1.

Člen 29(2), drugi stavek, Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva je treba razlagati tako, da prosilec „pobegne“ v smislu te določbe, če se nacionalnim organom, ki so pristojni za njegovo predajo, namerno izogiba, da bi to predajo preprečil. Domnevati je mogoče, da je to tako, kadar izvedba te predaje ni mogoča, ker je ta prosilec kraj bivanja, ki mu je bil določen, zapustil, ne da bi pristojne nacionalne organe obvestil o svoji odsotnosti, pod pogojem, da je bil obveščen o obveznostih, ki jih ima v zvezi s tem, kar mora preveriti predložitveno sodišče. Navedeni prosilec ohrani možnost, da dokaže, da teh organov o svoji odsotnosti ni obvestil iz opravičljivih razlogov, in ne z namenom izogibanja tem organom.

Člen 27(1) Uredbe št. 604/2013 je treba razlagati tako, da se lahko zadevna oseba v okviru postopka izpodbijanja odločbe o predaji sklicuje na člen 29(2) te uredbe in zatrjuje, da je, ker ni pobegnila, šestmesečni rok za predajo potekel.

2.

Člen 29(2), drugi stavek, Uredbe št. 604/2013 je treba razlagati tako, da za podaljšanje roka za predajo na največ osemnajst mesecev zadostuje, da država članica, ki zahtevo poda, pred iztekom šestmesečnega roka za predajo odgovorno državo članico obvesti, da je zadevna oseba pobegnila, in hkrati navede nov rok za predajo.

3.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da na področje njegove uporabe spada vprašanje, ali člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah nasprotuje temu, da je prosilec za mednarodno zaščito na podlagi člena 29 Uredbe št. 604/2013 predan v državo članico, ki je v skladu s to uredbo običajno odgovorna za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, kadar obstaja resna nevarnost, da bo ta prosilec, če se mu v tej državi članici prizna mednarodna zaščita, izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju v smislu tega člena 4 zaradi predvidljivih življenjskih razmer, ki bi jim bil izpostavljen kot upravičenec do mednarodne zaščite v navedeni državi članici.

Člen 4 Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje taki predaji prosilca za mednarodno zaščito, razen če sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločitev o predaji, na podlagi objektivnih, zanesljivih, natančnih in ustrezno posodobljenih elementov ter ob upoštevanju standarda varstva temeljnih pravic, ki ga zagotavlja pravo Unije, ugotovi, da ta nevarnost za tega prosilca dejansko obstaja, ker bi se ta, če bi bil predan, neodvisno od svoje volje in osebne izbire znašel v položaju hudega materialnega pomanjkanja.