Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62011TN0526

    Zadeva T-526/11: Tožba, vložena 3. oktobra 2011 – Igcar Chemicals proti ECHI

    UL C 347, 26.11.2011, p. 41–42 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    26.11.2011   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 347/41


    Tožba, vložena 3. oktobra 2011 – Igcar Chemicals proti ECHI

    (Zadeva T-526/11)

    2011/C 347/74

    Jezik postopka: španščina

    Stranki

    Tožeča stranka: Igcar Chemicals, SL (Rubí, Španija) (zastopnica: L. Fernández Vaissieres, odvetnica)

    Tožena stranka: Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

    Predlogi

    Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

    tožbo razglasi za utemeljeno in dopustno,

    izpodbijano odločbo razglasi za nično v delu, ki se nanaša na izdajo računa za upravne takse, in navedeni račun razglasi za ničen,

    ECHI naloži plačilo stroškov.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Ta tožba je vložena zoper Odločbo Evropske agencije za kemikalije (ECHA) številka SME (2011) 0572 z dne 3. avgusta 2011 in posledično za razglasitev ničnosti računa za upravne takse (račun številka 10028302 z dne 5. avgusta 2011).

    Tožeča stranka v zvezi s tem opozarja, da je pravočasno predregistrirala snovi, ki jih je imela namen registrirati. Pred temi registracijami je bila tožeča stranka napačno prijavljena kot malo podjetje.

    Agencija je junija 2011 na podlagi člena 13(3) Uredbe Komisije (ES) št. 340/2008 z dne 16. aprila 2008 o pristojbinah in taksah, plačljivih Evropski agenciji za kemikalije na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (v nadaljevanju: Uredba o pristojbinah in taksah) od tožeče stranke zahtevala, naj dokaže, da je upravičena do znižanja pristojbine za registracijo, ki ji je bila naložena. Tožeča stranka je odgovorila, da po velikosti ustreza srednje velikemu podjetju, v zvezi s čimer naj bi v informacijski sistem REACH prostovoljno in pred prejetjem navedene zahteve od ECHE vnesla popravek.

    Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja pet razlogov:

    1.

    Prvi razlog temelji na nepristojnosti Komisije za pooblastilo ECHI za naložitev upravne pristojbine in na nepristojnosti ECHE za sprejetje Odločbe Upravnega odbora MB/29/2010 z dne 12. novembra 2010 („on the classification of charges for which services are levied“).

    Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da gre Komisija pri določitvi v členu 13(4) Uredbe o pristojbinah in taksah, da ECHA zahteva upravno takso, ki se razlikuje od pristojbine za registracijo, ki je edina, ki jo dovoljujejo ustanovne določbe ECHE, preko tega, kar dovoljujejo te določbe, in da člen 114 PDEU pri tem ni zadostna podlaga za pristojnost Komisije ali ECHE.

    2.

    Drugi razlog temelji na nezakonitosti prenosa pooblastila iz člena 13(4) Uredbe o pristojbinah in taksah.

    Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da navedena določba prepušča ECHI prosto presojo pri določitvi upravne takse, ne da bi opredelila njene cilje, vsebino, obseg in trajanje, zaradi česar sta člen 2 Odločbe MB/29/2010 in zlasti Preglednica 1 Priloge k tej odločbi nezakonita.

    3.

    Tretji razlog temelji na kaznovalni naravi Odločbe MB/29/2010.

    Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da čeprav je Agencija v skladu s členom 74(1) temeljne uredbe ECHE pooblaščena za zaračunavanje storitev, ki jih opravlja, pa se takse skupaj z drugimi viri prihodka Agencije v skladu s členom 74(3) iste določbe določijo tako, da zadostujejo za pokritje stroškov opravljenih storitev. Kljub temu pa upravne takse v fiksnem znesku 14 500 EUR ni mogoče upravičiti v povezavi s preverjanjem, ki ga je opravila ECHA, saj je navedeni znesek nesorazmerno visok glede na opravljene storitve. Po drugi strani pa imajo navedene upravne takse v resnici naravo sankcije.

    4.

    Četrti razlog temelji na kršitvi načela pravne varnosti.

    Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da informacijski sistem REACH podjetjem ni nudil dovolj informacij, da bi ta lahko – v povezavi z dolžnostjo preveritve svoje velikosti – poznala sankcije, ki jim grozijo. Po drugi strani Agencija ni upoštevala, da tožeča stranka ni ravnala namerno, niti da je prostovoljno popravila storjeno napako.

    5.

    Peti razlog temelji na kršitvi načela sorazmernosti pri določitvi zadevnih upravnih taks.


    Top