26.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 313/26

—

za nični v celoti razglasi, prvič, odločbo vodje EULEX na Kosovu z dne 10. maja 2013, naslovljeno „Končna odločba v disciplinskem postopku 02/2013“ in vročeno tožeči stranki 16. maja 2013, in drugič, odločbo vodje EULEX na Kosovu z dne 10. maja 2013, naslovljeno „Končna odločba v disciplinskem postopku 06/2013“ in vročeno tožeči stranki 16. maja 2013;

—

tožečo stranko oprosti vseh obtožb na disciplinskem področju, ki jih je Eulex sprejel proti njej;

—

odredi, naj Eulex tožeči stranki v okviru tega spora predloži kopije vseh dokumentov iz spisa o spornih disciplinskih postopkih, ki se nanašata nanjo;

—

toženim strankam naloži plačilo stroškov tožeče stranke, skupaj s stroški njenega odvetnika.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na bistveno kršitev postopka zaradi neobrazložitve izpodbijanih aktov ter tudi zaradi kršitve člena 296 PDEU in splošnih pravnih načel držav članic EU, po katerih morajo biti vsi upravni akti, ki so neugodni za zadevno osebo, zadostno, celotno in posebej obrazloženi. V obravnavani zadevi tožeča stranka trdi, da izpodbijana akta sploh nista obrazložena, čeprav je obrazložitev pravno nujna in obvezna.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice tožeče stranke do obrambe, ki izhaja iz EKČP in splošnih načel občega prava držav članic EU, ki naj bi jo tožene stranke storile z izdajo izpodbijanih aktov. V okviru disciplinskega postopka 6/2013 pred Eulex je bila tožeči stranki naložena disciplinska sankcija zaradi dejanja, ki naj bi ga storila in v zvezi s katerim ni bila nikoli povabljena, da predstavi obrambo in tudi nikoli ni dobila možnosti, da to stori. Poleg tega je bila tožeči stranki kršena pravica do pravočasnega, neomejenega in učinkovitega dostopa do pravne pomoči, da bi se lahko lažje branila z odvetnikom po svoji izbiri, ki bi bil ustrezno pripravljen in v celoti seznanjen z obtožbami v okviru disciplinskega postopka zoper njo pred Eulex.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na napačno ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanih aktih. Tožeča stranka meni, da drugi izpodbijani akt temelji na predpostavkah in je nezadostno in protislovno obrazložen, kršena je domneva nedolžnosti tožeče stranke in njen privilegij zoper samoobtožbo. Poleg tega naj bi bila v izpodbijanem aktu napaka, saj ni priznano, da je bila tožeča stranka v opravičljivi pravni zmoti ali vsaj niso sprejeti razbremenilni dokazi v zvezi z prizadevnim sodelovanjem in obžalovanjem tožeče stranke.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev določb člena 19 pakta o državljanskih in političnih pravicah, člena 10 EKČP, člena 15 PDEU, Uredbe št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 (1), Direktive št. 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 (2) ter členov 41 in 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Tožeča stranka navaja, da je v izpodbijanih odločbah vodje Eulex, s katerima so potrjene predlagane disciplinske sankcije proti njej, napačno uporabljeno pravo, saj bi, če bi bili pravilni, ugodili pritožbam tožeče stranke za razglasitev ničnosti disciplinskih sankcij, zlasti zaradi kršitve zgoraj navedenih določb v zvezi s pravico tožeče stranke do dostopa do spornih dokumentov obeh disciplinskih postopkov zoper njo v okviru Eulex.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel sorazmernosti in pravičnosti pri naložitvi disciplinskih sankcij tožeči stranki v izpodbijanih aktih.