—

razglasi ničnost Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti, ki je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije z dne 15. julija 2022, L 188, str. 1–45;

—

Evropski komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija naj bi pri sprejetju izpodbijane uredbe kršila načela in postopkovna pravila, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2020/852 (1) in Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. Ocena učinka in javno posvetovanje naj bi bila nezakonito opuščena. Strokovne skupine držav članic in platforma naj bi bile le pomanjkljivo vključene. Poleg tega ni podana ocena skladnosti, ki je zahtevana v členu 6(4) evropskih podnebnih pravil, s cilji tega zakona.

2.

Drugi tožbeni razlog: izpodbijana uredba naj bi kršila člen 10(2) Uredbe (EU) 2020/852. Predpis naj bi se že od samega začetka uporabljal le za ogljično intenzivne prehodne dejavnosti in zato ne zajema nizkoogljične jedrske energije. Jedrska energija vsekakor ne izpolnjuje posebnih zahtev člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852. Najmanj kar velja v primeru izpodbijane uredbe, je njena pomanjkljiva raziskanost in nezadostna utemeljitev. Zato naj bi kršila tudi člen 19 (1)(f) in (g) Uredbe (EU) 2020/852 ter načelo preventivnega ukrepanja na podlagi primarnega prava.

3.

Tretji tožbeni razlog: uvrstitev jedrske energije kot okoljsko trajnostne naj bi kršila merilo, da se ne škoduje bistveno, ki je določeno v členu 17 in členu 19(1)(f) in (g) Uredbe (EU) 2020/852 ter načelo preventivnega ukrepanja na podlagi primarnega prava. Komisija naj ne bi zagotovila ravni varstva, ki se zahteva z Uredbo (EU) 2020/852, in zahtevami glede dokazovanja. Upoštevala naj ne bi tveganj bistvenega poslabšanja več zaščitenih okoljskih ciljev, kot posledice hudih nesreč v reaktorju in visokoradioaktivnih odpadkov. Prav tako ni mogoče z zadostno gotovostjo izključiti bistvenega poseganja v okoljske cilje v zvezi s prilagoditvijo podnebnim spremembam. Poleg tega naj bi bila kršena zahteva v zvezi z analizo življenjskega cikla. Najmanj kar velja v primeru izpodbijane uredbe, je pomanjkljiva raziskanost in nezadostna utemeljitev z vidika navedenih točk.

4.

Četrti tožbeni razlog: s tehničnimi merili za pregled, ki so določena v izpodbijani uredbi, ni mogoče izključiti tega, da se bistveno škoduje okoljskim ciljem. Tehnična merila za pregled naj bi kršila načelo, da se ne škoduje bistveno, določeno v členih 17 in 19(1)(f) Uredbe (EU) 2020/852 in preventivnega ukrepanja na podlagi primarnega prava. V zvezi s tem prav tako nista spoštovana raven varstva in zahteve glede dokazovanja, ne le glede hudih nesreč v reaktorju in visokoradioaktivnih odpadkov, temveč tudi glede običajnega obratovanja. Bistveno škodovanje okoljskim ciljem prilagoditve klimatskim spremembam ni izključeno z zadostno gotovostjo. Tehnična merila za pregled, ki so določena v Prilogi II k izpodbijani uredbi, poleg tega ne dosegajo meril iz Priloge I, ne da bi za to obstajalo pojasnilo. V zvezi s tehničnimi merili za pregled je izpodbijana uredba najmanj pomanjkljivo raziskana in nezadostno utemeljena.

5.

Peti tožbeni razlog: v delu, v katerem izpodbijana uredba jedrsko energijo uvršča kot bistveni prispevek k prilagoditvi klimatskim spremembam, naj bi kršila člena 11 in 19(1)(f) Uredbe (EU) 2020/852 in načelo preventivnega ukrepanja.

6.

Šesti tožbeni razlog: izpodbijana uredba naj bi kršila člen 19(1)(k) Uredbe (EU) 2020/852. Tehnična merila za pregled naj ne bi dosegala zahtev po enostavni uporabi in preverljivosti.

7.

Sedmi tožbeni razlog: izpodbijana uredba naj bi zaradi razdrobljenosti trga, ki je posledica uvrstitve jedrske energije kot ekološko trajnostne, kršila bistvo Uredbe (EU) 2020/852 in zahtevo po doseganju polnega učinka.

