EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023IP0306

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2023 o sistemu Evropskih šol – stanje, izzivi in obeti (2022/2149(INI))

UL C, C/2024/1757, 22.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1757/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1757/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/1757

22.3.2024

P9_TA(2023)0306

Sistem Evropskih šol – stanje, izzivi in obeti

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2023 o sistemu Evropskih šol – stanje, izzivi in obeti (2022/2149(INI))

(C/2024/1757)

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Konvencije o statutu Evropskih šol (1),

ob upoštevanju študije z dne 9. junija 2022 za Odbor za kulturo in izobraževanje o sistemu Evropskih šol – stanje, izzivi in obeti (2),

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz decembra 2022 z naslovom PISA for Schools: How The European Schools Compare Internationally 2022 (PISA za šole 2022: primerjava Evropskih šol na mednarodni ravni za leto 2022),

ob upoštevanju končnega poročila Evropske agencije za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami za leto 2022 z naslovom External evaluation of the Implementation of the European Schools’ Action Plan on Educational Support and Inclusive Education (Zunanja ocena izvajanja akcijskega načrta evropskih šol za podporo izobraževanju in vključujočemu izobraževanju),

ob upoštevanju poročila Evropskega računskega sodišča z dne 25. novembra 2022 z naslovom Report on the annual accounts of the European Schools for the financial year 2021(Zaključni račun Evropskih šol za proračunsko leto 2021),

ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o sistemu Evropskih šol (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 – mikrokvalifikacije, individualni izobraževalni računi in učenje za trajnostno okolje (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o oblikovanju politike za digitalno izobraževanje (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2016 o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora Združenih narodov za pravice invalidov (8),

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0205/2023),

A.

ker je sistem Evropskih šol edinstven in že od svoje ustanovitve v petdesetih letih prejšnjega stoletja dokazuje svoje prednosti in kakovost, kar na primer dokazujeta priznanje evropske mature v vseh državah članicah in stalno naraščanje števila akreditiranih Evropskih šol; ker bi moral imeti vsak državljan EU možnost, da izkoristi tako izobraževanje;

B.

ker bi moral imeti vsakdo možnost izkoristiti vrsto izobraževanja, ki ga zagotavlja sistem Evropskih šol, in ker je treba vsakemu šolskemu sistemu v Evropski uniji omogočiti, da izkoristi pedagoško strokovno znanje sistema Evropskih šol;

C.

ker sistem Evropskih šol z združevanjem izobraževalnih sistemov držav članic prek vzporednih jezikovnih oddelkov z močno evropsko razsežnostjo, občutkom pripadnosti in kulturno identiteto, večjezičnim izobraževanjem in poudarkom na naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu, umetnosti in matematiki ter s pedagoškimi inovacijami predstavlja prostor in vir izkušenj za reformo izobraževanja, pa tudi za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora;

D.

ker mora biti sistem Evropskih šol v celoti usklajen z izobraževalnimi politikami, ki jih predlaga Evropska unija; ker je osrednji cilj sistema Evropskih šol olajšati mobilnost in prenos v vse nacionalne izobraževalne sisteme in iz njih, pri čemer morajo države članice zagotoviti pravičen in enakopraven prenos učnih rezultatov sistema Evropskih šol;

E.

ker je prednost upravljavske strukture sistema Evropskih šol ta, da ohranja neposredno povezavo z državami članicami, a potrebuje prenovo zaradi jasnih omejitev, ki jih ima pri odločanju, upravljanju sprememb in strukturirane izmenjave dobre prakse z nacionalnimi izobraževalnimi sistemi;

F.

ker je treba razširiti vlogo in oblike ukrepov Komisije v sistemu Evropskih šol, saj je njeno sodelovanje trenutno omejeno na proračunske zadeve, medtem ko so enako pomembni vidiki izobraževanja, delovanja in človeških virov so izključeni iz enačbe;

G.

ker ima sedanji sistem zaposlovanja učiteljev v sistemu Evropskih šol resne pomanjkljivosti, kar povzroča neskladje med dejanskimi potrebami ter osebjem, ki ga države članice dejansko napotijo, težave z letnimi načrti zaposlovanja, težave pri iskanju usposobljenih učiteljev in osebja, negotove delovne pogoje za lokalno zaposlene učitelje in drugo izobraževalno osebje ter težave s stalnim strokovnim razvojem; ker je treba povečati privlačnost sistema Evropskih šol za izobraževalno skupnost;

