

(135)

Po dokončnem razkritju je združenje Eurofer dvomilo v točnost obsega uvoza, ki ga je uporabila Komisija, in trdilo, da pristop, kot je opisan v uvodni izjavi 99, odstopa od običajne prakse Komisije ter ni v skladu s ciljem ocene škode in vzročne zveze v preiskavi. Združenje Eurofer je trdilo, da za uvoz v okviru carinskih režimov aktivnega in pasivnega oplemenitenja ne veljajo protidampinške dajatve in da tak uvoz ne konkurira blagu industrije Unije.

(136)

Komisija je menila, da se v zvezi z blagom, uvoženim v okviru režimov aktivnega in pasivnega oplemenitenja, ne izvaja le tranzit skozi Unijo, ampak tudi operacije oplemenitenja z dodano vrednostjo, kot sta sestavljanje in predelava, v Uniji. Zato ta uvoz očitno konkurira izdelkom, ki jih proizvaja industrija Unije. Na primer, družba s sedežem v Uniji, katere dejavnost bi bila prav izvedba teh operacij oplemenitenja, ima možnost, da izdelek kupi od industrije Unije ali ga uvaža v okviru režima aktivnega oplemenitenja. Zato je treba pri oceni škode upoštevati uvoz v okviru teh posebnih carinskih režimov. Dejansko zanje velja tudi pobiranje dajatev v skladu s členom 76 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (13).

(137)

Poleg tega je združenje Eurofer trdilo, da obseg uvoza iz različnih držav ni bil dosleden, saj obseg uvoza iz nekaterih tretjih držav ni vključeval carinskih režimov aktivnega in pasivnega oplemenitenja.

(138)

Obseg uvoza je bil uradni podatek Eurostata, tako za zadevni državi kot za vse druge tretje države pa je vključeval običajni carinski režim ter carinske režime aktivnega in pasivnega oplemenitenja.

(139)

Poleg tega se je združenje Eurofer sklicevalo na obseg uvoza v pregledu zaradi izteka ukrepa za uvoz istega izdelka iz Kitajske in Tajvana v istem obdobju preiskave in obravnavanem obdobju, pri čemer je Komisija ocenila potrošnjo in tržne deleže Unije, ne da bi upoštevala uvoz v okviru carinskih režimov aktivnega in pasivnega oplemenitenja. Zato se podatki med pregledom zaradi izteka ukrepa in sedanjo preiskavo o uvozu, potrošnji in tržnem deležu razlikujejo, kar je povzročilo očitno napako v eni od obeh preiskav.

(140)

Pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom SSCR iz Kitajske in Tajvana ima dejansko enako obdobje preiskave in obdobje, ki se upoštevata za analizo škode. Vendar je analiza, opravljena v navedeni preiskavi, drugačne narave, tj. nadaljevanje ali verjetnost ponovitve dampinga in škode, in noben sklep iz navedene preiskave v zadevni preiskavi ni samodejno veljaven. Čeprav podatki o uvozu v navedenem pregledu zaradi izteka ukrepa niso vključevali uvoza v okviru režimov aktivnega in pasivnega oplemenitenja, ugotovitve iz navedene preiskave še vedno držijo. Zato Komisija ni menila, da ti različni podatki pomenijo očitno napako.

(141)

Po začasnem razkritju sta konzorcij uvoznikov in distributerjev ter en nepovezani uvoznik trdila, da se finančni kazalniki industrije Unije niso poslabšali zaradi dampinškega uvoza, temveč zaradi vpliva pandemije COVID-19. Pritožnik je v svojih pripombah, predloženih po začasnem razkritju, tej trditvi nasprotoval in navedel, da trend škode v obravnavanem obdobju kaže nasprotno.

(142)

Komisija je ugotovila, da so cene uvoza iz zadevnih držav močno vplivale na cene industrije Unije in njene finančne kazalnike. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 103 začasne uredbe, so bile povprečne uvozne cene iz obeh zadevnih držav dosledno nižje od cen proizvajalcev Unije v celotnem obravnavanem obdobju pred pandemijo COVID-19. Pandemija bi morebiti lahko vplivala na potrošnjo na trgu Unije, vendar bi se lahko tak učinek pokazal šele v zadnjem četrtletju obdobja preiskave (v obdobju od aprila do junija 2020), medtem ko je bilo znatno zmanjšanje potrošnje ugotovljeno že leta 2019.