8.

Osmi tožbeni razlog: razlaga Uredbe (EU) 2020/852, na kateri temelji izpodbijana uredba v smislu, da je zakonodajalec Unije pustil odprto vprašanje, in ga prepustil Komisiji, naj bi kršila pridržek bistvenosti iz člena 290 PDEU. Slednji zahteva, da zakonodajalec Unije sam sprejme odločitev v zvezi z vključitvijo jedrske energije v taksonomijo. Zakonodajalec Unije je slednjega izpolnil in uvrstitev jedrske energije kot ekološko trajnostne izključil.

9.

Prvi tožbeni razlog: glede gospodarskih dejavnosti, ki se nanašajo na fosilni plin, naj bi Komisija pri sprejetju izpodbijane uredbe kršila načela, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2020/852 in Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. Navedbe v zvezi z jedrsko energijo se uporabljajo mutatis mutandis.

10.

Drugi tožbeni razlog: izpodbijana uredba naj bi kršila člen 10(2) in 19(1)(f) in (g) Uredbe (EU) 2020/852 ter načelo preventivnega ukrepanja na podlagi primarnega prava, vsaj v delu, v katerem za dejavnosti v povezavi s fosilnih plinom določa mejne vrednosti 270 g CO2e/kWh, in letno 550 kg CO2e/kW, v povprečju za 20 let. Izpodbijana uredba naj bi temeljila na nezakonitem zrahljanju pogojev, da ne bi smelo biti tehnološko in gospodarsko izvedljive alternative. Poleg tega naj mejne vrednosti ne bi bile v skladu s ciljem 1,5 C iz Pariškega sporazuma in s podnebnimi cilji Unije. Ker naj bi se mejne vrednosti navezovale le na neposredne emisije toplogrednih plinov, naj bi bila kršena zahteva v zvezi z analizo življenjskega cikla. Mejne vrednosti naj bi bile tudi pod najboljšimi dosežki sektorja ali industrije, zato naj bi ovirale razvoj nizkoogljičnih alternativ in vodile do nedopustnih učinkov vezanosti. Izpodbijana uredba naj bi bila v zvezi s tem najmanj pomanjkljivo raziskana in nezadostno utemeljena.

11.

Tretji tožbeni razlog: vključitev mejne vrednosti 270 g in 550 kg v izpodbijano uredbo naj bi bila v nasprotju z zahtevo po tehnološki nevtralnosti iz člena 19(1)(a) in (j) Uredbe (EU) 2020/852, ter prepovedjo diskriminacije.

12.

Četrti tožbeni razlog: izpodbijana uredba naj bi kršila načelo, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 ter člena 19(1)(f) in (g) Uredbe (EU) 2020/852 ter načelo preventivnega ukrepanja na podlagi primarnega prava. Zaradi mejne vrednosti 270 g in 550 kg naj ne bi bilo zgolj bistvenega prispevka k podnebnim ukrepom, temveč naj bi bili slednji tudi bistveno omejeni.

13.

Peti tožbeni razlog: v delu, v katerem se z izpodbijano uredbo fosilni plin uvrsti kot bistveni prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam, naj bi bili kršeni tako člen 11 in člen 19(1)(f) Uredbe (EU) 2020/852 ter načelo preventivnega ukrepanja.

14.

Šesti tožbeni razlog: izpodbijana uredba naj bi kršila člen 19(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852. Glede na vedno večji gospodarski pritisk v zvezi s fosilnim plinom kot energetskim virom bi njegova vključitev v taksonomijo povzročila vsaj povečano tveganje, da se ustvarijo sredstva brez vrednosti.

15.

Sedmi tožbeni razlog: izpodbijana uredba naj bi kršila člen 19(1)(k) Uredbe (EU) 2020/852. Tehnična merila za pregled z vidika fosilnega plina niso upoštevala zahteve po enostavni uporabnosti in preverljivosti.

16.

Osmi tožbeni razlog: izpodbijana uredba naj bi zaradi razdrobljenosti trga, ki je nastalo zaradi uvrstitve fosilnega plina kot ekološko trajnostnega, kršila namen Uredbe (EU) 2020/852 in zahtevo, da se zagotovi njen polni učinek.