H.

ker kljub napredku, ki ga je sistem Evropskih šol naredil pri vključevanju učencev s posebnimi potrebami, invalidnostjo ali učnimi razlikami, primanjkuje psihološke podpore, povečuje pa se tudi potreba po intenzivni učni pomoči; ker so komunikacija in ustrezni zaposlitveni svežnji nepogrešljivi, če naj bi izobraževalno in psihološko osebje učencem zagotavljalo kakovostno, prilagojeno in stalno podporo;

I.

ker je naloga sistema Evropskih šol zagotoviti, da je za vse jezike EU, vključno z malimi, enako dobro poskrbljeno, ter spodbujati jezikovno in kulturno raznolikost, hkrati pa krepiti evropsko razsežnost učenja; ker je treba pozdraviti načrte, da bodo v Bruslju do leta 2028 zastopani vsi jezikovni oddelki v primarnem in sekundarnem ciklu;

J.

ker imajo starši nepogrešljivo vlogo v šolah, tudi z organiziranjem zunajšolskih dejavnosti ter zagotavljanjem prevoza in drugih storitev, zastopajo pa jih predana združenja staršev;

K.

ker sredstva EU predstavljajo večji del proračuna sistema Evropskih šol, kar pomeni, da mora Parlament strožje nadzirati upravljanje in delovanje sistema, cilji in prednostne naložbe, ki jih je EU sprejela na področju izobraževanja, pa bi se morali v sistemu bolje odražati;

L.

ker nekatere države gostiteljice, ki so odgovorne za zagotavljanje in vzdrževanje šolskih stavb, pri tem niso dovolj odgovorne, kar je že povzročilo resne težave, zlasti v Bruslju, kjer se šole spopadajo s prezasedenostjo; ker so tovrstne težave močno vplivale na izobraževalne standarde in organizacijske vidike, pa tudi na varnost, zaščito in dobro počutje učencev in osebja;

Stanje in prihodnost

1.

poudarja, da so potrebni kritična in poglobljena ocena vseh vidikov sistema Evropskih šol, njegova reforma, da bo kos izzivom prihodnosti, in širitev dejavnosti navezovanja stikov, da bo služil kot model za izmenjavo dobrih praks med izobraževalnimi sistemi;

2.

poziva svet guvernerjev Evropskih šol, naj posodobi poslanstvo, načela in cilje sistema s sprejetjem nove listine sistema Evropskih šol, ki bo primerna za 21. stoletje ter bo znova poživila sistem in določala realistične cilje, na podlagi katerih ga bo mogoče oceniti, pri čemer naj črpa iz notranjega in zunanjega strokovnega znanja; poziva, naj se ta nova listina sistema Evropskih šol uvede do konca leta 2024;

3.

poziva Komisijo, naj oceni vlogo sistema Evropskih šol pri vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora, tudi v zvezi z učenjem jezikov in močno evropsko razsežnostjo učenja, ter pri samodejnem vzajemnem priznavanju mature po vsej EU na podlagi uveljavljenega modela evropske mature;

4.

poziva, naj bo vloga Komisije celovitejša in bolj dejavna, zlasti pri povezovanju sistema Evropskih šol in evropskega izobraževalnega prostora; izrecno želi, da bi bil generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo zelo vključen v sodelovanju Komisije s sistemom Evropskih šol;

5.

poziva k večji odgovornosti in preglednosti, strožjemu parlamentarnemu nadzoru in pregledu ter boljšemu komuniciranju, da bi izboljšali prepoznavnost in razumevanje sistema Evropskih šol in evropske mature na vseh ravneh;

6.

želi spomniti države članice na obveznost, da v skladu s konvencijo o statutu Evropskih šol odobrijo in ohranijo nediskriminatorni vpis na univerzo in poskrbijo, da bosta popolna izobrazba in akademski napredek zagotovljena tudi učencem brez jezikovnega oddelka; poziva svet guvernerjev in države članice, naj poskrbijo za pravičen in enakopraven prenos učnih rezultatov iz sistema Evropskih šol ter evropske diplome v enakovrednostne tabele in za potrebne popravke v nacionalnih sistemih pretvorbe, da bi v celoti spoštovali načelo enakega obravnavanja in zagotovili, da se bodo lahko vsi učenci uspešno preselili v katero koli državo članico;