(143)

Poleg tega je Komisija zmanjšanje potrošnje (ki je ali ni delno povezano s COVID-19) analizirala kot morebiten drug dejavnik, ki bi lahko povzročil škodo, v uvodnih izjavah 150 in 151 začasne uredbe in začasno sklenila, da ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Ta sklep je potrjen.

(144)

Komisija je na podlagi navedenega in ker ni bilo drugih pripomb, sklenila, da nobeden od dejavnikov, analiziranih posamično ali skupaj, ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, v tolikšni meri, da taka povezava ne bi bila več resnična in bistvena, s čimer je potrdila sklepe iz uvodnih izjav 160 do 163 začasne uredbe.

(145)

Po uvedbi začasnih ukrepov je pritožnik izpostavil dve tehnični vprašanji v zvezi z izračunom stopnje škode, kar zadeva amortizacijo ocenjenih opuščenih naložb in prihodnjo skladnost z okoljskimi stroški za enega od vzorčenih proizvajalcev Unije. Za izračun opuščenih naložb je bilo po mnenju Komisije razumno, da se opre na amortizacijo opuščenih naložb v obdobju preiskave, kot so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Pritožnik ni predložil nobenih podpornih dokazov, zakaj bi bil tak pristop nerazumen. Komisija je na podlagi podpornih podatkov in informacij, ki jih je predložil pritožnik, sprejela trditev v zvezi s prihodnjo skladnostjo z okoljskimi stroški, ki je privedla do rahlega zvišanja dokončnih stopenj škode.

(146)

Po dokončnem razkritju je ena skupina proizvajalcev izvoznikov trdila, da se stroški, ki jih je povzročila omejitev gibanja zaradi COVID-19, ki jih je imela industrija Unije, ne bi smeli upoštevati pri izračunu neškodljive cene za določitev stopnje škode, saj so taki stroški izjemoma povečali stroške industrije Unije na enoto in ne odražajo običajnih stroškov proizvodnje proizvajalcev Unije.

(147)

Komisija je od industrije Unije zahtevala, naj razdeli vse zahtevane podatke iz izpolnjenega vprašalnika na dva semestra v OP, da bi ugotovila morebitne učinke pandemije COVID-19 na njene podatke o prodaji in stroških. Vendar navzkrižno preverjeni podatki ni pokazalo nobenih dodatnih stroškov zaradi omejitve gibanja zaradi COVID-19, ki bi upravičevali zahtevano prilagoditev. Zato je Komisija trditev zavrnila.

(148)

Združenje Euranimi in en nepovezan uvoznik so nasprotovali višji stopnji škode, ki se je uporabljala za indijske proizvajalce izvoznike, medtem ko so ti imeli višje prodajne cene na trgu Unije.

(149)

Stopnja škode se izračuna na podlagi vrst izdelka, ki jih prodajajo proizvajalci izvozniki. Ker se lahko cene vrst izdelka med proizvajalci razlikujejo, ni nujno, da obstaja povezava med splošno ravnjo uvoznih cen in stopnjo škode, izračunano posebej za vsakega proizvajalca izvoznika.

(150)

Rezultati popravljenih izračunov so prikazani v spodnji preglednici:

(151)

Ker glede ravni ukrepov ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 165 do 173 začasne uredbe, kot so bile spremenjene v zgornji preglednici.

(152)

Po začasnem razkritju je združenje Eurofer trdilo, da je Komisija napačno sklenila, da družba Chromeni ni uporabljala surovin, ki so bile predmet izkrivljanj. Trdilo je, da je bilo „precej jasno“, da je družba Chromeni odvisna od vmesnih vložkov, na katere vplivajo izkrivljanja na trgu surovin v Indiji ali Indoneziji, in da bi bilo zato treba to upoštevati. Trdilo je tudi, da bi se morala Komisija v ta namen opreti na sodelovanje domnevnega dobavitelja vroče valjanega nerjavnega jekla v Indoneziji v tej preiskavi ali na nedavne ugotovitve o surovinah v zvezi z zadevno surovino (14).

(153)

Združenje Eurofer je nadalje trdilo, da razlaga člena 7(2a), ki jo je podala Komisija, močno omejuje možnost obravnave vpliva izkrivljanj na trgu surovin na sektorje, ki so nižje v prodajni verigi, in da bi Komisiji preprečevala oceno učinka izkrivljanj na trgu surovin znotraj skupine podjetij (kot je skupina Jindal). V istem smislu je opozorilo tudi na tveganje izogibanja prek družbe z nižjo dajatvijo (v tem primeru s sedežem v Indiji ali Indoneziji) in posledično trdilo, da bi morala Komisija najvišjo stopnjo veljavne dajatve razširiti na vse družbe skupine, ne glede na državo proizvodnje zadevnega izdelka.

