Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62015CB0446

    Zadeva C-446/15: Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 10. novembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság – Madžarska) – Signum Alfa Sped Kft./Nemzeti Adó- és Vámhivatal Kiemelt Adó- és Vám Főigazgatóság (Predhodno odločanje — Člen 99 Poslovnika Sodišča — Davki — Davek na dodano vrednost — Direktiva 2006/112/ES — Pravica do odbitka — Zavrnitev — Izdajatelj računa, za katerega se šteje, da ni bil resnični ponudnik zaračunanih storitev — Obveznost preveritve na davčnem zavezancu)

    UL C 63, 27.2.2017, p. 5–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    27.2.2017   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 63/5


    Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 10. novembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság – Madžarska) – Signum Alfa Sped Kft./Nemzeti Adó- és Vámhivatal Kiemelt Adó- és Vám Főigazgatóság

    (Zadeva C-446/15) (1)

    ((Predhodno odločanje - Člen 99 Poslovnika Sodišča - Davki - Davek na dodano vrednost - Direktiva 2006/112/ES - Pravica do odbitka - Zavrnitev - Izdajatelj računa, za katerega se šteje, da ni bil resnični ponudnik zaračunanih storitev - Obveznost preveritve na davčnem zavezancu))

    (2017/C 063/07)

    Jezik postopka: madžarščina

    Predložitveno sodišče

    Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság

    Stranki

    Tožeča stranka: Signum Alfa Sped Kft.

    Tožena stranka: Nemzeti Adó- és Vámhivatal Kiemelt Adó- és Vám Főigazgatóság

    Izrek

    Določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava davčnemu zavezancu zavrne pravico do odbitka davka na dodano vrednost, ki ga je dolgoval ali plačal za storitve, ki so bile zanj opravljene, iz razloga, da računov v zvezi s temi storitvami ni mogoče šteti za verodostojne, ker njihov izdajatelj ni mogel biti resnični ponudnik navedenih storitev, razen če je na podlagi objektivnih elementov dokazano – ne da bi bilo od davčnega zavezanca zahtevano, da opravi preverjanja, ki jih ni dolžan – da je ta davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da so bile te storitve vpletene v goljufijo na področju davka na dodano vrednost, kar mora preveriti predložitveno sodišče.


    (1)  UL C 381, 16.11.2015.


    Top