7.

poziva k tesnejšemu odnosu med sistemom Evropskih šol ter lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi izobraževalnimi ekosistemi, zlasti z izmenjavo dobre prakse in sodelovanjem pri programih in dejavnostih s partnerskimi šolami iz nacionalnih sistemov;

Upravljanje, vodenje in pravna vprašanja

8.

poziva Komisijo, naj pod vodstvom neodvisnega predsednika do konca leta 2024 v sodelovanju z uradom generalnega sekretarja Evropskih šol in svetom guvernerjev opravi poglobljen pregled struktur upravljanja in vodenja sistema Evropskih šol in vsake šole posebej ter naj pri pregledu preuči vloge, odgovornosti in strukture na vseh ravneh, da bi ocenili neodvisnost funkcij in morebitna navzkrižja interesov, ter opredelili regulativna vprašanja, ki ovirajo sistem Evropskih šol;

9.

vztraja, da je treba racionalizirati in povečati prožnost odločanja sveta guvernerjev z uporabo alternativnega sistema glasovanja z okrepljenim posvetovanjem z deležniki sistema Evropskih šol, da bi se lahko svet guvernerjev bolje odzval na potrebe šol;- poleg tega vztraja, da je potrebno natančno obveščanje o odločitvah v okviru sistema Evropskih šol;

10.

poziva k jasno določenim odgovornostim, preglednemu odločanju, dveletnim ocenam uspešnosti ter načrtom usposabljanja in razvoja na osrednji ravni in na ravni šol za vse vodstvene delavce, vključno s strukturiranim uvajanjem;

11.

poziva, naj urad generalnega sekretarja in trojka sveta guvernerjev Parlamentu od leta 2024 naprej, v sodelovanju z vsemi deležniki sistema Evropskih šol, predložita podrobno skupno letno poročilo o sistemu Evropskih šol, ki bo Parlamentu omogočilo, da spremlja napredek pri reformah in ciljih, opozarja na glavne težave in ima stalno vlogo pri nadzoru in upravljanju sprememb;

12.

poziva svet guvernerjev, naj:

(a)

pojasni uporabo primarne in sekundarne zakonodaje EU za sistem Evropskih šol;

(b)

oceni skladnost s standardi na področju zdravja, varnosti in zaščite v šolah;

(c)

zagotovi, da bodo pogodbeni in delovni pogoji lokalno zaposlenih učiteljev popolnoma v skladu z delovno zakonodajo in načeli EU in držav članic;

(d)

spremeni kadrovske predpise in splošna pravila Evropskih šol ter izrecno pojasni pristojnosti odbora za pritožbe v razmerju do nacionalnih sodišč, da ne bo nobenih vrzeli v pravni zaščiti;

(e)

vzpostavi neodvisnega varuha, ki bo obravnaval pritožbe o nepravilnostih in posredoval v sporih in

(f)

razvije kodeks dobrega upravnega ravnanja, ki bo zajemal generalni sekretariat Evropskih šol in upravljanje vseh šol;

13.

zahteva revizijo mandata Evropskega računskega sodišča in službe Komisije za notranjo revizijo za pripravo letnih mnenj in priporočil o različnih vidikih sistem Evropskih šol in še, da se ta mnenja in priporočila predstavijo Parlamentu v okviru razprav o skupnem letnem poročilu o sistemu Evropskih šol;

Sredstva, infrastruktura in osebje

14.

spodbuja države članice, naj v celoti izpolnijo svoje obveznosti do sistema Evropskih šol, zlasti v zvezi z napotitvijo usposobljenih učiteljev in drugega usposobljenega pedagoškega osebja ter zagotavljanjem ustrezne infrastrukture (primerni prostori, njihovo vzdrževanje in izboljšanje), in poziva k zavezujočemu sistemu neposrednih finančnih prispevkov, da bi zagotovili večjo prožnost za sistem Evropskih šol in države članice;

15.

poziva, naj se do sredine leta 2025 ustanovi posebna projektna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh, ki prispevajo v proračun sistema Evropskih šol, ki bi vključevala primerne pedagoške strokovnjake iz urada generalnega sekretarja, Komisije in držav članic, ob upoštevanju načrtovanega pregleda veljavnega sporazuma o delitvi stroškov v šolskem letu 2025/2026, katere naloga bo podati konkretne predloge za rešitev kritičnih vprašanj v zvezi z viri ter razviti celovit, ustrezen in trajnosten model delitve stroškov, ki bo sistemu Evropskih šol omogočil, da izpolni svoje poslanstvo v skladu z novo listino sistemu Evropskih šol;

16.

spodbuja države članice gostiteljice, naj infrastrukturo sistema Evropskih šol vključijo v vse nacionalne naložbene načrte za šolsko infrastrukturo; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri zagotavljanju, da bo sistem Evropskih šol lahko izkoristil prihodnja izplačila iz mehanizma za okrevanje in odpornost državam članicam, pri tem pa naj upoštevajo prihodnje ocene nacionalnih načrtov in vse ustrezne posodobitve, kot so posodobitve, povezane s poglavji RepowerEU;

17.

poziva svet guvernerjev, naj nujno odpravi stalno pomanjkanje učiteljev ter zagotovi stabilno in pravično zaposlitev za vse s tem, da zadrži osebje in zmanjša njegove menjave ter tako tudi prepreči beg možganov; v zvezi s tem poziva k dodatnim sredstvom ter boljšemu in pravičnemu zaposlitvenemu svežnju za napoteno in lokalno zaposleno osebje, ki bo nudil konkurenčno plačilo, bolj izenačene plače za predšolske, osnovno- in srednješolske učitelje, jasnost glede zaposlitvenega statusa ter stabilnost, sistem stalnega poklicnega razvoja in nadaljnje poklicne možnosti v sistemu Evropskih šol in zunaj njega;

18.

poziva, naj se učiteljem in šolam zagotovi večja avtonomija, da se bodo lahko bolje odzivali na posebne potrebe in razmere, hkrati pa naj se strogo zagotovi, da bodo to večjo avtonomijo spremljali strožji mehanizmi ocenjevanja in odgovornosti, da bodo zagotovljeni usklajeni standardi;

19.

poziva, naj se v šolah uvedejo dodatna delovna mesta na srednjih vodstvenih položajih, ki bodo osredotočena na visokokakovostne metodologije poučevanja in učne načrte, ter naj bodo vsi nacionalne napotitve bolj pregledni in odprti;

20.

priznava in spodbuja delo šolske skupnosti, zlasti staršev, v šolskem življenju, na primer pri omogočanju zunajšolskih dejavnosti, ter vztraja, da je treba spremljati dejavnosti šol, da bi zagotovili dobro upravljanje, ustrezne pedagoške kvalifikacije, cenovno dostopnost in vključenost; opozarja, da je konvencijo staršem dodeljena vloga pri upravljanju sistema Evropskih šol, in poziva, naj se ta vloga ustrezno prizna;

21.

poziva k nujnemu letnemu pregledu politike vpisa in šolnin, da bi zagotovili mesto za vse učence iz prve kategorije, razširili socialno-ekonomsko kombinacijo z odprtjem sistema Evropskih šol za več kategorij učencev in izkoristili celoten potencial akreditiranih Evropskih šol, vključno za obravnavo vprašanja prenatrpanosti; poudarja pomen strogega izvrševanja pravila o sorojencih in vztraja, da pravni stroški staršem ali zakonitim skrbnikom ne bi smeli preprečevati, da bi se pritožili na odločitve osrednjega organa za vpis, ki kršijo pravila o vpisu;

22.

poleg tega poziva svet guvernerjev, naj pripravi ambiciozen načrt mobilnosti za sistem Evropski šol na vseh ravneh in ga redno posodoblja, da bi šolski prevoz postal učinkovitejši, cenovno ugodnejši, dostopnejši in okolju prijaznejši;

Izobraževalna in pedagoška kakovost

23.

poziva svet guvernerjev, naj izboljša izobraževalne in pedagoške standarde, tako da:

(a)

ustanovi projektno skupino, ki bo imela ustrezno pedagoško strokovno znanje in bo izvajala odprta, pregledna in redna posvetovanja z deležniki ter pregledala pristop k zagotavljanju kakovosti, vzpostavljen v okviru reforme Evropskih šol leta 2009, da bo pregled končan do sredine leta 2024, da bo od takrat redno posodobljen, da ga bodo spremljali jasni kazalniki ter da se bo spremljal in ocenjeval;