(154)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 176 začasne uredbe, družba Chromeni ni uporabljala surovin, ki so predmet izkrivljanja, ugotovljenega v Indiji, tj. kromove rude in odpadnega nerjavnega jekla. Poleg tega v okviru uvedbe dokončne protidampinške dajatve morebitnega prihodnjega izogibanja ni mogoče obravnavati z razširitvijo protidampinškega ukrepa, ugotovljenega za enega povezanega proizvajalca, na povezane proizvajalce v drugi državi. Komisija se v zvezi s tem sklicuje tudi na uvodne izjave 175 do 177 spodaj.

(155)

Zato je bilo treba trditve združenja Eurofer zavrniti.

(156)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 174 do 178 začasne uredbe.

(157)

Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je ustrezno določiti znesek dokončnih dajatev v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) in člena 9(4), drugi pododstavek, osnovne uredbe. Zato bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve določiti, kot je navedeno spodaj:

(158)

Nobena stran ni zanikala, da bi bili ukrepi v interesu industrije Unije. Sklepi iz uvodnih izjav 181 do 183 začasne uredbe so bili zato potrjeni.

(159)

Po začasnem razkritju sta združenje Euranimi in en nepovezani uvoznik trdila, da bi uvedba ukrepov Unije za Indijo in Indonezijo povzročila pomanjkanje SSCR na trgu Unije, ker proizvodnja Unije ne bi zadostovala za popolno oskrbo trga, drugi viri dobave pa so omejeni, predvsem zaradi protidampinških ukrepov na uvoz iz Kitajske in Tajvana. Po mnenju strani je to pomanjkanje in zamude pri dobavi že mogoče opaziti na trgu Unije.

(160)

Strani so trdile, da nekatere druge potencialne vire uvoza, in sicer Brazilijo, Malezijo in Južno Afriko, nadzorujejo proizvajalci Unije, ki so v teh državah lastniki družb, ki proizvajajo SSCR. Po mnenju strani je to privedlo do zlorabe zaščite s strani proizvajalcev Unije in bo povzročilo visoke cene na trgu Unije.

(161)

Poleg tega so strani trdile, da nimajo možnosti prenesti cene na svoje stranke, zato bi to negativno vplivalo na njihovo dobičkonosnost.

(162)

Združenje Euranimi in nepovezan uvoznik so te trditve ponovili po dokončnem razkritju.

(163)

Združenje Eurofer je navedenim izjavam nasprotovalo, pri čemer je trdilo, da je domnevno daljši dobavni rok posledica sprememb v povpraševanju in motenj v svetovnih dobavnih verigah zaradi pandemije COVID-19, kar ni značilnost dobavne verige SSCR. Združenje Eurofer je navedlo, da ima industrija Unije v normalnih razmerah zadostno zmogljivost, da bi zadostila skoraj 150 % potrošnje Unije v obdobju preiskave. Poleg tega je združenje Eurofer trdilo, da je bilo zvišanje cen surovin, do katerega je prišlo po obdobju preiskave, posledica velikega svetovnega povečanja stroškov surovin, ki ni vplivalo le na cene v Uniji. Združenje Eurofer je tudi trdilo, da bi se lahko SSCR pridobival iz tretjih držav z znatnimi zmogljivostmi za SSCR, ki niso bile omejene z zaščitnimi ukrepi za jeklo.

(164)

Kot je navedeno v začasni uredbi, dejansko obstajajo viri dobave SSCR iz drugih tretjih držav, med katerimi sta največja Tajvan in Koreja. Uvoz iz Tajvana v Unijo se nadaljuje, pri čemer zanj veljajo razmeroma nizke protidampinške dajatve. Koreji je uspelo v obravnavanem obdobju povečati izvoz v Unijo v absolutnem in relativnem smislu. Tudi Južna Afrika ostaja prisotna na trgu Unije kljub domnevnemu nadzoru evropskih družb nad proizvodnjo SSCR. Poleg tega protidampinške dajatve, uvedene za Indijo in Indonezijo, niso namenjene zaprtju trga Unije za zadevni državi, temveč zvišanju cen na pošteno raven.