(b)

uvede okrepljen in odgovoren sistem inšpekcijskih pregledov, vključno z enoto za zagotavljanje kakovosti v okviru urada generalnega sekretarja, ki jo sestavljajo stalni in napoteni inšpektorji, inšpekcijski pregledi posameznih subjektov in postopki nadaljnjega ukrepanja, ki vključujejo akreditirane Evropske šole;

(c)

poveča vlogo enote za pedagoški razvoj pri uradu generalnega sekretarja in skupnega odbora za poučevanje in

(d)

zagotovi sodelovanje sistema Evropskih šol v programih in pobudah EU, kot so učiteljske akademije Erasmus+ in evropski izobraževalni prostor;

24.

poziva svet guvernerjev in urad generalnega sekretarja, naj do konca leta 2024 razvijeta strategijo stalnega strokovnega izpopolnjevanja in uvajalni program za učitelje in drugo pedagoško osebje v celotnem sistemu Evropskih šol, ter vztraja pri širokem pristopu k stalnemu razvoju, tudi v smislu predmetov in metodologij, da bi razširili poklicne možnosti ter vzpostavili kolektivno učinkovitost in formalne strukture, ki učitelje podpirajo pri oblikovanju, izvajanju, ocenjevanju in izmenjavi dobrih pedagoških praks in gradiva med učilnicami in celotnim sistemom;

25.

poziva države članice, naj izkoristijo celoten potencial izkušenih učiteljev iz sistema Evropskih šol, da postanejo vodje usposabljanja in mentorji v nacionalnih sistemih, svet guvernerjev pa, naj v ta namen oblikuje spodbude in smernice, ter poudarja vlogo, ki bi jo moral imeti sistem Evropskih šol pri oblikovanju evropskega modula za učitelje, ki naj bo del začetnega usposabljanja učiteljev po vsej EU;

26.

vztraja, da morajo šole izkoristiti potencial posamezniku prilagojenega učenja; poziva svet guvernerjev, naj okrepi obstoječe okvire in izvaja skladno, enotno in sistematično politiko vključevanja v sistemu Evropskih šol, ki bo zagotavljala kakovostno, vključujoče izobraževanje, preprečevala izključenost zaradi invalidnosti, omogočala razumno prilagajanje, prilagajala razmerje med učitelji in učenci, uporabljala prožen učni načrt, znatno povečala število usposobljenega pedagoškega in psihološkega podpornega osebja ter zagotavljala storitve usmerjanja in mentorstva; poziva, naj se naredi napredek pri priznavanju učnih rezultatov učencev s posebnimi potrebami, invalidnostjo ali učnimi razlikami s potrdilom ali diplomo ob koncu študija, če ne opravljajo evropske diplome; spodbuja uvedbo indeksa vključenosti v sistem Evropskih šol;

27.

poziva svet guvernerjev in urad generalnega sekretarja, naj spodbujata varno učno okolje, v katerem ni dovoljena nobena oblika nasilja, in okrepita boj proti vrstniškemu nasilju in spletnemu nadlegovanju v sistemu Evropskih šol z razvojem usklajenega pristopa za celotno šolo, ki bo vključeval ozaveščanje, usposabljanje, smernice za obravnavo vrstniškega nasilja in spletnega nadlegovanja, spodbujanje sistema medsebojne podpore, ki vključuje aktivne in dobro usposobljene učitelje in starše, ter jasen in izvršljiv sistem sankcij na vseh ravneh;

28.

poziva svet guvernerjev in urad generalnega sekretarja, naj ocenita, kako poteka vključevanje modulov poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sistem Evropskih šol, vzpostavita partnerstva z ustanovami za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter preučita možnost, da bi po vsej Evropski uniji ustanovili akreditirane Evropske šole za poklicno izobraževanje in usposabljanje;

29.

vztraja, da je treba vsem učencem zagotoviti celovito in visokokakovostno izobraževanje, zlasti v maternem jeziku in učencem, ki so brez jezikovnega oddelka v primarnem in sekundarnem ciklu; poziva svet inšpektorjev, naj se z učenci, učitelji in starši posvetuje o učinku zmanjšanja števila učnih ur in predmetov ali združevanja različnih ravni razredov, kadar je učencev premalo;

30.

poziva svet inšpektorjev, naj redno pregleduje poučevanje drugega in tretjega jezika na podlagi najnovejših pedagoških smernic o uvedbi branja in pisanja v zgodnjem izobraževanju, metodah sodelovalnega poučevanja in primernosti diferenciranega učenja, da bi učencem vseh starosti zagotovili učenje jezikov;

31.

poziva k večji mobilnosti učencev in učiteljev v sistemu Evropskih šol ter v druge šolske sisteme in iz njih ter k posodobitvi obstoječih učnih načrtov, da bi dodatno okrepili evropsko razsežnost, na primer s pregledom učnega načrta evropske zgodovine, tudi o vlogi manjšin, s poučevanjem državljanske vzgoje kot samostojnega predmeta, vključevanjem „evropskih ur“ na vseh ravneh izobraževanja, s poudarkom na pomenu evropske dediščine in vrednot, ter z razvojem podjetništva in mehkih veščin; vztraja, da je treba ohraniti sedanjo raven verskega in etičnega izobraževanja;

32.

poziva svet guvernerjev, naj spodbudi okoljsko učenje in digitalno izobraževanje v sistemu Evropskih šol, tudi z izvajanjem evropskega okvira kompetenc za trajnostnost in okvira digitalnih kompetenc, vztraja pri izboljšanju poučevanja zelenih in digitalnih znanj in spretnosti ter poziva sistem Evropskih šol, naj sodeluje pri pobudah, kot je evropsko potrdilo o digitalnih znanjih in spretnostih, hkrati pa še naprej ceni tradicionalne metode učenja, pri katerih se uporabljajo tiskane knjige, in se bori proti digitalni izključenosti;

33.

predlaga, naj se vsako leto organizira prireditev za izmenjavo dobre pedagoške prakse, izmenjavo znanja med šolami, učitelji in učenci ter predstavitev njihovega dela in projektov širšemu sistemu, na katerega bi povabili nacionalne predstavnike izobraževanja, da bi se bolje seznanili s sistemom Evropskih šol;

34.

poziva k vzpostavitvi uradne skupnosti diplomantov sistema Evropskih šol in ukrepov za ozaveščanje o njej ter k zbiranju podatkov o izobraževalnih poteh učencev po diplomi, urad generalnega sekretarja pa se pooblasti, da zbira anonimizirane informacije;

Obeti

35.

poziva, naj bodo finančni prispevki EU za sistem Evropskih šol v prihodnjih proračunih EU ločena proračunska vrstica, kar bi povečalo preglednost, zagotovilo strateško načrtovanje in olajšalo parlamentarni nadzor, tudi v postopku razrešnice, ter zahteva, da se sistem Evropskih šol vključi v razvoj evropskega izobraževalnega prostora, da bosta tesno medsebojno povezana;

36.

želi, da bi sistem Evropskih šol postal zgled za visokokakovostno večjezično in večkulturno izobraževanje v Evropi in zunaj nje in dokaz, da lahko na področju izobraževanja slogan „združeni v raznolikosti“ postane resničnost; poziva vse deležnike, naj si kot soustvarjalci prizadevajo uresničiti ta cilj, tudi z večjim sodelovanjem z akreditiranimi Evropskimi šolami, katerih vključevanje in razvoj sta ključna za celoten sistem; poziva k ponovni oceni akreditiranih Evropskih šol, da bi ocenili načine za razširitev sistema Evropskih šol na vse države članice z uvedbo prožnejših postopkov in zahtev za akreditacijo šol ob hkratnem izboljšanju zagotavljanja kakovosti in inšpekcijskih pregledov;

37.

izraža željo, da bi bil Evropskega parlamenta zastopan v svetu guvernerjev in poziva, naj neodvisen zunanji strokovni organ preuči in predlaga alternativne modele upravljanja, vključno s pregledom Konvencije o statutu evropskih šol in možnostjo nadomestitve medvladnega pravnega statusa šol z nadnacionalnim evropskim modelom;

o

o o

38.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)   UL L 212, 17.8.1994, str. 3.

(2)  Študija z naslovom The European Schools system: State of Play, Challenges and Perspectives (sistem Evropskih šol – stanje, izzivi in obeti), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B – strukturna in kohezijska politika, 9. junij 2022.

(3)   UL C 428, 13.12.2017, str. 10.

(4)   UL C 56 E, 26.2.2013, str. 14.

(5)   UL C 205, 20.5.2022, str. 17.

(6)   UL C 479, 16.12.2022, str. 65.

(7)   UL C 494, 8.12.2021, str. 2.

(8)   UL C 101, 16.3.2018, str. 138.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1757/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)


Top