(165)

Zvišanje cen je običajno posledica povečanja stroškov surovin in je bilo opaženo tudi na tretjih trgih. Zato ni dokazov o zlorabi zaščite trga s strani proizvajalcev Unije. Poleg tega s 13 proizvajalci izdelka v preiskavi v Uniji obstaja močna notranja konkurenca na trgu Unije.

(166)

Prav tako Komisija zaradi neustreznega sodelovanja zadevnih strank v tej preiskavi ne more ustrezno oceniti trditev zainteresiranih strani v zvezi z neobstojem možnosti prenosa cen na stranke in neobstojem možnosti nadomestitve uvoženih izdelkov. V nasprotju z nepovezanima uvoznikoma, navedenima v uvodnih izjavah od 184 do 193 začasne uredbe, so zadevne strani predložile svoje trditve po razkritju, ne da bi predložile izpolnjene vprašalnike. Komisija tako ni mogla izvesti temeljitejše ocene s preverjanjem njihovih nabavnih in prodajnih poti, vrst izdelkov, s katerimi trgujejo, stroškov in finančnega položaja.

(167)

Na podlagi tega je Komisija potrdila sklep, da učinki morebitne uvedbe dajatev na uvoznike in uporabnike ne presegajo pozitivnih učinkov ukrepov na industrijo Unije.

(168)

Ker glede interesa nepovezanih uvoznikov in uporabnikov ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 184 do 195 začasne uredbe potrjeni.

(169)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo nobenih drugih pripomb, je bil sklep iz uvodne izjave 196 začasne uredbe potrjen.

(170)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni povezavi in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi uvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah še naprej povzročal škodo industriji Unije. Iz razlogov, navedenih v oddelku 6 in zlasti pododdelku 6.2 te uredbe, bi bilo treba protidampinške dajatve določiti v skladu s pravilom nižje dajatve.

(171)

Na podlagi navedenega so stopnje, po katerih se bodo uvedle take dajatve, določene na naslednji način:

(172)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(173)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (15). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(174)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(175)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(176)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(177)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(178)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in stopnje škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(179)

Ker so nekatere dokončne stopnje dajatev nižje od začasnih stopenj dajatev, se zneski, ki so zavarovani in presegajo dokončne stopnje protidampinške dajatve, sprostijo.

(180)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija na zahtevo pritožnika uvedla obvezno registracijo uvoza izdelka v preiskavi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(181)

V zaključni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(182)

Analiza, ki jo je opravila Komisija, ni pokazala nadaljnje znatne rasti uvoza poleg ravni uvoza, ki je v obdobju preiskave povzročil škodo, kot je določeno v členu 10(4d) osnovne uredbe. Komisija je v okviru te analize primerjala mesečni povprečni obseg uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave z mesečnim povprečnim obsegom uvoza v obdobju od začetka te preiskave do uvedbe začasnih ukrepov, pri čemer ni bilo opaziti nadaljnjega znatnega povečanja:

(183)

Komisija je zato sklenila, da retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev za obdobje, v katerem je bil uvoz registriran, v tem primeru ni utemeljeno.

(184)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (16) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(185)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (17) uvedla zaščitni ukrep za nekatere izdelke iz jekla za obdobje treh let. Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1029 (18) je bil zaščitni ukrep podaljšan do 30. junija 2024. Izdelek, ki se pregleduje, spada v eno izmed kategorij izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep. Ko so torej tarifne kvote, določene v okviru zaščitnega ukrepa, presežene, je treba za isti uvoz plačati tako tarifno dajatev nad kvoto kot tudi protidampinško dajatev. Ker lahko tako kopičenje protidampinških ukrepov in zaščitnih ukrepov vpliva na trgovino bolj, kot je zaželeno, se je Komisija odločila, da za izdelek, ki se pregleduje, za čas uvedbe zaščitne dajatve prepreči sočasno uporabo protidampinške dajatve in tarifne dajatve nad kvoto.

(186)

To pomeni, da kadar se za izdelek, ki se pregleduje, začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159 in presega raven protidampinških dajatev v skladu s to uredbo, se pobere samo tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159. V obdobju sočasne uporabe zaščitne in protidampinške dajatve se pobiranje dajatev, uvedenih v skladu s to uredbo, opusti. Kadar se za izdelek, ki se pregleduje, začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159 in je določena na ravni, ki je nižja od ravni protidampinških dajatev iz te uredbe, se pobere tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159, ki se ji doda razlika med to dajatvijo in višjo od ravni protidampinških dajatev, uvedenih s to uredbo. Del zneska protidampinških dajatev, ki ni bil pobran, se opusti.

(187)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –